 Univerza v Mariboru

 _{Univerza v}

Mariboru

Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze na Univerzi v Mariboru () je izhodišˇca za svoje aktivnosti v študijskem letu / opredelila s svojim letnim programom dela, ki ga je sprejela na svoji . redni seji

...

V nadaljevanju navajamo najpomembnejše aktivnosti komisije za oce- njevanje kakovosti univerze v študijskem letu/.

    

   

Clanom komisije za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti je šti-ˇ riletni mandat potekel, zato je senat na svoji . redni seji..

imenoval novo komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze. Za predse- dnika komisije je bil imenovan dr. Danijel Rebolj, redni profesor s Fakul- tete za gradbeništvo, njeni ˇclani pa so postali po en predstavnik vsake ˇclanice, nepedagoških delavcev  ter prenove informacijskega sis- tema. V sestavi komisije sta manjkala še dva predstavnika študentov, ki se bosta njeni sestavi pridružila skladno s posredovanimi predlogi študent- skega svetater imenovanjem senata. Komisija je bila konstituirana za mandatno dobo štirih let, torej do...

Novooblikovana komisija se je sestala prviˇc na svoji . redni seji

.. in sprejela veˇc sklopov izhodišˇc za svoje aktivnosti v študij- skem letu/(operativne oz. kratkoroˇcne, letne, strateške). Med kratkoroˇcnimi je želela izpostaviti predvsem pripravo modela tehniˇcno dovršene in uporabniško prijazne študentske ankete po vzorcu evropsko primerljivih univerz s posebnim poudarkom tudi na anketiranju deloda- jalcev ter zagotovitvi javnosti rezultatov študentskih anket. V ta namen je bila zadolžena delovna skupina komisije (prof. dr. Marjan Pivka, prof.



Univerza v Mariboru

dr. Marko Ferjan in doc. dr. Slavko Cvetek), da do .. pripravi predlog nove ankete, ki bi bila vsebinsko in tehniˇcno ustreznejša od ob- stojeˇce. Tudi ˇclanice so posredovale svoje pripombe in komentarje k obstojeˇci študentski anketi. Komisija se je na svoji. redni seji..

seznanila s poroˇcilom omenjene delovne skupine, sprejela njen predlog študentske ankete in ga posredovala komisiji za študijske zadevev na- daljnjo obravnavo. Na naslednji seji komisije je njen predsednik prof. dr.

Danijel Rebolj (sicer tudi ˇclan komisije za študijske zadeve) poroˇcal, da predlogi niso bili upoštevani, saj komisija za ocenjevanje kakovosti uni- verze ni pristojna za pripravo konˇcnega predloga študentske ankete. Kljub temu je komisija sprejela sklep, da se njene pripombe vkljuˇcijo v nadaljnji potek priprave študentske ankete, kakor tudi predlog, da obe komisiji skupaj in dokonˇcno opredelita vsebino in naˇcin izvedbe študentske an- kete. Komisija za študijske zadeveje na svoji. redni seji..

te sklepe sprejela in v pripravo ankete vkljuˇcila tudi ˇclane komisije.

Komisija je na svoji. redni seji .. ˇclanicam naložila, da na podlagi prejetih navodil izdelajo poroˇcila o svojih aktivnostih v letuter jih do..posredujejo. Omenjena poroˇcila so bila skupaj z letnim poroˇcilom o delu komisije objavljena v Poroˇcilu Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva.

Komisija je na isti seji sprejela poroˇcilo o ponovno opravljeni samo- evalvaciji izobraževalnega procesa na v letih inter akcijski naˇcrt (alinej) za študijsko leto/za izboljšanje izobraževalnega procesa na , oboje pa je v nadaljevanju svoje . redne seje ..

sprejel še senat. Predlog omenjenega akcijskega naˇcrta je komisija nato posredovala vodstvom fakultet/visoke šole.

Predsednik komisije prof. dr. Danijel Rebolj je že na konstitutivni seji komisije predlagal, da bi ˇclani komisije med seboj komunicirali v obliki foruma na spletu. Strokovna službaje preverila takšno možnost sodelovanju pri Raˇcunalniškem centru , ki je poskrbel za tehniˇcno oblikovanje foruma. Forum, katerega namen je spodbuditi medsebojno komuniciranje ˇclanov komisije, je na spletni strani http://um-share.uni- mb.si/uprava/kvaliteta-um. Forum komisije naj bi vsebinsko bolj zaživel v študijskem letu/.

Komisija je na svoji. redni seji .. razpravljala tudi o merilih kakovosti na  in vzvodih za njihovo zagotavljanje. Prof. dr. Danijel Rebolj je povedal, danima opredeljenih nobenih standardov, meril in strategij za zagotavljanje kakovosti, saj tudi na nacionalni ravni v tem ˇcasu niso obstajala (jih je namreˇc sprejela ..). Poslanstvo 



Univerza v Mariboru

je nastalo leta, a bi ga bilo potrebno skupaj z vizijo posodobiti ter jasneje doloˇciti njune cilje, ki bodo osnova za formulacijo strategije

. Komisija je predlagala rektorju in senatuprenovo poslanstva

ter oblikovanje vizije in strategije.

   

   

Izmed ˇclanov komisije so prof. dr. Boris Aberšek, prof. dr. Danijel Rebolj ter prof. dr. Bojana Korošec tvorno sodelovali pri delu. Predvsem so posredovali pobude za vzpostavitev evropsko primerljivega sistema za zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu. Prof. dr. Danijel Rebolj je bil kot predsednik univerzitetne komisije za kakovost tudi ˇclan delovne skupineza pripravo Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela.

     

      

  

V skladu s planom aktivnosti je komisija v sodelovanju z skrbela tudi za izobraževanje svojih ˇclanov na podroˇcju spremljanja, ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu v obliki predavanj oz. delav- nic s tujimi strokovnjaki s tega podroˇcja.

.. je v Mariboru potekala mednarodna delavnica Evaluation and Accreditation in Austria and in the European Union, ki jo je vodil Prof. Dr. Helmut Konrad, predsednik  (Austrian Accreditation Co- uncil) in bivši rektor graške univerze.

»-«       

Senat  je na priporoˇcilo komisije za ocenjevanje kvalitete visokošol- ske dejavnosti izglasoval sklep o ponovni ocenitvi  s strani European University Association (), ki je leta (takrat še pod imenom

– Conference des Recteurs Europeens) že opravila institucionalno eval- vacijo, konec letapa naj bi sledil še njihov »follow-up« obisk. Zaradi volilnega letater drugih objektivnih razlogov po rektorskih volitvah (priprave na spremembe v organiziranosti univerzitetne uprave) je bilo soglasno dogovorjeno, da se »follow-up« obisk naprestavi v leto

. Dodajmo še, da je bil medtem »follow-up« obisk ekspertne skupine

izveden, in sicer v ˇcasu od. do...



Univerza v Mariboru

Ekonomsko- poslovna fakulteta

    

Ker so na Ekonomsko-poslovni fakulteti () v letuizvedli poglo- bljen postopek samoevalvacije, so bile samoevalvacijske aktivnosti v letu

 pretežno usmerjene v uresniˇcevanje in spremljanje uresniˇcevanja s samoevalvacijskim poroˇcilom za letosprejetih ukrepov.

Senat  je obravnaval uresniˇcevanje celote s samoevalvacijskim po- roˇcilom iz leta  sprejetih ukrepov na svoji seji dne .., v vmesnem ˇcasu pa je spremljal kakovost izvajanja študija z obravnavo po- sameznih, s tem povezanih tem in odloˇcanjem o njih (npr. sprožitev in spremljanje prenove dodiplomskega študija, obravnava poroˇcila o rezulta- tih anketiranja študentov izrednega študija . . .). V mesecu maju je študent- ski svet izvedel anketo med študenti rednega študija obeh dodiplomskih programov, rezultate so predstavili na okrogli mizi v novembru.

V proces prenove študijskih programov in analizo rezultatov anketiranja študentov so bili moˇcno vpeti tudi zaposleni pedagoški delavci, predvsem prek dela v katedrah.

   

Primerjava delovanjana podroˇcju dodiplomskega izobraževanja v letu

 z ugotovitvami in predlogi iz samoevalvacijskega poroˇcila za leto

pokaže, da je bilo na podroˇcju spremljanja, spodbujanja in zagota- vljanja kakovosti izobraževanja uresniˇcenih nekajugodnih premikov. Med njimi velja kot najpomembnejše izpostaviti naslednje:



Ekonomsko-poslovna fakulteta

. S prenovo objekta A (ki jo je fakulteta financirala pretežno z nepro- raˇcunskimi viri) se je moˇcno izboljšala raven urejenosti prostorov in opremljenost s sodobnimi pripomoˇcki za pedagoški proces.

. Podatkovno/informacijska podpora za analize uˇcinkovitosti in uspe- šnosti izobraževanja se je izboljšala z uvedbo rednega anketiranja štu- dentov izrednega študija, z anketiranjem študentov rednega študija, ki so ga izvedli študenti, in z aktiviranjem zbiranja predlogov in pri- pomb študentov na spletni strani komisije za ocenjevanje kakovosti.

. S konstituiranjem novih študentskih organov (nova prodekanica štu- dentka, novi ˇclani študentskega sveta) se je bistveno poveˇcala orga- nizirana dejavnost študentov na podroˇcju prizadevanj za izboljšanje kakovosti izobraževanja na.

. Poveˇcal se je obseg mednarodnega sodelovanja fakultete, o ˇcemer priˇca predvsem poveˇcanje števila tujih študentov, ki študirajo na

in podpisi novih pogodb o sodelovanju s tujimi partnerskimi uni- verzami.

Nadalje na  ugotavljajo, da na nekaterih podroˇcjih veˇcjih premi- kov sicer še ni mogoˇce zaznati, so pa že sprožene aktivnosti, ki obetajo razreševanje zaznanih problemov oziroma izboljšanje delovanja fakultete.

Pri tem gre predvsem za ustanovitev kluba diplomantov (alumni), kot možnosti za spremljanje zaposljivosti in poklicnega napredovanja diplo- mantov in na odloˇcitev poslovodstva za vzpostavitev službe za svetovanje študentom.

Še vedno pa obstajajo nerazrešeni in prisotni problemi in slabosti,ki so jih ugotavljali že v lanskem poroˇcilu in jih zato tudi letos izpostavljajo:

. kasnitev pri prenovi obeh dodiplomskih programov, zaradi katere bo

lahko razpisala z bolonjsko deklaracijo usklajene programe šele leto dni za nekaterimi primerljivimi domaˇcimi fakultetami;

. premalo sistematiˇcnega andragoško-pedagoškega izobraževanja in usposabljanja in spodbujanja za rabo sodobnih metod in pripomoˇc- kov za pouˇcevanje;

. kritiˇcno mnenje študentov o korektnosti ocenjevanja;

. vse slabša struktura vpisanih rednih študentov glede na predizo- brazbo, zmanjševanje interesa za univerzitetni študij in podaljševanje povpreˇcnega trajanja študija;

. premalo vkljuˇcevanja primerov iz prakse ter strokovnjakov iz prakse;

. premalo stikov z diplomanti;



Univerza v Mariboru

. neenakomerna in v nekaterih primerih pretirano velika obremenitev posameznih pedagoških delavcev z neposrednim pedagoškim delom in mentorstvi pri diplomah;

. premalo sodelovanja med uˇcitelji razliˇcnih predmetov, med kate- drami in s prakso pri izvedbi pedagoškega procesa;

. poveˇcevanje problemov z goljufanjem na izpitih;

. premajhna odzivnost in poslediˇcna neuporabnost rezultatov anketi- ranja študentov prek spletnih strani Univerze v Mariboru;

. nefinanciranje dela rednega pedagoškega procesa iz proraˇcunskih vi- rov, netransparenten naˇcin gospodarjenja z neproraˇcunskimi sredstvi in neustrezen interni sistem nagrajevanja pedagoškega dela;

. nezadostno razvit sistem planiranja, analiziranja uresniˇcevanja in po- roˇcanja o delovanjuter informiranja zaposlenih o delovanju se- nata in drugih organov fakultete.

S samoevalvacijskim poroˇcilom o izobraževanju za leto je senat

potrdil skupno prek  predlogov ukrepovz opredelitvami odgovor- nih oseb in rokov uresniˇcevanja. Ugotavljajo, da je bilo le manjše število ukrepov v celoti uresniˇcenih, nekaj jih je v uresniˇcevanju, uresniˇcevanje nekaterih pa se je zaradi objektivnih (angažiranost pri prenovi progra- mov) in subjektivnih razlogov ˇcasovno zamaknilo ali morda celo utonilo v pozabo. Ocenjujejo, da je za nadaljnje spodbujanje boljšega spremljanja in zagotavljanja izobraževanja nav prihodnosti pomembno uresniˇciti prednostno predvsem naslednje ukrepe (ki so bili veˇcinoma predlagani že v lanskem poroˇcilu):

. zakljuˇciti prenovo dodiplomskih programov in pri tem v kar se da visoki meri upoštevati merila za morebitno mednarodno akreditacijo programov;

. vzpostaviti sistem letnega in strateškega planiranja, analiziranja in po- roˇcanja o izobraževanju in drugih dejavnostih fakultete ter o gospo- darjenju fakultete s sredstvi iz proraˇcunskih in neproraˇcunskih virov ter izboljšati interni sistem nagrajevanja pedagoškega dela in obve- šˇcanja;

. prouˇciti možnosti za uvedbo tutorstva, vzpostaviti organizirano sve- tovanje študentom in poveˇcati obseg obveznih pogovornih ur in drugih oblik rednega komuniciranja s študenti;

. podrobneje prouˇciti naˇcin in kriterije ocenjevanja na izpitih in obli- kovati minimalne standarde ocenjevanja;



Ekonomsko-poslovna fakulteta

. vzpostaviti sistem rednega pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja in izpopolnjevanja na podroˇcju rabe sodobne informacijske tehno- logije in tehnike;

. spodbujati povezave s prakso v okviru izvedbe pedagoškega procesa;

. izboljšati univerzitetni informacijski sistem, tako da bo zadovo- ljeval potrebe ˇclanic univerze;

. še nadalje izgrajevati lasten informacijski sistem o izobraževanju;

. ponovno vzpostaviti sistem rednega anketiranja študentov rednega študija oz. izboljšati uˇcinkovitost obstojeˇcega, redno anketirati tudi diplomante in obˇcasno delodajalce;

. izdelati poslovnik o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kako- vosti;

. prouˇciti organiziranost in racionalnost izvedbe procesov nepedago- ških dejavnosti, ki podpirajo izvedbo pedagoškega procesa.



Univerza v Mariboru

Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko

 

Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko () ima ja- sno vizijo razvoja, kjer sta uspešno pedagoško in raziskovalno delo temelja nadaljnjega razvoja. Poslanstvo fakultete je zagotoviti kakovostne izobra- ževalne programe in raziskovalno delo, s katerimi bodo diplomanti 

in zaposleni pomembno prispevali k napredku v naši družbi in znanosti.

Prizadevajo si doseˇci raven razpoznavne in uspešne fakultete, primerljive s sorodnimi fakultetami v Evropi in drugod po svetu. Vstopanje v skupni evropski visokošolski prostor zahteva:

• sodoben, evropsko primerljiv in skladen visokošolski sistem, ki bo omogoˇcal pretok znanja in osebja,

• oblikovanje kakovostnih programov, v katere se bodo vkljuˇcevali tudi tuji študenti,

• ugotavljanje, spremljanje in zagotavljanje kakovosti v visokem šol- stvu.

Komisija za ocenjevanje kakovosti na  si je v študijskem letu

/zadala naslednje pomembnejše cilje:

• izboljšati prehodnost med letniki (predvsem iz. v. letnik),

• zmanjšati trajanje študijskih programov,

• izboljšati uˇciteljske pedagoške sposobnosti in vpeljati sodobnejše me- tode pouˇcevanja,



Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko

• izdelati kriterije za ocenjevanje in nagrajevanje profesorjev,

• v evalvacijske študije pritegniti še diplomante in delodajalce.

Letno poroˇcilo o delu komisije za ocenjevanje kakovosti je obravnaval senatna. seji dne.., kjer je bilo izpostavljeno predvsem nenehno upadanje prehodnosti iz. v. letnik. Komisija za ocenjevanje kakovosti je pripravila priporoˇcila za dvig kakovosti pedagoškega procesa in jih poslala komisiji za študijske zadeve v obravnavo. Komisija za študij- ske zadeve se je seznanila z omenjenimi priporoˇcili na svoji. seji dne

...

  

Zmanjšanje osipa in zmanjšanje trajanja študijskih programov sta bila osnovna cilja, ki so si jih na zadali ob oblikovanju nove sestave ko- misije za ocenjevanje kakovosti. Teh ciljev že v prvem letu delovanja ko- misije v novi sestavi niso popolnoma dosegli, saj gre za dolgotrajnejše procese, v katerih je potrebno izboljšati pedagoške sposobnosti uˇciteljev in vpeljati sodobnejše metode pouˇcevanja. Hkrati pa je potrebno zago- toviti, da bo pedagoško delo bolj cenjeno. Trajanje študijskih programov lahko zmanjšajo še z naslednjimi aktivnostmi:

• spodbujanjem študentov k aktivnejšemu študiju,

• zagotavljanju sprotnega študija,

• izboljšanjem pomoˇci študentom s težavami pri študiju,

• poveˇcevanjem vloge mentorjev in tutorjev.

Obstojeˇci tutorski sistem ni prinesel želenih rezultatov in komisija za študijske zadeveže pripravlja nov tutorski sistem, ki bi odpravil po- manjkljivosti obstojeˇcega sistema.

Redno izvajanje študentskih anket je ena izmed osnovnih dejavnosti pri spremljanju kakovosti pedagoškega procesa. Opažajo sorazmerno slab odziv na obstojeˇco študentsko anketo, ki se izvaja elektronsko. Na po- sameznih inštitutih se redno izvajajo še interne ankete z namenom izvajanja poglobljene analize pedagoškega procesa. V tem študijskem letu so izvedli tudi študentsko anketo na podiplomskih študijskih programih Elektrotehnika ter Raˇcunalništvo in informatika, ki je pokazala, da so študenti s podiplomskim študijem zadovoljni. V bodoˇce je potrebno v študentske ankete pritegniti še diplomante in delodajalce. Potrebno je vzpostaviti nov sistem za vzdrževanje in ohranjanje stikov z bivšimi di- plomanti.



Univerza v Mariboru

Za uˇcinkovito spremljanje kakovosti je potrebno imeti tudi dobro in- formacijsko podporo. Menijo, da trenutni informacijski sistem  ne omogoˇca optimalnega spremljanja statistike študija in ga je v bodoˇce po- trebno še dopolnjevati.



Univerza v Mariboru

Fakulteta za gradbeništvo



Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za gradbeništvo () in njeni ˇclani so v letuopravljali veˇc nalog, ki so neposredno ali posre- dno vezane na predmetno podroˇcje komisije. Te so predvsem:

• priprava samoevalvacijskega poroˇcila na podlagi priporoˇcila o izvedbi samoevalvacije izobraževalnega procesa,

• sodelovanje z delovno skupino za prenovo študijskih programov,

• sodelovanje s komisijo za študijske zadeve in

• dograjevanje tutorskega sistema.

V letu je komisija za ocenjevanje kakovosti pripravila samoeval- vacijsko poroˇcilo (delna samoevalvacija) za študijsko leto/. Ko- misija je pri izdelavi le v manjši meri lahko upoštevala Merila za spre- mljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in stro- kovnega dela, izdelana s strani Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva, ker so ta merila izšla šele nedavno, ampak se je držala metodolo- gije, ki je bila razvita za pisanje predhodnega poroˇcila (samoevalvacijsko poroˇcilo/), ki se naslanja na analizo po metodi, izvedeno leta. Komisija za ocenjevanje kakovosti se je v letuskoncentri- rala na spremljanje uveljavljanja priporoˇcil, ki so bila izdelana na podlagi omenjene analize in na aktivnosti v zvezi s prenovo študijskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo. Samoevalvacijskega poroˇcila do trenutka pisanja tega poroˇcila še ni obravnaval oziroma potrdil senat.



Univerza v Mariboru

 

Komisija za ocenjevanje kakovosti ugotavlja, da se stanje ni bistveno spre- menilo od lanskega leta. Zadnja popolna samoevalvacija pedagoškega pro- cesa na  je bila narejena v letu . Takratno poroˇcilo je vsebovalo predvsem nabor problemov, kot jih je komisija uspela identificirati pri su- bjektih celotnega izobraževalnega procesa (predvsem študenti in uˇcitelji).

V letihinje bil:

• Opravljen pregled, kaj se je spremenilo od leta ; ali so odpra- vljene ugotovljene slabosti.

• Dodani so bili rezultati anket diplomantov in delodajalcev.

• Zaznani so bili izzivi spremenjenih razmer in podpora prenovi.

Kot je bilo ugotovljeno že v predhodnem poroˇcilu, se nekatere ugoto- vljene šibkosti iz letintudi v letuniso spremenile. To so predvsem:

• Struktura novincev. Še vedno se na študijske programe vpisujejo no- vinci z nizko zakljuˇcno oceno ali iz srednjih šol, ki niso ravno naj- boljša podlaga za študij gradbeništva ali prometa.

• Osip. Nizka prehodnost iz prvega v drugi letnik je ostala, predlogi o organizirani pomoˇci pri študiju »težjih« predmetov so ostali le pri idejah, tutorski sistem pa se zaenkrat ukvarja le s problemi študentov, ki niso strokovnega znaˇcaja.

• Dolžina študija se ni skrajšala. Za izboljšanje stanja teh pokazateljev, ki so delno tudi posledica spremenjenega sistema družbenih vrednot in ne samo slabost fakultete, jeizvajala naslednje ukrepe: dograje- vanje sistema tutorstva, aktivnejše delo komisije za tisk, motiviranje pripravljanja in izdajanja spletnih gradiv, širjenje ponudbe mednaro- dnih aktivnosti ter še nekatere druge.

Drugi splet problemov je povezan z materialnim ozadjem izvajanja pe- dagoškega dela. Razmerje med številom študentov in številom sistemati- ziranih pedagoških delavcev se ni bistveno spremeniilo. Velik del peda- goškega procesa še vedno izvajajo zunanji sodelavci, praviloma brez sis- temskih virov za honoriranje svojega (prepotrebnega) dela. Aktivnosti za odpravo teh problemov trenutno stojijo, ker se vsi pripravljajo na reformo financiranja. Opremljenost predavalnic, laboratorijev in knjižnice se sicer izboljšuje, a ne v zadostnem obsegu. Še vedno je prisotno akutno po- manjkanje prostorov za delo v projektnih skupinah: gostovati morajo tudi pri izvedbi mednarodnih študentskih projektov ali delavnic.



Fakulteta za gradbeništvo

Obsežna analiza trga delodajalcev za diplomante  ter analiza izku- šenj diplomantov, ki je bila izvedena v študijskem letu/, je eden izmed stebrov procesa prenove študijskih programov. Diplomanti so se na anketo odzvali v zelo velikem številu ter ocenjevali tako uporab- nost kot zahtevnost ponujenih vsebin kakor tudi identificirali manjkajoˇce (pa tudi odveˇcne) vsebine. Pripravljena je bila tudi primerjalna analiza sorodnih študijskih programov na veˇcjem vzorcu uglednih evropskih fa- kultet. Obe anketi dajeta legitimnost posegom v procesu prenove študij- skih programov. Delodajalci so na delovnih sreˇcanjih s predstavniki 

opozorili na potrebo po premiku nekaterih poudarkov pri izobraževanju.

Splošno zaznan problem (izziv) je, kako pravilno uravnotežiti teoretiˇcna in strokovna znanja. Rešitve na tem podroˇcju se priˇcakujejo od prenove študijskih programov, ki je v teku. Umestitev razliˇcnih stopenj (univerzi- tetni, visoki strokovni) v regulativo in poslediˇcno na trg delovne sile (tri-, štiri-, petletni univerzitetni programi, razmerje med univerzitetnimi in visokošolskimi programi) glede na reformo študija po naˇcelih bolonjske deklaracije še ni v celoti razˇcišˇcena. Zaposljivost diplomantov  je zelo dobra.



Univerza v Mariboru

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

  

Po sklepu komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru se iz- vaja samoevalvacija izobraževalnega procesa na posameznih ˇclanicah tudi za študijsko leto/. Samoevalvacija zajema študijske programe, študente, pedagoško osebje, prostore in opremo ter financiranje. Na Fa- kulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo () samoevalvacija še po- teka, fakultetna komisija je bila namreˇc imenovana v decembru in tako bo poroˇcilo pripravljeno predvidoma konec januarja.

      

Na so zaˇceli izvajati predavanja na študijski smeri Biokemijska teh- nika, kjer so morali premostiti zaˇcetniške težave, ki so nastale s pridobiva- njem novih pedagoških delavcev za to podroˇcje. Nadaljevali so s pripravo dodiplomskih študijskih programov po bolonjski deklaraciji, pri ˇcemer so morali bistveno spremeniti tudi vsebine posameznih predmetov, da bi lahko zmanjšali število ur predavanj in priredili obremenitev študentov skladno z zahtevami omenjene deklaracije.

Zaradi izredne aktivnosti na podiplomskem študiju v preteklem letu, imajo v letošnjem študijskem letu vpisanih na tem študiju študentov, kar je % vpisa v preteklem študijskem letu. Poveˇcalo pa se je tudi število mladih raziskovalcev na. Zakljuˇceni so bili trije magisteriji in trije doktorati.



Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

V letuso pridobili Center odliˇcnosti, kar je velika pridobitev za njihovo malo fakulteto. Poleg tega poteka še veliko število mednarodnih projektov, kot. okvirni evropski projekt SuperGreenChem (Marie Cu- rie) in Sub Clean Probiomat (Marie Curie), ter drugi. Obnovili so tudi enako število programskih skupin za naslednje petletno obdobje.

Uspešni so bili tudi v nateˇcaju  za veˇcjo raziskovalno opremo, reda velikostimilijonov (plinski kromatograf zdetektorjem . . .).



Univerza v Mariboru

Fakulteta za kmetijstvo

Fakulteta za kmetijstvo () v precejšnji meri zadovoljuje kadrovske po- trebe Slovenije in posebej njenega severovzhodnega dela s podroˇcja kme- tijstva, ki je naše najpomembnejše kmetijsko obmoˇcje, zato naˇcrtujejo nadaljnjo krepitev in kakovosten progresivni razvoj fakultetnih študijskih programov na  kot tudi razširiti njeno poslanstvo izvajanja dodatnih novih študijskih programov širše v regionalnem podroˇcju severno vzho- dnega dela Slovenije.

Z razvojem šole v fakulteto v zadnjih desetih letih se je  številˇcno poveˇcala za populacijo študentov za veˇc kot%, kadrovsko se je okre- pila z novimi sodelavci, z novimi znanji in dosegla toˇcko, ko ji je površina sedanje lokacija premajhna in že postaja ovira za nadaljnji razvoj.

 

Razvojni vidiki dodiplomskega študija na  temeljijo predvsem na na- daljnjem vsestranskem poglabljanju kakovosti študija, na še veˇcjem vklju- ˇcevanju v mednarodno izmenjavo študentov in uˇciteljev, na nadaljnjem poglabljanju povezav z raziskovalnim delom in na nadaljnjem razvoju praktiˇcnega usposabljanja za potrebe uporabnikov. Strukturno jih v pri- hodnjem kratkoroˇcnem obdobju ˇcakajo predvsem spremembe, ki bodo nastale s prenovo študijskih programov po naˇcelu bolonjske deklaracije.

To bo omogoˇcilo razširjeno ponudbo, saj se bo odprla možnost uvedbe posameznih smeri v ˇcetrtem in petem letniku študija na t. i. +stopnji iz- obraževanja kot tudi poveˇcano izbirnost predmetov in na novo postavitev strukture študijskih programov na nivoju strokovnega ali »c professio- nal« programih stopnje izobraževanja.

Zaradi vrnitve zgradbe, ki je v zakljuˇcku denacionalizacijskega po- stopka lastniku, tj. Rimskokatoliški cerkvi, je novogradnjav tem kon-



Fakulteta za kmetijstvo

Število študentov po stopnjah in študijskih programih

Vrsta programa (število) Število študentov

/ /

Dodiplomski () (rednih +izrednih) (rednih)

Dodiplomski () (rednih) (izrednih)

Specialistiˇcni (–) – –

Magistrski ()  

Doktorski ()  

Skupaj ()  

tekstu seveda na prvem mestu in predstavlja eno izmed najveˇcjih nalog vodstva . Potencialna lokacija je postavljena na grad Hompoš s pri- ležnimi objekti ali na Pivolo pod Pohorskim dvorom. V letu  jih ˇcaka naloga zagotoviti prepis zemljišˇc in objektov v last . V tem ˇcasu morajo zagotoviti ustrezno dokumentacijo, kot je digitalizacija objektov in prouˇcitev gradbenega stanja gradu Hompoš. Nato naˇcrtujejo pripravo ustreznih razpisov, dokumentacije in analize finanˇcnih sredstev za gradnjo.

Poleg stalne kadrovske krepitve, posodabljanja pedagoške in razisko- valne opreme ter knjižniˇcno-informacijskega sistema, obsega razvojni programtudi nadaljevanje mednarodnega sodelovanja in umestitev

tudi v širši regionalni in evropski prostor.

 

Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov

V preglednici je prikazano število študentov po stopnjah in študijskih programih, ki se izvajajo na.

Iz preglednice je razvidno, da imajo v študijskem letu / 

študentov veˇc ali,% veˇc študentov kot v primerjalnem letu/.

Veˇc študentov imajo vpisanih tako na univerzitetnem študijskem pro- gramu Kmetijstvo, kot tudi na visokošolskih strokovnih študijih. Neko- liko se je zmanjšalo število študentov na podiplomskem študiju.

Izvajanje programov visokega strokovnega izobraževanja

V letu/so poveˇcali število vpisanih študentov v. letniku z

na. Število študentov so poveˇcali v. letniku za,%. Sprejeli so tudi ukrepe, ki se vraˇcajo k spoštovanju vpisnih pogojev ob prehodih iz letnika v višji letnik. Pri analizi gibanja števila študentov iz. v. letnik je opazen moˇcan padec števila študentov. Zelo pomemben razlog je predvsem neo- biskovanje predavanj in vaj. Del študentov je vpisan tudi samo navidezno,



Univerza v Mariboru

zaradi statusa študenta, in nima namena dejanskega obiskovanja študij- skega programa. Analiza študentov glede na spol kaže na to, da imajo v povpreˇcju polovico študentov ženskega in polovico moškega spola. Pov- preˇcna ocena pri predmetih je,, na izrednem študijskem programu pa celo nekoliko višja, in sicer,.

Struktura prehodnosti se je v letudo/moˇcno spreme- nila. Kljuˇcna problema pri opravljanju študijskih obveznosti predstavljata izpita iz Matematike in Kemije. Pogovori s predstojniki smeri kot tudi nosilcema predmetov so potekali v zvezi z vsebinami predmetov, študi- jem le-teh ipd. Pripravljene so bile dodatne vaje pri Kemiji za tiste, ki jih niso opravljali, vendar pa se jih študenti niso udeležili. V študijskem letu

/so študentom ponudili pri obeh predmetih še dodaten izpitni rok v oktobru, da bi jih še nekaj prestopilo prag vpisa v višji letnik.

Izvajanje univerzitetnega študijskega programa Kmetijstvo

Število vpisanih študentov v . letnik se v zadnjih treh letih poveˇcuje.

Nadaljnje gibanje števila študentov kaže na veliko znižanje ob prehodu v

. letnik, nato pa ostaja stabilno do konca študija. Število absolventov se je prav tako poveˇcalo naštudentov in je za% višje v letu/

kot v letu/. V celoti gledano imajo v letu / za% veˇc študentov v primerjavi s predhodnim študijskim letom. ˇCe študente razvrstimo po spolu, imajo nekoliko veˇc študentov moškega spola v pri- merjavi z ženskim.

Študenti dosegajo v povpreˇcju boljše ocene v primerjavi s študenti vi- sokošolskih strokovnih programov –,. Tudi tukaj opažajo nizko pre- hodnost iz. v . letnik. Na  so z omejenim vpisom za študente, ki ne izpolnjujejo pogojev za napredovanje, »krivi« za manjšo prehodnost na zaˇcetku študija. Kot kažejo podatki, je bila njihova odloˇcitev pravilna, saj se je prehodnost v višjih letnikih moˇcno poveˇcala. Iz. v. letnik je do- sežen dvig odstotka prehodnosti za% (s% na%), še boljši rezultat pa je dosežen pri prehodu iz. letnika v. letnik, kjer so dosegli dvig za

% in dosegli celo stopnjo%.

Študijski programi. stopnje

Nane izvajajo specialistiˇcnih študijskih programov, temveˇc dva podi- plomska magistrska študijska programa iz podroˇcja Agrarne ekonomike in Agronomije. V študijskem letu/ niso vpisovali študentov v

. letnik podiplomskih programov. V študijskem letu/ so vpi- salištudentov na podiplomski študijski program Agronomija in na program Agrarna ekonomika. Na podiplomskem študiju so imeli v letu



Fakulteta za kmetijstvo

/vpisanihštudentov, v letu/ študentov in v štu- dijskem letu/dosegajo številoštudentov. Za leto/

je znaˇcilno, da sta obe smeri imeli veˇc vpisanih študentov ženskega spola kot pa moškega spola. Študenti na podiplomskih programih dosegajo naj- višje ocene na, saj znaša njihovo povpreˇcje med,in,.

  () Tehnološki centri, prenos znanja in praktiˇcni pouk

Na vseh šestih tehnoloških centrihPohorski dvor poteka pridobiva- nje znanj, ki jih opredeljujejo kot vešˇcine. Tovrstna znanja so potrebna, da diplomant ob nastopu dela pozna ne le teorijo in praktiˇcna znanja, temveˇc tudi vse potrebne vešˇcine za lažje vodenje in razumevanje posa- meznih delovnih faz. Na podroˇcjih, kjer nimajo svojih lastnih objektov in površin, pošiljajo študente na predhodno izbrane »mojstrske« kmetije ši- rom Slovenije. V prihodnje bi jim zelo pomagalo, ˇce bi Ministrstvo za vi- soko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano tudi financiralo vsaj materialne stroške, ki so potrebni za normalno izvajanje prakse po tehnoloških centrih. Dolgoroˇcna razvojna vizijaje pridobiti sredstva iz strukturnih skladov za investicije na po- sameznih tehnoloških centrih, namenjena za posodobitev tehnologij in opremljenosti.

  

Nazagotavljajo kakovost v osnovi na sledeˇce naˇcine:

• s habilitacijami, pri katerih so s sklepom senata  zaostrili pogoje za izvolitev v nazive docent, izredni profesor in redni profesor,

• s študentskimi anketami, ki so jih povzeli po predlogu komisije za študijske zadeve,

• s preverjanjem izvajanja pedagoškega procesa,

• z zagotavljanjem prostorskih in materialnih pogojev,

• s kakovostno kadrovsko strukturo.

Skrb za kakovost izvajanja študijskih programov

Z vprašalnikom, ki je vseboval  vprašanj in  za kontrolo odgovorov, so ocenjevali predmet in njegovega izvajalca (uˇcitelja, asistenta). Rezultati ankete za pedagoške delavce so bili narejeni z omenjenimi predloženimi vprašalnikom in predloženi dekanu. Iz analize ankete so izkljuˇcili peda- goške delavce, ki so imeli premajhno število anketiranih odgovorov, saj rezultati ankete ne bi bili realni. O rezultatih študentske ankete so bili



Univerza v Mariboru

anketirani pedagoški delavci pisno obvešˇceni. V rezultatih analize so raz- vrstili sodelavce po povpreˇcnih skupnih ocenah in primerjali s popreˇcjem, doseženim na.

Pedagoški delavci v povpreˇcju dosegajo ocene med dobrim in prav dobrim s popreˇcno oceno,. Študentsko anketo bodo ponovili tudi po konˇcanem zimskem semestru. Sodelavci, ki so ocenjeni z najnižjimi oce- nami, bodo še posebno skrbno spremljani v prihodnje, v cilju izboljšave njihovega pedagoškega dela in dviga kakovosti.

Z anonimno študentsko anketo so prouˇcili tudi kakovost izvajanja praktiˇcnega pouka, ki se izvaja na . Rezultati so v postopku analize, kakor tudi dogovori v zvezi z reševanjem problemov pri izvajanju prakse.

Natanˇcna analiza stanja in usmeritve bodo podane v letu  sprva na komisiji za študijske zadeve in podane v obravnavo senatu.

   

 kot edina ˇclanica  ni lastnik nobene nepremiˇcnine. Poslopje na Vrbanski cesti je v denacionalizacijskem postopku, ki je v zakljuˇcni fazi.

Rimskokatoliška cerkev bo dobila objekt vrnjen v naravi, zato potrebuje

 nov objekt za izvajanje svoje dejavnosti. Pedagoško in raziskovalno delo se naodvija na dveh lokacijah, na Vrbanski cestiin v Pivoli na

ter v manjši meri tudi na lokacijah rektoratain Srednje kmetijske šole.

Skupne površine , ki jih ima na voljo za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela, je m². Glede na število študentov, zasedenost predavalnic in števila zaposlenih,  deluje v razmerah, ki so na robu zmožnega. Kvadratura površine na študenta je trikrat nižja od potrebne in znaša nekaj ˇcez m². Analize inženiringa Proplus kažejo, da potre- bujev prihodnje vsajm². Umestitev programskih in prostorskih zahtev zaposlenih pa potrjuje omenjeno velikost potrebnih površin in jih ocenjuje na površine okolim². Za dvig kakovosti študija in nadalj- nji razvoj je potrebno v prvi vrsti rešiti njen izredno pereˇc prostorski problem.

Informacijski sistem

V knjižnici je namešˇcenih raˇcunalnikov, ki so v odpiralnem ˇcasu na voljo študentom in obiskovalcem. Na raˇcunalnikih je namešˇcena pro- gramska oprema, ki omogoˇca študentom pripravo seminarskih nalog in predstavitev svojih del. Uporabniki knjižnice lahko na raˇcunalnikih upo- rabljajo po on-line baze podatkov. Na  je namešˇcen strežnik za inter-



Fakulteta za kmetijstvo

netne strani. Na njih je predstavljena fakulteta, študentom pa so preko teh strani na voljo tudi podatki, povezani s študijem.

V okviru informacijskega sistema univerze so raˇcunalniško podprte vse funkcije, ki so potrebne za redno poslovanje zavoda. Tako se raˇcunalniško vodijo vse raˇcunovodske funkcije, evidenca izpitov in kadrovska evidenca.

Prav tako so raˇcunalniško podprti doloˇceni procesi na tehnoloških centrih fakultete na Pohorskem dvoru.

Za normalno delovanje je potrebno zamenjati strežnik, urediti pove- zanost s predavalnicami, zamenjati zastarelo napeljavo in urediti hitro ter uˇcinkovito odpravljanje napak v sistemu.

Knjižnica

Študijska knjižnica predstavlja študijsko mesto s podroˇcja kmetijstva za študente kot tudi za zaposlene in je edina tovrstna knjižnica v severovzho- dnem delu Slovenije. V knjižnici poteka študij razliˇcnih gradiv, iskanje literaturnih virov, tiskanje le teh ipd.

Dne .. so imeli fond. enot, okoli enot serijskih publikacij in  enot neknjižnega gradiva. V letu  je zabeleženih

.aktivnosti, ki so se odvijale z gradivom, aktivnih ˇclanov je okoli

.

Študentje  imajo možnosti uporabe petih preglednih baz z njiho- vimi podbazami preko Izuma: , Science Direct, ,  Direct,

,First Search in Engineering Willage.

Knjižnica ima naroˇceno periodiko snaslovi domaˇcih in tujih revij.

V preteklem letu so zabeležili prirastknjižniˇcnih enot. Nabava gradiva je v celoti odvisna od proraˇcunskih finanˇcnih sredstev. Želijo, da bi bilo gradiva še veˇc, a trenutna situacija ne dovoljuje nabave nove literature v veˇcjem obsegu za potrebe študentov.

 

Visokošolski uˇcitelji, sodelavci in raziskovalci

V preteklem študijskem letu so imeli redno zaposlenihdelavcev. Nji- hovo število se je poveˇcalo v primerjavi z letom / za  ljudi oziroma za %, vzporedno zmanjšujejo število pogodbeno zaposlenih sodelavcev. V letu/so imeli redno zaposlenihin pogodbeno

sodelavcev. Spreminja se tudi kakovostna struktura zaposlenih glede na naziv, ki ga sodelavci dosežejo. V letu/ je napredoval en sode- lavec v naziv rednega profesorja, v letu/ pa imajo še dva nova redna profesorja, prav tako tudi nove doktorje znanosti in magistre.



Univerza v Mariboru

Fakulteta za logistiko

Fakulteta za logistiko () je bila kot nova ˇclanica Univerze v Mariboru ustanovljena dne..v Celju s podružnico v Krškem. Priprave na njeno ustanovitev so trajale nekaj let. Študijski programi, ki so pripravljeni po naˇcelih bolonjske deklaracije, se bodo priˇceli izvajati...

bo z nosilnim študijskim programom Logistika sistemov odgovorna za razvoj logistiˇcne znanosti in prenos novega znanja v prakso ter za razvoj izobraževanja za podroˇcje logistike. Prenos novega znanja v prakso pa je pomemben pri bodoˇcem razvoju narodnega gospodarstva.

Na  imajo dovolj usposobljenih strokovnjakov, ki prihajajo z Uni- verze v Mariboru in iz tujine. Med njimi so tako slovenski kot tudi tuji znanstveniki. Nekaj uveljavljenih strokovnjakov z akademskimi naslovi prihaja iz gospodarskega okolja, prav tako pa bodo k sodelovanju pova- bili mnogo strokovnjakov, ki ne le da vedo veliko o logistiki, ampak tudi znajo reševati logistiˇcne probleme.

Programi bodo prijavljeni na razliˇcnih nivojih kot dodiplomski viso- košolski in univerzitetni študij ter kot podiplomski magistrski in doktor- ski študij. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je dne..

potrdil dva dodiplomska študijska programa: univerzitetni dodiplomski študijski program Logistika sistemov in visokošolski strokovni študijski program Gospodarska in tehniška logistika. Podiplomski študijski pro- grami so trenutno v postopku akreditacije na svetu za visoko šolstvo in se priˇcakuje, da bodo potrjeni, tako da bi z njihovim izvajanjem priˇceli predvidoma v študijskem letu/.

S študijem na  bodo študenti osvojili zahtevana znanja temeljnih predmetov, zlasti matematike, operacijskih raziskav, statistike, stohastiˇc- nih procesov in simulacij, kar bodo nujno potrebovali pri upravljanju razliˇcnih logistiˇcnih sistemov in sistemov z izraženo logistiˇcno funkcijo.



Fakulteta za logistiko

Seznanili se bodo tudi s poslovanjem organizacije, njenim upravljanjem, z organiziranjem poslovnih sistemov, z informacijsko upravljalnimi sistemi, z osnovnimi logistiˇcnimi tehnologijami, ter s tehnologijami, ki podpirajo posamezna podroˇcja logistike (notranja logistika, distribucijska logistika, poprodajna logistika itd.). Vsa znanja zajemajo kot manipulacijski logi- stiˇcni predmet: blago, energijo, ˇcloveške vire, informacije itd. Študenti bodo morali izvajati tudi obvezno prakso v podjetjih, ki so pokazala pre- cejšen interes v študij logistike in so se z njimi že povezali.

Nova fakulteta je tako šla že ˇcez nekaj najpomembnejših faz, ki so predstavljale pogoj za njeno ustanovitev in delovanje, ki uživa tudi veliko podporo gospodarstva in družbenih skupnosti. Sloveniji se na podroˇcju logistike zaradi geografske lege in siceršnjega položaja ob vstopu v , ponuja velika priložnost in izziv. Možnosti za znanje, da bomo te prilo- žnosti in izzive znali tudi izkoristiti, pa bo ponudila nova in prva tovrstna fakulteta pri nas.



Univerza v Mariboru

Fakulteta za organizacijske vede

    

Senat Fakultete za organizacijske vede () je dne .. imenoval skupino za samoevalvacijo fakultete v sestavi: dr. Jure Kovaˇc, dr. Tomaž Kern in dr. Marko Ferjan kot vodja skupine. Skupina se je prviˇc formalno sešla... Sestava komisije je od takrat ostala nespremenjena.

V letuso naopravili:

• pilotsko anketiranje rednih študentov (na vzorcuštudentov);

• pilotsko anketiranje izrednih študentov na eni od lokacij, kjer izva- jajo izredni študij;

• pilotsko evalvacijo raziskovalnega dela.

   

Kakovost ocenjujejo na podlagi štirih razliˇcnih pristopov:

. ˇCe kot osnovni kriterij kakovosti fakultete presojajo produktivnost in uˇcinkovitost, glavna kriterija za ugotavljanje kakovosti pa sta ˇca- sovna realizacija planov in pokritost vsebinskih podroˇcij, ugotavljajo, da narealizirajo planirano število ur predavanj in vaj tako za re- dni kot tudi izredni študij.

. ˇCe kot kriterij kakovosti fakultete v ospredje postavljajo rast usta- nove (npr.: podatki o vpisu) in pridobivanje virov (npr.: kapacitete, prostori, didaktiˇcna oprema, ugotovijo, da je stanje na  na tem podroˇcju zadovoljivo. Nivo opremljenosti fakultete (npr. prostori, informacijska tehnologija) je nad slovenskim povpreˇcjem. Glede



Fakulteta za organizacijske vede

vpisa ugotavljajo, da se je v zaˇcetne letnike programov vpisalo priˇcakovano število študentov.

. ˇCe kot kriterij kakovosti fakultete postavijo razvoj kakovosti delov- nega življenja v izobraževalni ustanovi z vidika medˇcloveških odno- sov (npr.: spoštovanje, medsebojno sodelovanje), ugotavljajo, da se je v letu bolj kot v preteklosti odprla razprava o razvojnih vpra- šanjih fakultete, ki se je najbolj odrazila na veˇc sejah akademskega zbora.

. ˇCe kot kriterij kakovosti fakultete postavijo stabilnost in nadzor no- tranjih procesov, ugotavljajo, da so procesi planirani, da obstajajo pravila discipline, da obstaja formalizacija položajev. Na  so vsi procesi sledljivi. Na fakulteti tudi ustrezno vodijo evidence, skrbijo za varstvo osebnih podatkov ipd.

    

V decembru  je odstopil dekan . V zaˇcetku leta  so pred njimi nove volitve. Komisija predlaga, da se takoj po izvolitvi novega dekana pristopi k resni evalvaciji pedagoškega procesa in raziskovalnega dela.



Univerza v Mariboru

Fakulteta za policijsko- varnostne vede

Komisija za kakovost Fakultete za policijsko-varnostne vede () je pri pripravi poroˇcila o samoevalvaciji obstojeˇcih študijskih programov v letu

/izhajala iz Akcijskega naˇcrta za študijsko leto/.

  

Fakulteta za policijsko-varnostne vede je kot ˇclanicazaˇcela delovati s študijskim letom/. V študijskem letu /je nadaljevala z izvajanjem triletnega visokošolskega programa s podroˇcja varstvoslovja, v študijskem letu/pa je že zaˇcela izvajati še univerzitetni študij varstvoslovja in specialistiˇcni študij.

Vsi novi programi (triletni visokošolski, štiriletni uiverzitetni in speci- alistiˇcni) so posledica ocene kakovosti oz. samoevelvacije, ki je trajala veˇc let, in se zakljuˇcila v letu/, ko se je tedanja Visoka policijsko- varnostna šola preoblikovala v Fakulteto za policijsko-varnostne vede in postala redna ˇclanica Univerze v Mariboru. V letih / so to- rej pripravili korenito vsebinsko prenovo visokošolskega programa ter na podlagi lastnih raziskovalnih izkušenj oblikovali mednarodno primerljiv univerzitetni program.

V oceno samoevalvacije so bili vkljuˇceni vsi pedagoški delavci in sode- lavci, kakor tudi vsi organi fakultete. Ustanovljena je bila štiriˇclanska komisija za kakovost, ki jo vodi redni profesor, v njej pa so še docentka, višji predavatelj ter študent-prorektor. Komisija je imela veˇc sestankov, še zlasti v drugi polovici leta. Izdelala si je svoj akcijski naˇcrt v skladu



Fakulteta za policijsko-varnostne vede

z Akcijskim naˇcrtom za študijsko leto /  in že po tem konceptu pripravila širše evalvacijsko poroˇcilo za leto/.

Predsednik komisije se je tudi redno udeleževal sejin o njih po- roˇcal na seji senata fakultete in na rednih sestankih komisije za kakovost.

Merila za oceno kakovosti so bile študentske ankete o vsebin izobraže- valnih programov, kakovosti pedagoškega dela, pripravljenosti in korek- tnosti predavateljev, njihovi dosegljivosti v ˇcasu govorilnih ur ipd. Upo- števali so tudi nove oblike pouˇcevanja (z projektorji, video in avdio opremo) in izboljšali praktiˇcno usposabljanje na terenu.

Za oceno so upoštevali tudi prehodnost in povpreˇcno oceno študentov na rednem in izrednem študiju.

    

Število vpisanih študentov v študijskem letu/

V študijskem letu/ je bilo v prvi letnik vpisanihrednih in

 izrednih študentov. V drugi letnik je bilo v istem obdobju vpisanih

 rednih in  izrednih študentov, v tretji letnik pa je bilo vpisanih

rednih terizrednih študentov.rednih študentov je v študijskem letu/vpisalo absolventski staž, absolventa pa je vpisalo tudi

izrednih študentov.

Študijske smeri

V. letniku študenti, ki se vpišejo neposredno iz višješolskega programa, ne izbirajo usmeritve, temveˇc izberejopredmetov katerekoli usmeritve.

Ostali študenti se odloˇcijo za eno izmed predlaganih usmeritev.

Diplomanti šole

V študijskem letu / je diplomiralo  študentov, od tega 

rednih inizrednih in s tem pridobilo naziv diplomirani varstvoslovec oz. diplomirana varstvoslovka.

Povpreˇcna ocena diplome v študijskem letu / je bila ,. Glede na rezultate, je z ocenodiplomiraloštudentov,z oceno,

z oceno,študentov pa z oceno.

Napredovanje v višji letnik – redni in izredni študenti

Pri rednih študentih je iz prvega v drugi letnik napredovaloštudentov, kar je% celotne populacije. Iz drugega v tretji letnik pa je napredovalo

študentov, kar je% prejšnje leto redno vpisanih v drugi letnik.



Univerza v Mariboru

Prehodnost pri izrednih študentih je nekoliko nižja. Iz prvega v drugi letnik je napredovalo študentov, kar je,% izrednih študentov. Iz drugega v tretji letnik pa je napredovaloštudentov, kar znaša,%.

Trajanje študija do diplome

Redni študentje potrebujejo do diplome povpreˇcno leta, izredni štu- denti pa povpreˇcno let ali veˇc, medtem, ko študenti direktnega vpisa potrebujejo povpreˇcnoleti in veˇc. Z ozirom na to se razmere glede na lansko leto niso bistveno spremenile.

– kreditni študij

Fakulteta za policijsko varnostne vede je bila že v ˇcasu, ko je bila še Vi- soka policijsko-varnostna šola in pridružena ˇclanica Univerze v Ljubljani, vkljuˇcena v kreditni sistem po. Pri tem so naleteli na dve težavi, ki jih do sedaj niso uspeli rešiti in so se zato odloˇcili, da se obeh problemov lotijo naˇcrtno – na projektni naˇcin.

Raˇcunalniška podpora

Zelo velik problem pri posodabljanju študijskega procesa ˇcutijo v težavah z informacijsko podporo študijskega procesa. Zaradi poveˇcanega števila študentov je postalo delo v raˇcunalniški uˇcilnici  praktiˇcno neiz- vedljivo. Trenutno namreˇc v raˇcunalniški uˇcilnici razpolagajo z osmimi raˇcunalniki, ki so povezani v omrežje in imajo dostop do interneta. Ome- jeni so s prostorom, saj v trenutno raˇcunalniško uˇcilnico ne morejo na- mestiti veˇc raˇcunalnikov.

Nabava zadostnega števila izvodov obvezne študijske literature

V študijskem letu / (..–..) je bilo skupaj in- ventariziranihmonografskih enot. V letu/so izšli naslednji uˇcbeniki:

Igor Areh,Osnove psihologije za policijsko delo Anton Dvoršek,Kriminalistiˇcna metodika Ciril Žerjav,Priložnost naredi tatu Pereniˇc Anton,Uvod v pravo(ponatis)

Reševanje prostorske stiske pri ˇclanicah

Uvedena so študijska središˇca Ljubljana in Maribor (kasneje še Novo me- sto in Izola).



Fakulteta za policijsko-varnostne vede

Študijski programi niso v celoti financirani

V študijskem letu/je šola dobila soglasje sveta za visoko šolstvo k prenovljenemu visokošolskemu programu ter soglasje za univerzitetni program, ki je omogoˇcalo preoblikovanje šole v fakulteto. Istega leta so konˇcali postopke za verifikacijo štirih podiplomskih specialistiˇcnih pro- gramov. Ne glede na dejstvo, da so vsebine vseh programov primerljive s podobnimi tujimi programi (tudi kreditno ovrednotene), so na že imenovali delovno skupino (s podskupinami za visokošolski, univerzite- tni in podiplomski) za prenovo programov v skladu z doloˇcili bolonjske deklaracije. Komisija bo pripravila ustrezne predloge do zakljuˇcka študij- skega leta/.

Na osnovi ugotovitev samoevalvacije v prejšnjem študijskem letu in akcijskega naˇcrtaUniverze v Maribor, je bila problematika obrav- navana na seji senata dne ... Sprejeti so bili sklepi za im- plementacijo akcijskega naˇcrta na  in doloˇceni nosilci za izvedbo posameznih aktivnosti. Vkljuˇcitev v Univerzo v Mariboru ob istoˇcasni odcepitvi od Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, je pred- stavljala ugoden trenutek, da so se zahvalili za sodelovanje nekaterim zu- nanjim nosilcem zlasti strokovnih predmetov, ki so se glede na ugotovitve študentskih anket premalo angažirali za kakovostno izvedbo svojega dela programa. Na prvi seji akademskega zbora v študijskem letu /

pa so opozorili (zunanje) nosilce, ki še ostajajo in so imeli podpovpreˇcne ocene v študentskih anketah (problematiˇcni sta bili predvsem oceni do- stopnosti na govorilnih urah in pripravljenost na predavanja). Na opisan naˇcin so poskrbeli tudi za potrebne osnove za izboljšanje izvedbe pedago- škega procesa. Kljub sorazmerno ugodnim rezultatom študentskih anket in posodobitvam programa ostaja šibka toˇcka izredni študij, kjer so v pre- teklem študijskem letu uspeli le z zmanjšanjem velikih skupin z uvedbo študijskega središˇca v Mariboru. Zmanjševanje obsega izrednega študija bo možno le ob zagotovitvi sredstev za dodiplomske programe v skladu z obstojeˇcimi merili (trenutno jim financer zagotavlja le okoli% normi- ranih sredstev).



Univerza v Mariboru

Fakulteta za strojništvo

  

Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru je..na svoji. seji pozvala ˇclanice , da do..pripravijo svoja poro- ˇcila o skrbi za kakovost v študijskem letu / v skladu z navodili Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva.

Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za strojništvo () vse- skozi spremlja kakovost izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, kot tudi delovanja fakultete nasploh. Pri tem ji predvsem s posredovanjem podat- kov pomagajo strokovne službe in vodstvo. V pripravi je dokaj obsežno samoevalvacijsko poroˇcilo za študijsko leto/, katerega delovno verzijo je na svoji. seji dne.. že obravnaval tudi senat, ki je ugotovil, da je poroˇcilo primerna osnova za naˇcrtovanje strategije de- lovanja fakultete v okviru novega naˇcina financiranja in strategije razvoja

po vkljuˇcitvi Slovenije v evropski visokošolski prostor.

Komisija je pri svojem delu dosledno upoštevala priporoˇcila stro- kovne službe . Pri pripravi samoevalvacijskega poroˇcila za študijsko leto/ sledijo priporoˇcilu oz. predlogu Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva z dne... Ker se priporoˇcila za izvedbo samoevalvacije v zadnjem ˇcasu niso bistveno spreminjala, so jim poroˇcili o opravljeni samoevalvaciji iz letinslužili kot dobra osnova za primerjavo in analizo napredka v zadnjih nekaj letih.

V okviru samoevalvacije so izvedli tudi vrsto anket, katerih podrob- nejša analiza bo v prilogi zakljuˇcnega samoevalvacijskega poroˇcila. Ankete so bile prilagojene posamezni ciljni skupini. Anketirani so bili uˇcitelji in asistenti, redni študenti, izredni študenti, diplomanti, podiplomski štu-



Fakulteta za strojništvo

denti, administracija ter podjetja, pri katerih študenti opravljajo stro- kovno prakso in naše študente po konˇcanem študiju tudi zaposlujejo.

Analize omenjenih anket so bile narejene tudi v angleškem jeziku in predstavljene triˇclanski ekspertni skupini, ki je v okviru »follow-up«

evalvacije Univerze v Mariboru dne..obiskala.

  

Podatki o vpisu kažejo, da je zanimanje za študij strojništva primerno, medtem ko je vpis na univerzitetni študijski program tekstilstva še vedno relativno nizek. Vpis na visokošolski strokovni študijski program tekstil- stva je navidezno visok, saj se za ta študij odloˇcajo tudi dijaki, katerih predizobrazba ni prava, imajo pa tudi izredno slabe dosežke zakljuˇcka sre- dnje šole. Razloge za to je nedvomno potrebno poiskati v propadanju tekstilne industrije. Število izrednih študentov na univerzitetnem študiju je zanemarljivo. Kljub relativno dobri prehodnosti med letniki je povpre- ˇcen ˇcas trajanja študija še vedno predolg.

Za  je nedvomno znaˇcilna velika razvejanost študijskih programov in smeri, katerih nabor in vsebina se sproti prilagajata, ter veliko število izbirnih predmetov v sklopu kreditnega študija na dodiplomskem študiju, kot tudi na podiplomskih študijskih programih. Da bi študentom olajšali izbiro in naredili podiplomski študijski program bolj usmerjen, so v leto- šnjem študijskem letu podiplomski študijski program prenovili in ga pri- ˇceli izvajati v obliki modulov.se prilagaja sodobnim trendom v znano- sti in tehnologiji na podroˇcju strojništva in tekstilstva. Vse pomembnejši postajajo interdisciplinarni študiji in fakulteta je nekaj takšnih povezav uspešno realizirala. Diplomanta želijo usposobiti za kreativnost in inova- tivnost ter uporabo najmodernejših informacijskih tehnologij. Knjižniˇcni fond tako kontinuirano narašˇca, laboratorijska in raˇcunalniška oprema pa se sproti posodabljata. V preteklem letu so tako povsem posodobili tudi raˇcunalniško uˇcilnico in nekaj drugih okolij, v katerih se izvajajo študijski procesi.

Ocenjujejo, da imajo kakovosten pedagoški kader, ki zagotavlja ka- kovostno izvedbo pedagoškega procesa. To je potrjeno s kakovostnimi objavami nosilcev predmetov, številnimi in moˇcnimi programskimi sku- pinami, ki so namenjene predvsem za temeljno raziskovalno delo, ter z velikim številom mednarodnih projektov. Oˇciten je trend napredovanja tako v horizontalni kot tudi v vertikalni smeri. Število redno zaposlenih se je v zadnjih letih nekoliko znižalo, pogodbenih sodelavcev pa v študij- skem letu / sploh niso imeli. To kaže na uspešno izkorišˇcanje



Univerza v Mariboru

notranjih rezerv fakultete, ki pa bi moralo biti podprto tudi z ustreznej- šim naˇcinom financiranja s strani države. Univerza bo v vlogi pogajalca s financerjem, to je z državo, za izvajanje kakovostnega pedagoškega pro- cesa, ki temelji na razvejanem kreditnem študiju in projektem naˇcinu dela, vsako leto morala zagotoviti dodatna finanˇcna sredstva tako za vse višje materialne stroške, kot tudi za zagotavljanje finanˇcnih obveznosti do sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje na delovnem mestu.

Študijski in raziskovalni programi strojništva in tekstilstva so primerljivi s programi sorodnih inženirskih fakultet. Velika mobilnost raziskovalcev, uˇciteljev in študentov v okviru evropskih, bilateralnih in domaˇcih progra- mov, projektov in štipendij to samo potrjuje. Za industrijske raziskovalno- razvojne projekte še vedno velja, da delijo usodo strojne, procesne in te- kstilne industrije. Z optimizmom ugotavljajo, da se tovrstno neposredno sodelovanje z industrijo na skupnih inženirskih nalogah osvajanja novih rešitev in tehnologij, po obsegu in kakovosti, ponovno krepi. Poleg tega narašˇca tudi število študentov, ki so že v ˇcasu študija vkljuˇceni v znan- stvenoraziskovalno delo v okviru razliˇcnih študentskih projektov, kot so Formula S, Od ideje do izdelka, Inženirsko oblikovanje in drugi.

 se že dobro desetletje sreˇcuje s prostorskimi težavami, predvsem s pomanjkanjem laboratorijskih prostorov. ˇCe je bil manjši vpis na naše študijske programe zaradi krize v strojni industriji razumljiv, pa je ob oˇci- tnem trendu porasta zanimanja za študij strojništva potrebno v najkrajšem ˇcasu zagotoviti dodatne prostore za kakovostno izvajanje tako pedago- škega, kot tudi raziskovalnega dela na. Ocenjujejo, da je pomanjkanje ustreznih prostorov trenutno eden izmed najbolj pereˇcih problemov fa- kultete, ki se bo v prihodnjih letih ob prilagajanju študijskih programov bolonjski deklaraciji samo še zaostril. Zagotovitev novih oz. dodatnih prostorovmora zato postati eden od prioritetnih ciljev v prihodnjem investicijskem naˇcrtu Univerze v Mariboru.



Univerza v Mariboru

Medicinska fakuteta

Medicinska fakulteta () Univerze v Mariboru je bila ustanovljena z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je soglasno spre- jel državni zbor ... Je ˇclanica Univerze v Mariboru in organi- zirana v skladu z Zakonom o visokem šolstvu.

V mesecu decembru je svet za visoko šolstvo potrdil univer- zitetni študijski program Splošna medicina in z razpisom objavil tudi

vpisnih mest za prve študente. Univerzitetni študijski program Splošna medicina na  traja šest let in obsega  ur teoretiˇcnega in prak- tiˇcnega študija, kar je v skladu z evropsko direktivo (Council Directive

//,).

Cilj univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina na  je pripraviti študente za samostojno delo zdravnika. V temeljnih predkli- niˇcnih predmetih je program povezan z nekaterimi predmeti obstojeˇcih programov, ki jih na mariborski univerzi izvajajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Pedagoški fakulteti, Fakulteti za kmetijstvo, v kli- niˇcnih predmetih pa je usklajen s strokovno in raziskovalno dejavnostjo v Uˇcni bolnišnici Maribor. Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminar- jev in v individualni obliki, in poteka izkljuˇcno kot redni študij. Študent bo zakljuˇcil študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktiˇcnim delom (bolnišnica, družinska medicina) in bo pridobil naziv doktor oz.

doktorica medicine. Študij poteka vzporedno po naˇcelih problemsko na- ravnanega uˇcenja (), pri ˇcemer se zgleduje po programih sorodnih fakultet (npr. Manchester). Študijvodijo usposobljeni tutorji s prido- bljeno licenco za ta študij. Je evropsko primerljiv in verificiran s sistemom kreditnega študija, študentom pa omogoˇca individualno izbiro predme- tnikov. Program je tudi usklajen s prenovljenimi programi medicinskega



Univerza v Mariboru

študija znotraj Evropske unije in omogoˇca prehajanje med posameznimi medicinskimi fakultetami po sistemu.

pripravlja podiplomski doktorski študijski program z naslovom Bi- omedicinska tehnologija, ki je v skladu z zahtevami bolonjske deklaracije.

Podiplomski doktorski študijski program trajasemestrov (leta). Pred- meti so ovrednoteni s toˇckami (toˇck). Tako se lahko program na ta naˇcin neposredno vkljuˇcuje v mednarodno izmenjavo študentov in uˇciteljev v državah, ki uporabljajo sistem.

Razloge za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji je moˇc najti v podatkih Ministrstva za zdravje, da bomo do letapotrebo- vali zdravnikov aliodstotkov veˇc kot zdaj. Primerjava podatkov z nekaterimi evropskimi državami (Švica, Danska, Nizozemska, Avstrija, Finska, Nemˇcija ipd.) kaže sorazmerno veliko zaostajanje. Zaskrbljujoˇca je tudi starostna struktura zdravnikov, saj se bo v naslednjih šestih letih v Sloveniji upokojilozdravnikov, ki jih ob sedanjem številu diploman- tov ne bo mogoˇce nadomestiti. Pri tem ni mogoˇce zanemariti v primer- javi z evropskimi prekomerne obremenitve zaposlenih zdravnikov: ˇce bi jih želeli zmanjšati vsaj za polovico, bi morali nemudoma zaposliti vsaj

zdravnikov specialistov, ki pa jih preprosto ni.



Univerza v Mariboru

Pedagoška fakulteta

  

Na podlagi statuta Univerze v Mariboru je Pedagoška fakulteta () iz- vedla samoevalvacijo študija, in sicer organizacijsko in vsebinsko. Pri tem je upoštevala merila, ki jih predpisuje Zakon o visokem šolstvu. Po do- govoru so letos izvedli samoevalvacijo pedagoškega dela. Bistvena novost letošnje samoevalvacije je predvsem ta, da so v prvem koraku izvedli delne samoevalvacije oddelkov in na podlagi teh pripravili skupno samoevalva- cijsko poroˇcilo.

Metodologijo in merila za izvajanje celotne in delnih samoevalvacij je pripravila na osnovi univerzitetnih meril komisija za zagotavljanje kvali- tete na . Po tako pripravljeni metodologiji so oddelki izvedli samo- stojne delne samoevalvacije:

• študijskega procesa,

• pedagoškega osebja,

• prostorskih zmogljivosti in opreme ter

• organiziranosti delovanja (bolonjski procesi in reorganizacija fakul- tete).

Na osnovi teh podatkov je komisija ob sodelovanju strokovnih služb pripravila osnutek samoevalvacijskega poroˇcila za.

,    

Obravnava samoevalvacijskega poroˇcila se je izvajala po sistemu od spo- daj navzgor. Tako so delna samoevalvacijska poroˇcila obravnavali oddelki na svojih sestankih. Celotno poroˇcilo je bilo pripravljeno, analizirano in obravnavano na sejah:



Univerza v Mariboru

• komisije za zagotavljanje kvalitete na,

• kolegija predstojnikov, kjer so se v poroˇcilo vnesle še dodatne pri- pombe,

• kolegiju dekana in

• senata, ki je poroˇcilo sprejel in ga tudi potrdil.

  

Ugotovitve iz samoevalvacijskega poroˇcila

Iz samoevalvacijskega poroˇcila bi lahko na kratko povzeli najpomemb- nejše ugotovitve in izpostavili najbolj pereˇce probleme:

• Sistemsko je potrebno urediti, organizirati in voditi vse procese reor- ganizacije, tako vsebinske (bolonjske), kot tudi organizacijske (reor- ganizacija fakultete) in pri tem upoštevati v prvem koraku možnosti in šele nato želje.

• Upoštevati priporoˇcila, ki so jih prejeli od zunanjih evalvatorjev.

• Zaradi slabega stanja objektov fakultete, ki ne le da je nefunkcio- nalna, neracionalna (izgube toplote so enormne), ampak tudi ne- varna (statiˇcno in protipotresno ne zadovoljuje osnovnih zahtev) za vse, ki sobivajo v njej, je potrebno nemudoma izvesti ustrezno sana- cijo zgradbe in prostorov.

• Izpostavljene so bile potrebe izobraževanja pedagoških delavcev s sodobnimi pedagoško-andragoškimi vsebinami.

• Stanje na podroˇcju izobraževanja študentov je dobro, kažejo pa se pomanjkljivosti pri urejenosti prostorov, pri opremi, še predvsem pri opremljenosti prostorov s sodobnimi avdio-vizualnimi pripomoˇcki.

• Zaradi v zadnjih letih vedno veˇcjega števila študentov se pojavljajo potrebe po novih sistemizacijah in namestitvah predvsem pedagoških sodelavcev.

Predvideni ukrepi izboljšav

. Izdelati strateški naˇcrt v luˇci prestrukturiranja fakultete (januar–

februar).

. Natanˇcno analizirati predloge iz  »follow-up« poroˇcila (januar

).

. Sanacija zgradbe in prostorov fakultete – . faza (januar–oktober

).

