• Rezultati Niso Bili Najdeni

Organizacija ter izvedba in razvoj izobraževalne dejavnosti

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Organizacija ter izvedba in razvoj izobraževalne dejavnosti"

Copied!
68
0
0

Celotno besedilo

(1)

Organizacija ter izvedba in razvoj izobraževalne

dejavnosti

Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Poroèilo za študijsko leto 2004/2005

UP · Fakulteta za management Koper

2 0 0 4 5

(2)

Organizacija ter izvedba in razvoj izobraževalne dejavnosti · 2004/2005 · ISSN 1854-0457

Izdaja: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Odgovorni urednik: prof. dr. Dušan Lesjak Fotografije, oblikovanje in stavek:

Alen Ježovnik

(3)

Predgovor

Za nami je študijsko leto, v katerem smo akreditirali in razpisali nove bolonjske štu- dijske programe 1. stopnje, vpisali študente v nove podiplomske študijske programe in zasnovali študijske programe 2. in 3. stopnje v skladu z bolonjsko deklaracijo. Nenehne novosti na podroˇcju visokega šolstva nakazujejo, da bo tudi sedanje študijsko leto na naši fakulteti vsaj tako pestro kot je bilo preteklo.

Poroˇcilo, ki je pred vami se nanaša na organizacijo, izvedbo in razvoj izobraževalne dejavnosti v študijskem letu 2004/2005. Pripravili smo ga na osnovi nacionalnih meril za ugotavljanje, spremljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in na pod- lagi trendov, ki veljajo na tem podroˇcju v Evropski uniji. Na Fakulteti za management Koper nadaljujemo s spremljanjem kakovosti dela in kakovosti študijskih programov.

Celovit pregled dela za preteklo leto nam olajša delo tudi v tem študijskem letu, saj je poroˇcilo hkrati tudi dokumentarnega znaˇcaja.

Poroˇcilo je sestavljeno iz dveh delov:

• prvi del, Fakulteta za management Koper, predstavlja izobraževalno in razisko- valno dejavnost fakultete, vkljuˇcujoˇc kadrovske, prostorske in gmotne razmere ter vire financiranja,

• drugi del, Izobraževalna dejavnost, pa prikazuje dejavnost na Dodiplomski in Po- diplomski šoli ter analizira vpis in rezultate ugotavljanja, spremljanja in zagota- vljanja kakovosti po študijskih programih.

Poleg priˇcujoˇcega poroˇcila o organizaciji ter izvedbi in razvoju izobraževalne dejavno- sti vsako koledarsko leto izdamo še poroˇcilo o znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu na Fakulteti (izide februarja).

Naše napore za doseganje strokovne odliˇcnosti ter za spremljanje, zagotavljanje in izboljšanje kakovosti dela na podroˇcju izobraževalne dejavnosti bomo še okrepili.

Verjamemo, da lahko skupaj še izboljšamo metodologijo za pripravo poroˇcila in vsebino poroˇcila, zato smo odprti za vse pripombe in predloge.

prof. dr. Dušan Lesjak prof. dr. Egon Žižmond

prodekan za izobraževanje dekan

(4)

Prvi del

Fakulteta za management Koper

1 Organiziranost in razvoj · 4

1.1 Vizija, poslanstvo, vodilna naˇcela in strateški cilji · 4 1.2 Organiziranost in informatiziranost · 4

1.3 Skrb za kakovost · 9

1.4 Ocena stanja in usmeritve · 10

2 Izobraževalna dejavnost · 11

2.1 Organiziranost in izvedba študijskih programov · 12 2.2 Vseživljenjsko uˇcenje · 14

2.3 Ocena stanja in usmeritve · 15

3 Znanstveno-raziskovalno delo · 16

3.1 Nacionalni raziskovalni programi in projekti · 16 3.2 Mednarodni raziskovalni programi in projekti · 18 3.3 Razvojni projekti – prenos teorije v prakso · 21

3.4 Vkljuˇcevanje študentov v znanstveno-raziskovalno delo · 23 3.5 Objava rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela · 24 3.6 0rganiziranje znanstvenih in strokovnih konferenc · 24 3.7 Ocena stanja in usmeritve · 25

4 Založniška dejavnost · 26

4.1 Monografske publikacije · 26 4.2 Serijske publikacije · 26 4.3 Ocena stanja in usmeritve · 27

5 Študenti so sooblikovalci FM · 28

5.1 Vkljuˇcevanje študentov v odloˇcanje · 28 5.2 Obštudijske dejavnosti študentov · 28 5.3 Nagrade in priznanja · 29

5.4 Ocena stanja in usmeritve · 29

6 Zaposleni in njih strokovni razvoj · 30

6.1 Visokošolski uˇcitelji, sodelavci in raziskovalci · 30

6.2 Strokovni, upravno-administrativni in tehniˇcni delavci · 31 6.3 Ocena stanja in usmeritve · 31

7 Prostorske in gmotne razmere · 33 7.1 Prostori · 33

7.2 Oprema · 33 7.3 Knjižnica · 34

7.4 Ocena stanja in usmeritve · 35

(5)

Prvi del

8 Financiranje dejavnosti · 36 8.1 Pridobivanje sredstev · 36 8.2 Ocena stanja in usmeritve · 36

9 Sodelovanje in vkljuˇcevanje v družbeno okolje · 37 9.1 Sodelovanje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji · 37 9.2 Sodelovanje z gospodarstvom v Sloveniji · 37 9.3 Mednarodno sodelovanje · 38

9.4 Ocena stanja in usmeritve · 38

(6)

1 Organiziranost in razvoj

1.1 VIZIJA, POSLANSTVO, VODILNA NAˇCELA IN STRATEŠKI CILJI

Vizija. Fakulteta za management Koper (v nadaljevanju FM) bo postala ˇclanica skupine najbolj kakovostnih evropskih poslovnih šol, s prepoznavnim vplivom na uspešnost go- spodarstva in širšega družbeno-ekonomskega okolja v prostoru Srednje in Jugovzhodne Evrope ter Sredozemlja.

Besedilo vizije je sprejel senat FM na 1., konstitutivni seji dne 18. 1. 2005.

Poslanstvo. FM je visokošolski zavod, v okviru katerega raziskujemo, izobražujemo in svetujemo na podroˇcju družboslovja s poudarkom na managementu, ki interdiscipli- narno povezuje ekonomske, poslovne, pravne, organizacijske in vedenjske vede.

Na osnovi lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov razvijamo dodiplomske in podi- plomske študijske programe ter programe za izpopolnjevanje s podroˇcja managementa.

Pri izvajanju teh programov upoštevamo koncept vseživljenjskega uˇcenja.

V sodelovanju z gospodarstvom in drugimi organizacijami v javnem in zasebnem sektorju izobražujemo strokovnjake in vrhunske znanstvenike, ki so sposobni z uˇcinko- vitim in uspešnim managementom organizacij zagotavljati trajnostni razvoj družbe.

Vodilna naˇcela. FM je visokošolski zavod, ki deluje v okviru zakonov, statuta Univerze na Primorskem in pravil FM.

Na FM utrjujemo akademsko skupnost ustvarjalnih, strokovno neodvisnih in samo- zavestnih ljudi, ki deluje v razmerah akademske svobode ter avtonomije v odnosu do države in politike in v kateri sooblikujemo kulturo fakultete.

Naše delovanje temelji na naˇcelih strokovne odliˇcnosti, stalnega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti ter humanizma in ˇclovekovih pravic.

Svoje dosežke na podroˇcju znanosti in izobraževanja izmenjujemo z drugimi univer- zami in tako prispevamo svoj delež v svetovno zakladnico znanja. Znanje prenašamo tudi v gospodarstvo in v druge družbene dejavnosti.

Strateški cilji. Naši strateški cilji do leta 2010 so:

1. Okrepiti in poglobiti raziskovalno dejavnost.

2. Izvajati in nadgraditi izobraževalno dejavnost.

3. Mednarodno uveljaviti fakulteto.

4. Okrepiti partnerstvo z gospodarstvom in z drugimi družbenimi dejavnostmi.

5. Vzpostaviti vrhunsko institucionalno urejenost fakultete.

1.2 ORGANIZIRANOST IN INFORMATIZIRANOST

Z Odlokom o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/2003 in 79/2004) je 29. 1. 2003 Fakulteta za management Koper postala ˇclanica Univerze na Primorskem. Februarja 2004 smo sprejeli pravila FM, s katerimi smo doloˇcili organiza- cijske enote fakultete: katedre, inštitute, centre, založbo in knjižnico.

1.2.1 Organi FM Vodstvo fakultete

Dekan:prof. dr. Egon Žižmond.

(7)

Organiziranost in razvoj

Direktorica:doc. dr. Nada Trunk Širca.

Prodekan za izobraževanje:prof. dr. Dušan Lesjak.

Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo:izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

Prodekan za mednarodno sodelovanje:izr. prof. dr. Vito Bobek (do 27. 9. 2005) Senat(izvoljen na 1. seji akademskega zbora FM dne 14. 12. 2004)

Visokošolski uˇcitelji:izr. prof. dr. Boštjan Antonˇciˇc, doc. dr. Roberto Biloslavo, izr. prof.

dr. Vito Bobek (do 27. 9. 2005), izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, prof. dr. Dušan Lesjak, prof. dr. Dane Melavc, doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc, izr. prof. dr. Zvone Vodovnik in prof. dr.

Egon Žižmond.

Predstavnika študentov, ki ju voli študentski svet FM, sta Boris Filipˇciˇc in Darjan Zlo- bec.

Akademski zbor

Akademski zbor FM, v skladu z ZViS, sestavljajo vsi redno in pogodbeno zaposleni visokošolski uˇcitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Vodita ga predsednik viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg oz. namestnik predsednika izr. prof. dr. Mitja I.

Tavˇcar.

Pri delu akademskega zbora sodeluje tudi 17 predstavnikov študentov: Martina Bre- zovnik, Mirela ˇCani´c, Damir Suljanovi´c, Boris Filipˇciˇc, Tadej Grah, Martin Jakša, Peter Jenko, Manuel Kalman, Aleksandra Kante, Matej Kostanjevec, Martina Panˇcur, Mihovil Rameša, Peter Reberšek, Nina Resman, Alen Salihoviˇc, Jaka Tomšiˇc in Darjan Zlobec.

Upravni odbor(konstituiran na 1. seji dne 5. 9. 2005)

UO FM vodita predsednik Goran Petek oz. namestnik predsednika izr. prof. dr. Franko Milost.

Predstavnika lokalne skupnosti in gospodarstva sta Karmen Orel (Mestna Obˇcina Koper) in Goran Petek (Gospodarska zbornica Slovenije – OZ Koper). Predstavniki za- poslenih FM so izr. prof. dr. Franko Milost, asist. Alen Balde, LL. M., in Lilja Pavliˇc Hodži´c.

Študentski svet,(konstituiran na 1. seji dne 7. 12. 2004)

Študentski svet FM sestavljajo predstavniki študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa: Damir Suljanovi´c, Peter Jenko, Martina Panˇcur, Darjan Zlobec (1.

letnik VS), Matej Kostanjevec, Martina Brezovnik, Mihovil Rameša, Aleksandra Kante (2. letnik VS), Mirela ˇCani´c, Martin Jakša, Peter Reberšek, Jaka Tomšiˇc (3. letnik VS), Gašper Braˇciˇc (absolvent VS) in Boris Filipˇciˇc (predstavnik podiplomskih študentov).

Komisije senata

Komisija za študentske zadeve: prof. dr. Dušan Lesjak, predsednik, pred. mag. Leo Zornada in Peter Reberšek (predstavnik študentov FM).

Komisija za študijske zadeve: prof. dr. Dušan Lesjak, predsednik, doc. dr. Roberto Biloslavo in izr. prof. dr. Franko Milost.

Komisija za izvolitve v nazive: prof. dr. Dane Melavc, predsednik, prof. dr. Dušan Lesjak in prof. dr. Egon Žižmond.

(8)

Organiziranost in razvoj

Preglednica 1: Katedre

Ime katedre Predstojnik Št. ˇclanov

Katedra za ekonomske vede prof. dr. Egon Žižmond 12

Katedra za informatiko prof. dr. Dušan Lesjak 9

Katedra za management v izobraževanju doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc 7

Katedra za poslovne vede izr. prof. dr. Franko Milost 11

Katedra za pravo izr. prof. dr. Zvone Vodovnik 6

Katedra za sociologijo, politologijo in psihologijo v managementu

doc. dr. Tonˇci A. Kuzmani´c 9 Katedra za marketing in mednarodno

poslovanje

izr. prof. dr. Vito Bobek (do 27. 9. 2005) 11 Katedra za splošni in strateški management doc. dr. Roberto Biloslavo 10 Katedra za podjetništvo ter management

tehnologij in inovativnosti

izr. prof. dr. Boštjan Antonˇciˇc 7 Katedra za tuje poslovne jezike pred. Alenka Kocbek (do 27. 9. 2005)

pred. Mirella Ceglar Jurinˇciˇc

5

Preglednica 2: Inštituti

Ime inštituta Predstojnik

Ekonomski inštitut prof. dr. Egon Žižmond

Inštitut za informatiko pred. mag. Leo Zornada

Inštitut za pravo viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg Inštitut za management izobraževanja doc. dr. Andrej Koren

Inštitut za vedenjske vede doc. dr. Tonˇci A. Kuzmaniˇc Inštitut za raziskovanje v managementu izr. prof. dr. Slavko Dolinšek

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, predsednik, izr. prof. dr. Boštjan Antonˇciˇc, izr. prof. dr. Štefan Bojnec in doc. dr. Anita

Trnavˇceviˇc.

Komisija za kakovost in evalvacije: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, predsednik, Staša Ferjanˇciˇc in Damir Suljanovi´c (predstavnik študentov).

Komisija za priznavanje izobraževanja: prof. dr. Dušan Lesjak, predsednik, doc. dr.

Roberto Biloslavo in izr. prof. dr. Franko Milost.

1.2.2 Katedre

Katedre so nosilke raziskovalnega dela na fakulteti in snovalke razvoja predmetov štu- dijskih programov. V študijskem letu 2004/2005 smo ustanovili novi katedri: katedro za podjetništvo ter management tehnologij in inovativnosti ter katedro za marketing in mednarodno poslovanje (preglednica 1).

1.2.3 Inštituti

Prek inštitutov udejanjamo prenos teorije v prakso (preglednica 2).

(9)

Organiziranost in razvoj

Inštitut za raziskovanje v managementu. Inštitut za raziskovanje v managementu je

»krovni« inštitut, saj je hkrati tudi ime raziskovalne skupine. V okviru inštituta, ki ga vodi prodekan za znanstveno-raziskovalno delo, potekajo vsi projekti na fakulteti, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, strategije prijav in priprave projektov. V prete- klem letu smo oblikovali mednarodni projekt za izobraževanje mentorjev, naˇcrtujemo pa tudi pripravo novih projektov in seminarjev, ki spodbujajo raziskovalno dejavnost.

Ekonomski inštitut. Ekonomski inštitut je v študijskem letu 2004/2005 izvajal temeljni projekt in aplikativni projekt s podroˇcja dinamike konkurence in vrednotenja ˇcloveškega kapitala. Izvedel je tudi projekta za Luko Koper: Ocena diskontne stopnje preferenˇcnega kapitala Luke Koper, d. d., in Ocena vrednosti preferenˇcnih delnic Probanke. Oblikoval je projekt Zasnova denarnega modela vrednotenja intelektualnega premoženja podjetij, ki ga bo izvajal v prihodnjem letu. V raziskovalno delo so se vkljuˇcevali podiplom- ski študenti, ki so sodelovali v razliˇcnih fazah izvajanja projektov. V okviru inštituta raziskuje tudi mladi raziskovalec, ki je zaposlen na FM, in dva mlada raziskovalca iz gospodarstva. Naˇcrtujemo, da bo inštitut bogatejši za novo raziskovalno opremo, ki bo omogoˇcala kompleksnejše analize podatkov.

Inštitut za informatiko. Inštitut za informatiko je v preteklem študijskem letu izvajal številne raziskovalne projekte in raziskovalni program Management in informatizacija izobraževanja ter zaposlovanje. ˇClani inštituta so sodelovali v Centru odliˇcnosti IKT s podprojektom Management znanja. Pod okriljem inštituta sta potekala tudi raziskovalna projekta Uvajanje e-izobraževanja v luˇci kakovostne prenove terciarnega izobraževanja in Uvajanje e-izobraževanja v slovenski vojski. Inštitut za informatiko tesno sodeluje s Centrom za e-izobraževanje.

Inštitut za pravo. V okviru Inštituta za pravo je v sodelovanju z Inštitutom za pravo in Pravno fakulteto v Mariboru potekal projekt Pravni položaj managerjev. Inštitut je pripravil tudi veˇc pravnih mnenj s podroˇcja delovnega prava.

Inštitut za management izobraževanja. Inštitut za management izobraževanja je iz- vajal raziskovalne projekte, v katerih smo prouˇcevali šolske sisteme in koncepte vse- življenjskega izobraževanja. ˇClani inštituta so pripravili aplikativni raziskovalni projekt Priznavanje neformalnega in izkustvenega uˇcenja na visokošolski ravni, ki je bil uvršˇcen na nacionalni seznam sofinanciranih aplikativnih projektov. Projekt se bo zaˇcel izvajati v študijskem letu 2005/2006. Tesno sodelujemo s Higher Education Support Programme (Budimpešta) in s Šolo za ravnatelje, s katerima skupaj izvajamo mednarodne sveto- valne projekte na obmoˇcju jugovzhodne Evrope.

Inštitut za vedenjske vede. V okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Managerski diskurz in postsocialistiˇcna tranzicija: etiˇcne, politiˇcne in ideološke implikacije so razi- skovalci izvedli terensko analizo. Vanjo so aktivno vkljuˇcevali podiplomske študente in jim tako približali vsebine ter razliˇcne raziskovalne metodologije v družboslovju.

1.2.4 Centri

Na fakulteti smo ustanovili šest centrov (preglednica 3), ki so izjemno pomembni za delovanje in za razvoj fakultete tako na izobraževalnem kot na raziskovalnem podroˇcju.

(10)

Organiziranost in razvoj

Preglednica 3: Centri

Ime centra Predstojnik

Center za raziskovalno metodologijo doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc Center za kakovost in evalvacije izr. prof. dr. Slavko Dolinšek Center odliˇcnosti pouˇcevanja in uˇcenja doc. dr. Justina Erˇculj

Center za e-izobraževanje viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc Center za svetovanje študentom pri študijskem

in poklicnem razvoju

pred. mag. Doris Gomezelj Omerzel Center za vseživljenjsko uˇcenje doc. dr. Nada Trunk Širca

Center za raziskovalno metodologijo. V Centru za raziskovalno metodologijo smo pri- pravili nabor modulov, namenjenih predvsem podiplomskim študentom FM, ki želijo poglobiti in razširiti znanje s podroˇcja raziskovalne metodologije. Zasnovali smo tudi seminar, ki bo namenjen podjetjem in bo usmerjen v akcijsko raziskovanje kot naˇcin izboljševanja kakovosti v podjetjih.

Center za kakovost in evalvacije. Center je bil nosilec projekta priprave predloga nacio- nalnih meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje visokošolskih zavodov, študij- skih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je oktobra 2004 sprejela Nacionalna komisija za kakovost visokega šolstva. Nudili smo strokovno podporo komisiji za kakovost in evalvacije na FM. V centru smo sodelovali pri pripravi samoevalvacijskih poroˇcil in anket. Izvedli smo brezplaˇcen seminar Reforma visokega šolstva in diplomanti 1. in 2. stopnje na trgu dela – na poti k »Bolonji«, ki je bil namenjen svetovalnim delavcem na srednjih šolah in kadrovskim delavcem v organizacijah. Aktivno sodelujemo v strokovnih združenjih s podroˇcja kakovosti.

Center odliˇcnosti pouˇcevanja in uˇcenja. V okviru centra smo organizirali delavnico Priprava in izvedba uˇcinkovitega predavanja, ki jo je vodila predavateljica Yael Rubin Kedar. Delavnica je potekala v angleškem jeziku.

Center za e-izobraževanje. Center za e-izobraževanje je v študijskem letu 2004/2005 na nov strežnik, ki je namenjen izkljuˇcno e-izobraževanju, namestil izboljšano verzijo e- uˇcilnice (uˇcno okolje Moodle). Za potrebe nadaljnjega razvoja e-izobraževanja je center razvil in izvedel prvo usposabljanje mentorjev za e-izobraževanje. Mentorji so sodelovali pri izvedbi predmeta Digitalna ekonomija in e-poslovanje, v katerega je bilo vkljuˇceno 105 študentov iz cele Slovenije. Poleg tega je center s svojimi sodelavci sodeloval pri razvoju vsebin predmetov tudi na podiplomski šoli ter uˇciteljem nudil tehniˇcno pod- poro. V študijskem letu 2004/2005 so bili tako prek e-uˇcilnice, poleg Digitalne ekono- mije in e-poslovanja na dodiplomski šoli, izvedena še podiplomska predmeta Evalvacija vzgojno-izobraževalnih zavodov in Management e-poslovanja.

Aktivnosti centra so bile predstavljene na torkovih tematskih razgovorih in na po- svetu visokošolskih uˇciteljev, sodelavcev in raziskovalcev FM.

Center za svetovanje študentom pri študijskem in poklicnem razvoju. V okviru cen- tra želimo izboljšati kakovost izobraževalnega procesa, zato smo za študente izvedli veˇc delavnic in predavanj (Europass pobude, Mobilnost študentov) ter obiskali koprsko

(11)

Organiziranost in razvoj

enoto Zavoda za zaposlovanje. Veliko ˇcasa smo namenili pogovoru s študenti in nji- hovemu vzpodbujanju k aktivnemu vkljuˇcevanju v izobraževalno in raziskovalno delo na fakulteti. Izvedli smo projekt Demonstratorstvo, prek katerega se uspešni študenti vkljuˇcujejo v izvedbo izobraževalnega procesa.

Center za vseživljenjsko uˇcenje. V Centru za vseživljenjsko uˇcenje smo bili pobudniki za sistemsko vkljuˇcevanje vseživljenjskega uˇcenja v študijske programe FM. Prouˇcili in razvili smo model, prek katerega so deli akreditiranih študijskih programov kreditno ovrednoteni, zato omogoˇcajo uveljavljanje doseženih kreditnih toˇck za pridobitev izo- brazbe. Vpeljali smo možnost priznavanja znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom.

Pripravljamo tudi sistem vrednotenja in priznavanja, veˇc razliˇcnih oblik neformalnega izobraževanja (npr. seminarje, delavnice, teˇcaje in okrogle mize), ki so bili razpisani ali pa smo jih izvedli po dogovoru za zakljuˇcene skupine. Aktivno sodelujemo v strokovnih združenjih s podroˇcja vseživljenjskega uˇcenja.

1.2.5 Informacijski sistem

Na FM smo leta 2000 zaˇceli razvijati celovit visokošolski informacijski sistem (VIS).

Najpomembnejši cilji razvoja VIS-a so: avtomatizacija poslovnih procesov, centraliza- cija podatkov in njihova preglednost, podpora izvajanju študijskih programov, odprtost sistema in uporaba sodobnih informacijskih tehnologij. Oblikovali smo centralno bazo osnovnih podatkov, pomembnih za vse poslovne funkcije fakultete, in objekte v njej smiselno povezali.

VIS vsem uporabnikom nudi enostavno poslovanje in jim omogoˇca lažji dostop do podatkov. Hkrati centralizira baze podatkov, kar je pogoj za hitrejše in uspešnejše opra- vljanje poslovnih funkcij. Prav zaradi navedenih prednosti se vse veˇc fakultet odloˇca za nakup našega informacijskega sistema, kar pripomore k vzpostavljanju medsebojnega sodelovanja z drugimi visokošolskimi institucijami. VIS oziroma ŠIS (študentski infor- macijski sistem) v Sloveniji trenutno uporablja šest fakultet, tri visoke strokovne šole in ena višja strokovna šola. Njegov razvoj je pripomogel k veˇcji prepoznavnosti naše fakultete, ki se vse bolj uveljavila kot pomemben subjekt pri oblikovanju slovenskega visokošolskega prostora.

1.3 SKRB ZA KAKOVOST

Fakulteta za management ohranja vlogo enega izmed vodilnih zavodov na podroˇcju vzpostavljanja sistema spremljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v sloven- skem visokošolskem izobraževalnem prostoru. Vse od ustanovitve naprej upoštevamo smernice dokumentov na ravni EU in na nacionalni ravni, ki se nanašajo na podroˇcje kakovosti. Vzpostavili smo procese in elemente (kazalce) spremljanja kakovosti viso- košolske dejavnosti ter spodbujamo posameznike, da izboljšave vnašajo v svoje vsako- dnevno delo.

Za preglednost delovanja skrbimo že vse od uvedbe prvega študijskega programa.

Od študijskega leta 1999/2000 vsako leto ob zaˇcetku študijskega leta izdamo Štu- dijski vodnik, v katerem objavljamo informacije o akreditiranih študijskih programih, pravilnike in pomembne druge informacije.

(12)

Organiziranost in razvoj

Od leta 1999 javno objavljamo letna poroˇcila. Do študijskega leta 2002/2003 smo izdajali enotno poroˇcilo za študijsko leto, od leta 2003 dalje pa izdajamo dve loˇceni poroˇcili. Prvo,Znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, je vezano na koledarsko leto in vsebuje podatke o raziskovalni dejavnosti. Drugo,Organizacija ter izvedba in razvoj izobraževalne dejavnosti,pa je vezano na študijsko leto in je prviˇc izšlo za študijsko leto 2003/2004. Namenjeno je vsem zaposlenim, Študentskemu svetu FM ter drugim zainteresiranim javnostim. Javna predstavitev poroˇcila je bila v okviru tradicionalnih Dnevov FM, 26. novembra 2005, v Kongresnem centru Bernardin.

Zadovoljstvo razliˇcnih skupin FM (študentov, diplomantov, zaposlenih in delodajal- cev) z izvedbo dejavnosti zavoda ter z delovanjem zavoda spremljamo z anketami, ki jih izvajamo cikliˇcno. Z rezultati anket seznanjamo vse anketirance. Analize anket štu- dentov obravnava Študentski svet, analize anket študentov in zaposlenih pa so predsta- vljene in obravnavane na posvetih visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev in raziskovalcev.

Vseskozi spodbujamo vkljuˇcevanje gostov in strokovnjakov iz gospodarstva v izo- braževalni proces. Spodbujamo pa tudi mobilnost študentov v Sloveniji in v tujini ter mobilnost uˇciteljev in raziskovalcev.

Veˇcina aktivnosti, ki so povezane s spremljanjem in zagotavljanjem kakovosti, se odvija v okviru Centra za kakovost in evalvacije. Nadgradnjo sistema kakovosti uresni- ˇcujemo s sodelovanjem naših strokovnjakov v Nacionalni komisiji za kakovost visokega šolstva in v Slovenskem združenju za kakovost pri GZS.

1.4 OCENA STANJA IN USMERITVE

Organizacijska struktura FM se bo glede na rast FM in razvoj njene dejavnosti v nasle- dnjem obdobju še izpopolnjevala.

Z razvojem informacijskih sistemov nadaljujemo zastavljeno pot. Trenutno razvijamo Kadrovski informacijski sistem (KIS), ki bo omogoˇcil bolj kakovostno spremljanje in obdelovanje podatkov kadrovske službe, uporabljamo pa že Raziskovalni informacijski sistem (RIS), za razvoj katerega smo pridobili sredstva ARRS.

Prizadevamo si nadgraditi obstojeˇci sistem spremljanja, ugotavljanja in zagotavlja- nja kakovosti. Na osnovi predlogov za izboljšanje kakovosti na izobraževalnem podro- ˇcju, ki jih oblikujejo zaposleni, študentje in druge zainteresirane javnosti, bodo pristojni organi FM sprejeli naˇcrte izboljšav. Aktivnosti za izboljšanje kakovosti zavoda in izobra- ževalne dejavnosti so sestavni del letnih naˇcrtov zavoda, kateder, inštitutov in centrov FM za študijsko leto 2005/2006 oziroma za naslednja leta. V pripravi je tudi poslovnik kakovosti, ki bo prispeval k izboljšanju kakovosti celotne organizacije.

(13)

Izobraževalna dejavnost 2

Na Fakulteti za management izvajamo študijske programe za pridobitev izobrazbe, štu- dijske programe za izpopolnjevanje ter druge oblike izobraževanj. V nadaljevanju prika- zujemo novosti na podroˇcju visokega šolstva, splošne podatke o izobraževalnem zavodu in o izobraževalnih programih, ki jih izvajamo. V drugem delu poroˇcila pa prikazujemo rezultate spremljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti po študijskih programih.

Novosti na podroˇcju visokega šolstva. Leta 2004 je bil sprejet nov Zakon o visokem šolstvu, ki uvaja tristopenjski naˇcin študija. 1. in 2. stopnja trajata skupno pet let (3 + 2 ali 4 + 1). Po zakljuˇceni 2. stopnji študija (5 let in 300 KT) lahko študent nadaljuje študij na 3. stopnji, ki traja tri leta (180 KT).

Razlika med visokošolskim izobraževanjem po ZViS 1999 in ZViS 2004 je prikazana na risbi 1 in v preglednici 4.

Dodiplomski študijski programi Podiplomski študijski programi

VS 180–240 KT

UNI 240–360 KT SPEC 60–120 KT

MAG/Z 120 KT

DR 240 KT

Študijski programi 1. stopnje VS

180–240 KT

UNI 180–240 KT Študijski programi 2. stopnje

MAG/S 60–120 KT Študijski programi 3. stopnje

DR 180 KT

DodiplomskoizobraževanjePodiplomskoizobraževanje

Višješolsko izobraževanje Srednješolsko izobraževanje

Prvi vpisi 2005/2006 Zadnji vpisi 2008/2009

Rok za dokonˇcanje 2015/2016

Vseživljenjskouˇcenje Vseživljenjskouˇcenje

Risba 1: Visokošolsko izobraževanje (ZViS 1999 in ZViS 2004)

Preglednica 4: Primerjava med ZViS 1999 in ZViS 2004

ZViS 1999 Študijski programi ZViS 2004

KT* Trajanje KT* Trajanje

180–240 3–4 leta VS – visokošolski strokovni študijski program 180–240 3–4 leta 240–360 4–6 let UNI – univerzitetni študijski program 180–240 3–4 leta

60–120 1–2 let SPEC – specialistiˇcni študijski program MAG/S – magistrski študijski program (strokovni) 60–120 1–2 leti 120 2 leti MAG/Z – magistrski študijski program (znanstveni)

240 4 leta DR – doktorat znanosti 180 3 leta

* Kreditne toˇcke po ECTS.

(14)

Izobraževalna dejavnost

Preglednica 5: Predstojniki študijskih programov

Študijski program Predstojnik

Visokošolski strokovni študijski program Management (2001) prof. dr. Dušan Lesjak Visokošolski strokovni študijski program Management (2005) prof. dr. Dušan Lesjak Univerzitetni študijski program Management (2005) prof. dr. Dušan Lesjak Specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju doc. dr. Nada Trunk Širca Specialistiˇcni študijski program Management v evropskem okolju doc. dr. Roberto Biloslavo Specialistiˇcni študijski program Management doc. dr. Roberto Biloslavo Master of Science Management in Education (franšiza z MMU) doc. dr. Andrej Koren Magistrski študijski program Management prof. dr. Egon Žižmond Doktorski študijski program Management prof. dr. Egon Žižmond

Preglednica 6: Število programov in študentov* po stopnji in vrsti programa

Stopnja Vrsta programa 2004/2005 2003/2004 2002/2003

Programi Študenti Programi Študenti Programi Študenti

1. Visokošolski strok. 1 1945 1 2082 1 1882

Univerzitetni 0 0 0 0 0 0

2. Specialistiˇcni 3 369 2 245 2 189

Magistrski 1 184 0 0 0 0

3. Doktorski 1 24 0 0 0 0

Skupaj 6 2522 3 2327 3 2071

* V preglednici so zajeti tudi študentje, ki letnik ponavljajo.

2.1 ORGANIZIRANOST IN IZVEDBA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

Na Fakulteti za management izvajamo študijske programe za pridobitev dodiplomske in podiplomske izobrazbe. Študijske programe za pridobitev izobrazbe 1. stopnje izvajamo v okviru Dodiplomske šole, študijske programe za pridobitev izobrazbe 2. in 3. stopnje pa v okviru Podiplomske šole.

Vsak študijski program ima svojega predstojnika, ki je odgovoren za kakovostno iz- vedbo študijskega programa (preglednica 5). Število študentov po programih je razvidno iz preglednice 6.

Za izvedbo vseh študijskih programov imamo zagotovljene kadrovske (poglavje 6), prostorske in gmotne vire (poglavje 7) ter finanˇcna sredstva (poglavje 8).

V izvedbo študijskih programov vkljuˇcujemo e-izobraževanje. Na tak naˇcin smo v študijskem letu 2004/2005 izvedli en predmet na 1. stopnji in en na 2. stopnji. V štu- dijskem letu 2005/2006 bomo e-izobraževanje vkljuˇcili pri predmetih E-poslovanje in Poslovna informatika na Dodiplomski šoli ter pri predmetih Evalvacija vzgojno-izobraže- valnih zavodov in Management e-izobraževanja na Podiplomski šoli. Ker so odzivi štu- dentov in raziskovalni dosežki uˇciteljev in raziskovalcev zelo ugodni, bomo e-izobraževanje vkljuˇcevali v vedno veˇc predmetov.

(15)

Izobraževalna dejavnost

2.1.1 Dodiplomska šola Fakultete za management

V okviru Dodiplomske šole smo v študijskem letu 2004/2005 izvajali visokošolski stro- kovni študijski program Management (2001). V študijskem letu 2005/2006 pa izva- jamo:

• visokošolski strokovni študijski program Management (2001; samo še v 2. in 3.

letniku),

• visokošolski strokovni študijski program Management (2005) in

• univerzitetni študijski program Management (2005).

Visokošolski strokovni študijski program Management (2001) je bil akreditiran v skladu z ZViS 1999, visokošolski strokovni študijski program Management (2005) in univerzitetni študijski program Management (2005) pa sta bila akreditirana v skladu z ZViS 2004 in bolonjsko deklaracijo.

Za visokošolski strokovni program Management (2005) smo razpisali 140 prostih mest za redni študij in 300 prostih mest za izredni študij (podrobnosti so v drugem delu poroˇcila). Za univerzitetni študijski program Management (2005) smo razpisali 100 mest za redni študij in 190 mest za izredni študij. Študentom visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2001) bomo omogoˇcili dokonˇcanje vpisanega študijskega programa oz. skladno z veljavno zakonodajo tudi ustrezen prehod v nova študijska programa 1. stopnje.

Študijska programa 1. stopnje izvajamo kot redni in izredni študij ter prek e-uˇcilnice (on-line). Redni študij visokošolskega študijskega programa Management (2001) po- teka v Kopru, izredni pa v Kopru, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici. Redni študij viso- košolskega strokovnega in univerzitetnega študijskega programa Management (2005) izvajamo v Kopru in v Celju. Izredni študij univerzitetnega študijskega programa Ma- nagement (2005) poteka v Kopru, Celju in Škofji Loki, izredni študij visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2005) pa v Kopru, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici.

Izobraževalni proces izrednega študija izvajamo v skrˇcenem obsegu, in predstavlja v povpreˇcju 40 % predvidenega obsega izobraževalnega procesa za redni študij. Posame- zne predmete izvajamo zaporedno, predavanja pa potekajo med tednom v popoldanskih urah in v soboto dopoldne.

Kreditno ovrednotenje študijskih programov študentom omogoˇca, da 20 % kreditnih toˇck študijskega programa pridobijo iz predmetov na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini. Študentje lahko v tujini opravljajo tudi obveznosti strokovne prakse. Veˇc o mobilnosti študentov v Sloveniji in v tujini pišemo v poglavju 2.1.3.

2.1.2 Podiplomska šola Fakultete za management

V okviru Podiplomske šole smo v študijskem letu 2004/2005 izvajali:

• specialistiˇcna študijska programa Management v izobraževanju in Management, ki trajata eno leto in sta ovrednotena s 60 KT (kreditnimi toˇckami), študent pa pridobi strokovni naslov specialist;

(16)

Izobraževalna dejavnost

Preglednica 7: Mednarodna mobilnost študentov

Oblika izmenjave 2004/2005 2003/2004 2002/2003

Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl.

Študenti FM na študiju v tujini 13 0 5 1 3 2

Študenti FM na praksi v tujini 3 0 4 0 2 0

Tuji študenti na FM 6 0 0 15 1 16

• magistrski študijski program Management, ki traja dve leti in je ovrednoten s 120 KT, študent pa pridobi znanstveni naslov magister znanosti;

• doktorski študijski program Management, ki traja štiri leta in je ovrednoten z 240 KT, študent pa pridobi znanstveni naslov doktor znanosti.

Navedene študijske programe izvajamo tudi v študijskem letu 2005/2006, hkrati pa pripravljamo nove programe 2. in 3. stopnje, ki bodo usklajeni z ZViS 2004 in bolonjsko deklaracijo.

Izobraževalno dejavnost v okviru Podiplomske šole izvajamo kot izredni študij v treh študijskih središˇcih. V študijskem letu 2005/2006 izvajamo magistrski in doktorski študijski program v Kopru, specialistiˇcni študijski program Management pa tudi v Ce- lju in Škofji Loki, specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju poteka izmeniˇcno v Kopru in Škofji Loki oz. na Brdu pri Kranju ter v Celju in Mariboru.

Zaradi tesnega prepletanja teorije in prakse v izvajanje predmetov vkljuˇcujemo go- stujoˇce strokovnjake iz prakse (podrobnosti v poglavju 9.2).

2.1.3 Mobilnost študentov

V študijskem letu 2003/2004 smo dali pobudo za sodelovanje znotraj Slovenije in podpisali uˇcne pogodbe z enim od samostojnih visokošolskih zavodov in z eno ˇclanico Univerze na Primorskem. Štirje študenti FM so obiskovali predavanja pri enem od ob- veznih predmetov, pet študentov FM pa pri enem od izbirnih predmetov. V študijskem letu 2004/2005 se je na FM izobraževalo 19 študentov iz drugih fakultet, ki so opra- vljali izpit pri petih predmetih, en študent FM pa je opravil izpit iz predmeta na drugi fakulteti.

Študenti dodiplomskega študijskega programa se prek programov Socrates/Erasmus in Leonardo da Vinci vkljuˇcujejo v mednarodno mobilnost študentov. Vkljuˇcenost štu- dentov v mednarodno mobilnost je razvidna iz preglednice 7.

V Okviru programa Socrates/Erasmus imamo podpisanih 37 bilateralnih pogodb z visokošolskimi institucijami iz 13 evropskih držav.

2.2 VSEŽIVLJENJSKO UˇCENJE

Že vse od ustanovitve se tako na podroˇcju izobraževanja kot raziskovanja aktivno po- vezujemo z gospodarstvom in vkljuˇcujemo v okolje, v katerem delujemo. Zavedamo se, da je uˇcenje proces, ki se ne konˇca z diplomo, zato smo pripravili razliˇcne možnosti vkljuˇcevanja zaposlenih v proces vseživljenjskega uˇcenja:

(17)

Izobraževalna dejavnost

• študijske programe za izpopolnjevanje in dele akreditiranih študijskih programov, ki so sestavljeni iz skupine vsebinsko povezanih predmetov, za katere dobijo ude- leženci potrdilo (javno listino);

• posamezne predmete dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, za ka- tere dobijo udeleženci potrdilo, ki vkljuˇcuje podatek o pridobljenih KT in ga lahko uveljavljajo ob vpisu v študijske programe FM;

• razliˇcne oblike neformalnega izobraževanja, za katere dobijo udeleženci potrdilo o udeležbi;

• posebne izvedbe krajših programov za zakljuˇcene skupine.

V študijskem letu 2004/2005 smo ustanovili Center za vseživljenjsko uˇcenje, prek katerega smo organizirali funkcionalna izobraževanja in izvedli posamezne predmete ali skupine predmetov že akreditiranih študijskih programov.

Mednarodna poletna šola. Od 20. 6. do 8. 7. 2005 smo organizirali prvo mednarodno poletno šolo, na kateri je predavalo 13 priznanih domaˇcih in osem tujih profesorjev ter strokovnjakov iz ZDA, Velike Britanije, Avstrije, Poljske in Izraela. Namenjena je bila tujim študentom, našim študentom in študentom drugih visokošolskih zavodov v Slo- veniji. Udeleženci, ki so opravili študijske obveznosti, so prejeli potrdilo o pridobljenih kreditnih toˇckah, ki so jih lahko prenesli na svoj visokošolski zavod. 52 udeležencev iz 14 držav je lahko izbiralo med šestimi predmeti dodiplomskih in podiplomskih progra- mov FM. Po zakljuˇcku poletne šole smo opravili evalvacijo. 56 % udeležencev je vrnilo izpolnjen anketni vprašalnik. Iz odgovorov je bilo razvidno, da so bili udeleženci s prido- bljenim znanjem zelo zadovoljni, tudi na podajanje snovi in na organiziranost niso imeli veˇcjih pripomb. Visoka raven zadovoljstva se kaže tudi v tem, da so se trije tuji udele- ženci poletne šole vpisali na magistrski študijski program FM, na pobudo udeleženca iz Avstrije pa nam je njegova fakulteta poslala predlog za podpis Erasmus bilateralne pogodbe.

2.3 OCENA STANJA IN USMERITVE

Za študijsko leto 2005/2006 smo razpisali dva nova študijska programa 1. stopnje, ki sta razvita v skladu z bolonjsko deklaracijo in z ZViS 2004. FM je tako ena od petih slovenskih fakultet, ki so v študijskem letu 2005/2006 zaˇcele z izvajanjem novih

»bolonjskih« programov 1. stopnje. V skladu z bolonjsko deklaracijo in ZViS 2004 smo oktobra 2005 zasnovali tudi sedem podiplomskih študijskih programov 2. stopnje, ki so še v postopku akreditacije, pripravljamo pa tudi programe 3. stopnje.

V študijskem letu 2005/2006 bomo z uvajanjem e-izobraževanja nadaljevali na dodiplomski in podiplomski šoli, saj so takšen naˇcin študija študenti dobro sprejeli in ga s pridom uporabljajo.

Trajnostno izobraževanje in usposabljanje je eden od pogojev za uspeh v družbi znanja. Na FM prouˇcujemo koncepte vseživljenjskega izobraževanja v okviru Centra za vseživljenjsko uˇcenje, nekatere rešitve pa uspešno prenašamo v svoje študijske in druge izobraževalne programe.

(18)

3 Znanstveno-raziskovalno delo

Znanstveno-raziskovalna dejavnost je poleg izobraževalne druga temeljna dejavnost fa- kultete in hkrati njena osnova, saj na podlagi rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela oblikujemo nove študijske programe in nove predmete. Poroˇcilo o znanstveno- raziskovalni dejavnosti objavljamo v posebni publikaciji z naslovomZnanstveno-razisko- valno in razvojno delo,ki izide za vsako koledarsko leto.

Znanstveno-raziskovalna dejavnost na Fakulteti za management poteka v okviru raz- iskovalne skupine, v katero je bilo v študijskem letu 2004/2005 vkljuˇceno 64 razisko- valcev. Naši raziskovalci so sodelovali v številnih nacionalnih in mednarodnih razisko- valnih in razvojnih programih in projektih.

3.1 NACIONALNI RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI 3.1.1 Raziskovalni programi

Management in informatizacija izobraževanja in zaposlovanje Vodja programa: prof. dr. Dušan Lesjak.

Raziskovalna skupina: prof. dr. Egon Žižmond, izr. prof. dr. Zvone Vodovnik, izr. prof. dr. Cene Bavec, doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc.

Trajanje: od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008.

Hitra proizvodnja, management izdelovalnih tehnologij Nosilna institucija: UL Fakulteta za strojništvo.

Vodja programa: prof. dr. Janez Kopaˇc.

Raziskovalna skupina: doc. dr. Borut Likar, izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

Trajanje: od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008.

3.1.2 Temeljni projekti

Vpliv znaˇcilnosti mrež podjetnikov in managerjev na poslovne rezultate podjetij v Sloveniji Nosilec: izr. prof. dr. Boštjan Antonˇciˇc

Raziskovalna skupina: prof. dr. Dušan Lesjak, doc. dr. Roberto Biloslavo, viš. pred.

mag. Boris Mrak, asist. Alen Balde, LL. M., pred. mag. Leo Zornada.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2007.

Dinamika konkurence, mobilnost podjetij in delovne sile Nosilec: izr. prof. dr. Štefan Bojnec.

Trajanje: od 1. 6. 2004 do 30. 6. 2006.

3.1.3 Aplikativni projekti

Uvajanje e-izobraževanja v luˇci kakovostne prenove terciarnega izobraževanja Nosilec: prof. dr. Dušan Lesjak.

Raziskovalna skupina: viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc, doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc, doc. dr. Nada Trunk Širca, izr. prof. dr. Cene Bavec.

Trajanje: od 1. 7. 2004 do 31. 7. 2006.

(19)

Znanstveno-raziskovalno delo

Pravni položaj managerjev

Nosilec: izr. prof. dr. Zvone Vodovnik.

Raziskovalna skupina: asist. Alen Balde, LL. M., dr. Katarina Kresal Šoltes (Inštitut za delo) ter dr. Etelka Korpiˇc - Horvat, prof. dr. Marijan Kocbek in mag. Darja Senˇcur Peˇcek (UM PF).

Trajanje: od 1. 7. 2004 do 31. 6. 2007.

Managerski diskurz in postsocialistiˇcna tranzicija:

etiˇcne, politiˇcne in ideološke implikacije Nosilec: doc. dr. Tonˇci A. Kuzmani´c.

Raziskovalna skupina: doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc, asist. Suzana Sedmak.

Trajanje: od 1. 7. 2004 do 31. 6. 2007.

Cloveški kapital kot dejavnik regionalnih disparitet gospodarske rastiˇ Nosilec: izr. prof. dr. Štefan Bojnec.

Raziskovalna skupina: prof. dr. Egon Žižmond, viš. pred. mag. Matjaž Novak.

Trajanje: od 1. 7. 2004 do 31. 6. 2007.

Priznavanje neformalnega in izkustvenega uˇcenja na visokošolski ravni Nosilec: izr. prof. dr. Milan Vodopivec.

Raziskovalna skupina: prof. dr. Dušan Lesjak, doc. dr. Nada Trunk Širca, pred. mag.

Doris Gomezelj Omerzel, doc. dr. Andrej Koren, asist. Alen Balde, LL. M. in asist.

Katarina Fister.

Trajanje: od 1. 9. 2005 do 31. 8. 2007.

3.1.4 Ciljno raziskovalni projekti

Možnosti in ekonomski uˇcinki on-line študija na daljavo (ŠND) v Sloveniji Nosilec: prof. dr. Dušan Lesjak.

Raziskovalna skupina: viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc, izr. prof. dr. Cene Bavec, doc.

dr. Anita Trnavˇceviˇc, doc. dr. Nada Trunk Širca, pred. mag. Leo Zornada, asist.

mag. Tamara Bertok - Velkavrh.

Trajanje: od 20. 10. 2001 do 20. 10. 2004.

Tehnološki razvoj v Sloveniji

Nosilna institucija: Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana.

Nosilec: dr. Peter Stanovnik.

Sodelujoˇci z UP FM: izr. prof. dr. Cene Bavec.

Trajanje: od 20. 10. 2001 do 20. 10. 2004.

Sistem integriranega visokošolskega izobraževanja Nosilna institucija: Znanstvenoraziskovalni center SAZU Nosilec: dr. Oto Luthar.

Sodelujoˇci z UP FM: doc. dr. Nada Trunk Širca.

Trajanje: od 20. 10. 2002 do 20. 10. 2004.

MORSel – e-izobraževanje v slovenski vojski Nosilna institucija: UL Fakulteta za elektrotehniko.

(20)

Znanstveno-raziskovalno delo

Nosilec: izr. prof. dr. Janez Bešter.

Sodelujoˇci z UP FM: prof. dr. Dušan Lesjak, viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc, pred.

mag. Leo Zornada.

Trajanje: od 1. 9. 2004 do 15. 8. 2006.

Analiza mobilnosti dela in fleksibilnosti sistema plaˇc Nosilec: izr. prof. dr. Milan Vodopivec.

Raziskovalna skupina: izr. prof. dr. Zvone Vodovnik, asist. mag. Primož Dolenc.

Trajanje: od 1. 9. 2004 do 30. 11. 2005.

Razvoj koncepta regionalnih centrov vseživljenjskega uˇcenja Nosilec: doc. dr. Nada Trunk Širca.

Raziskovalna skupina: viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc, prof. dr. Dušan Lesjak, prof. dr.

Egon Žižmond, pred. mag. Leo Zornada, asist. Žiga ˇCepar.

Trajanje: od 1. 7. 2004 do 31. 8. 2006.

Oblikovanje in verifikacija empiriˇcnega modela za merjenje povezav med ekonomsko kulturo in ekonomsko uspešnostjo

Nosilec: izr. prof. dr. Vito Bobek.

Trajanje: od 1. 9. 2004 do 31. 8. 2006.

Vzpostavitev modela za spremljanje globalne konkurenˇcnosti slovenskega gospodarstva

Nosilec: izr. prof. dr. Vito Bobek.

Trajanje: od 1. 10. 2003 do 30. 9. 2005.

3.2 MEDNARODNI RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI

Fakulteta za management Koper se vkljuˇcuje v številne mednarodne razvojne in razi- skovalne projekte. V nadaljevanju naštevamo tudi tiste, ki so še v postopku evalvacije.

3.2.1 6. okvirni program EU

V fazi evalvacije so štirje projekti, v katerih je FM partner:

WIMA (Wireless Manufacturing)

Institucije: BIBA, Nemˇcija, UP FM in drugi partnerji.

Sodelujoˇci z UP FM: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

WILMAP (Wireless Manufacturing Plant)

Institucije: Alfamicro, Portugalska, UP FM in drugi partnerji.

Sodelujoˇci z UP FM: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

FIRE (Framework Integrating Real Experience)

Institucije: SINTEF, Norveška, UP FM in drugi partnerji.

Sodelujoˇci z UP FM: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

DiLeMa (Diffusing Lean Manufacturing to SMEs in service sector)

Institucije: Heraklion Chamber of Commerce and Industry, Grˇcija, UP FM.

Sodelujoˇci z UP FM: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

(21)

Znanstveno-raziskovalno delo

3.2.2 Projekti strukturnih skladov

Center odliˇcnosti Informacijsko komunikacijske tehnologije Tehnologije za izobraževanje in razvoj inovacijskih okolij Nosilna institucija: UL Fakulteta za elektrotehniko.

Nosilec: izr. prof. dr. Janez Bešter.

Sodelujoˇci z UP FM: prof. dr. Dušan Lesjak, doc. dr. Roberto Biloslavo, izr. prof. dr.

Slavko Dolinšek in izr. prof. dr. Štefan Bojnec.

Trajanje: 2004–2006.

Raziskovanje in pisanje strokovnih besedil Nosilec: izr. prof. dr. Boštjan Antonˇciˇc.

Raziskovalna skupina: doc. dr. Nada Trunk Širca, pred. mag. Doris

Gomezelj-Omerzel, asist. mag. Denis Juriˇciˇc, viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc.

3.2.3 Phare projekti

Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo

Nosilna institucija: Regionalna razvojna agencija Severne Primorske.

Sodelujoˇci z UP FM: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek in asist. Elizabeta Zirnstein, spec.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 6. 2005.

3.2.4 Bilateralni projekti

The pattern of agricultural trade in Hungary and Slovenia with the EU Nosilni instituciji: UP FM in Magyar Tudományos Akadémia, Madžarska.

Nosilec: izr. prof. dr. Štefan Bojnec.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2006.

Master in European Governance

Nosilna institucija: Università degli studi di Udine, Italija.

Partnerji: UP FM, Szegedi Tudományegyetem, Madžarska, in Universitatea din Timisoara, Romunija.

3.2.5 Socrates-Erasmus IP FM Summer School 2006 Nosilna institucija: UP FM.

Partnerji: Wirtschaftsuniversität Wien (Avstrija), University of Wolverhampton (Velika Britanija), Università Cà Foscari di Venezia (Italija), Wy˙zsza Szkoła Biznesu – National-Louis University (Poljska), Uniwersytet Marii Curie-Skłodowskiej (Poljska).

Raziskovalna skupina: prof. dr. Dušan Lesjak, izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, doc. dr.

Roberto Biloslavo, doc. dr. Nada Trunk Širca, doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc, doc. dr.

Justina Erˇculj.

Trajanje: od 1. 10. 2005 do 30. 9. 2006.

(22)

Znanstveno-raziskovalno delo

Creating New Synergies between Businesses and Community Life through Corporate Sponsorship

Nosilna institucija: Pole Universitaire Leonard da Vinci, Pariz, Francija.

Partnerji: UP FM, Wy˙zsza Szkoła Biznesu – National-Louis University, Poljska.

Sodelujoˇci z UP FM: pred. Armand Faganel.

Trajanje: od 1. 10. 2005 do 30. 9. 2006.

3.2.6 Socrates-Erasmus Network

Legal Framework for the Information Society (LEFIS) Nosilna institucija: Universidad de Zaragoza, Španija.

Partnerji: UP FM in še 82 institucij iz 32 držav.

Sodelujoˇci z UP FM: prof. dr. Dušan Lesjak.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2007.

University and Society Cooperation in Europe (USCO) Nosilna institucija: Universität Salzburg, Avstrija.

Partnerji: UP FM in še 25 institucij iz 11 držav.

Sodelujoˇci z UP FM: asist. Alen Balde, LL. M.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2006.

European Resources for Intercultural Communication (ERIC),

‘Subnetwork’ Technologies and Business Studies Nosilna institucija: Fachhochschule Köln, Nemˇcija.

Partnerji: UP FM in še sedem partnerjev iz sedmih držav.

Sodelujoˇci z UP FM: pred. mag. Leo Zornada.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2006.

Consumer Citizenship Network (CCN)

Nosilna institucija: Høgskolen i Hedmark, Norveška.

Partnerji v projektu: UP FM in še 123 institucij iz 29 držav.

Sodelujoˇci z UP FM: pred. Nataša Vrˇcon Tratar, spec., asist. Suzana Sedmak.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2006.

3.2.7 Socrates-Minerva

Intercultural Communication Studies Nosilna institucija: Tietgen Skolen, Danska.

Partnerji: UP FM in še 22 partnerjev iz vse Evrope.

Sodelujoˇci z UP FM: prof. dr. Dušan Lesjak, viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2005.

3.2.8 Leonardo da Vinci

Naslov projekta: Quality in Higher Education and Vocational Training Nosilna institucija: Fachhochschule Joanneum, Gradec, Avstrija.

(23)

Znanstveno-raziskovalno delo

Partnerji: UP FM in še osem partnerjev iz štirih evropskih držav (Avstrija, Velika Britanija, Slovenija, Romunija).

Sodelujoˇci z UP FM: pred. mag. Doris Gomezelj Omerzel, asist. mag. Nataša Mithans.

Trajanje: od 1. 10. 2005 do 30. 9. 2007.

Labicum

Nosilna institucija: UP Fakulteta za humanistiˇcne študije.

Partnerji: UP FM, UP Turistica, UP Pedagoška fakulteta Koper.

Sodelujoˇci z UP FM: pred. Alenka Kocbek.

Trajanje: od 1. 6. 2003 do 1. 6. 2006.

Usposabljanje predstojnic in predstojnikov obmoˇcnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za svetovanje vodstvom vzgojno-izobraževalnih organizacij

Nosilna institucija: Zavod RS za šolstvo.

Partnerji: UP FM, Ministerie van de Vlaamse, Belgija, Opetushallitus, Finska, Stichting Leerplanontwikkeling, Nizozemska.

Sodelujoˇci z UP FM: doc. dr. Nada Trunk Širca.

Trajanje: od 1. 6. 2005 do 31. 5. 2006.

Career Training Placements in the Enlarged Europe – EuroCareer Nosilna institucija: Wy˙zsza Szkoła Bankowa, Toru´n, Poljska.

Partnerji: UP FM.

Sodelujoˇci z UP FM: pred. Janja Prelesnik - ˇCendak.

Trajanje: od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2005.

EuroPracticum: Enlarged Europe – New Chances and Possibilities Nosilna institucija: Wy˙zsza Szkoła Bankowa, Toru´n, Poljska.

Partnerji: UP FM.

Sodelujoˇci z UP FM: pred Janja Prelesnik - ˇCendak.

Trajanje: od 1.10. 2005 do 20. 9. 2006.

3.3 RAZVOJNI PROJEKTI – PRENOS TEORIJE V PRAKSO

Fakulteta za management Koper izvaja tudi razvojne projekte, ki potekajo znotraj inšti- tutov in centrov FM in so vitalnega pomena za razvoj institucije, tako na izobraževalnem kot na raziskovalnem podroˇcju.

Researching and mentoring in theory and practice

Projekt izvajamo v sodelovanju Manchester Metropolitan University.

Nosilci: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, doc. dr. Nada Trunk Širca in dr. Ian Stronach.

Raziskovalna skupina: vsi potencialni mentorji podiplomskih študentov.

Projekt poteka v okviru Centra za raziskovalno metodologijo.

Naˇcrt izvedbe predmeta in poroˇcilo o izvedbi predmeta Nosilec: prof. dr. Dušan Lesjak.

Projekt poteka v okviru Centra odliˇcnosti pouˇcevanja in uˇcenja.

(24)

Znanstveno-raziskovalno delo

Demonstratorstvo

Nosilka: pred. mag. Doris Gomezelj Omerzel.

Projekt poteka v okviru Centra odliˇcnosti pouˇcevanja in uˇcenja.

Razvijanje managementa znanja v visokošolskem zavodu Nosilec: doc. dr. Roberto Biloslavo.

Projekt poteka v okviru Inštituta za raziskovanje v managementu.

Uvedba raˇcunalniško posredovanega preverjanja znanja v visokošolski izobraževalni proces

Nosilca: viš. pred. mag. Viktorija Sulˇciˇc, asist. Boris Kobeja.

Projekt poteka v okviru Centra za e-izobraževanje.

Razvoj in prenova študijskih programov vseh treh stopenj Nosilec: prof. dr. Dušan Lesjak.

Projekt poteka v okviru Centra za vseživljenjsko izobraževanje.

Sistem spremljanja in ugotavljanja kakovosti v visokošolskih zavodih Nosilca: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, doc. dr. Nada Trunk Širca.

Projekt poteka v okviru Centra za kakovost in evalvacije.

Zasnova denarnega modela vrednotenja intelektualnega premoženja podjetij Nosilec: izr. prof. dr. Franko Milost.

Projekt poteka v okviru Ekonomskega inštituta.

Zasnova informacijskega sistema v podporo mednarodnim konferencam Nosilec: prof. dr. Dušan Lesjak.

Projekt poteka v okviru Inštituta za informatiko.

Razvoj modela za vrednotenje raziskovalnega dela Nosilec: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek.

Projekt poteka v okviru Centra za kakovost in evalvacije.

Spremljanje dejanske obremenitve študentov pri študiju Nosilca: doc. dr. Nada Trunk Širca, prof. dr. Dušan Lesjak.

Projekt poteka v okviru Centra za kakovost in evalvacije.

Razvoj modela spremljanja dejanske obremenitve visokošolskih uˇciteljev in raziskovalcev

Nosilec: prof. dr. Egon Žižmond.

Projekt poteka v okviru Centra za kakovost in evalvacije.

Metodologija za ugotavljanje konkurenˇcnih prednosti slovenskega gospodarstva in predlog prednostnih podroˇcij

Nosilca: izr. prof. dr. Štefan Bojnec in mag. Matjaž Novak.

Naroˇcnik: UMAR.

Projekt je potekal v okviru Ekonomskega inštituta.

Priprava analiz za pripravo dokumenta Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela

(25)

Znanstveno-raziskovalno delo

Nosilec: doc. dr. Nada Trunk Širca.

Raziskovalna skupina: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, prof. dr. Dušan Lesjak, pred.

Armand Faganel, asist. Alen Balde, LL. M.

Naroˇcnik: NKKVS.

Projekt je potekal v okviru Centra za kakovost in evalvacije.

Ocena diskontne stopnje preferenˇcnega kapitala Luke Koper, d. d.

Nosilec: prof. dr. Egon Žižmond.

Raziskovalna skupina: viš. pred. mag. Matjaž Novak, asist. mag. Primož Dolenc.

Naroˇcnik: Luka Koper, d. d.

Projekt je potekal v okviru Ekonomskega inštituta.

Ocena vrednosti preferenˇcnih delnic Probanke Nosilec: prof. dr. Egon Žižmond.

Raziskovalna skupina: viš. pred. mag. Matjaž Novak, asist. mag. Primož Dolenc.

Naroˇcnik: Luka Koper, d. d.

Projekt je potekal v okviru Ekonomskega inštituta.

Izobraževanje za pripravo poslovnih naˇcrtov

Sodelujoˇci z UP FM: mag. Klemen Kavˇciˇc, mag. Denis Juriˇciˇc, Elizabeta Zirnstein, spec.

Naroˇcnik: Primorski tehnološki park, d. o. o.

Projekt je potekal v okviru Inštituta za raziskovanje v managementu.

3.4 VKLJUˇCEVANJE ŠTUDENTOV V ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO Podiplomski študentje. Fakulteta za management je v študijskem letu 2004/2005 zaˇcela izvajati magistrski in doktorski študij. V zaˇcetku študijskega leta smo pripravili prvi sestanek z magistrskimi študenti 2. letnika in z doktorskimi študenti, na katerem so jim nosilci predstavili vse raziskovalne programe in projekte, ki jih izvajamo, in jih povabili k sodelovanju. Na tak naˇcin smo jim približali raziskovalne vsebine in jim na- kazali možnosti raziskovalnih nalog, ki lahko potekajo v okviru raziskovalnih programov in projektov.

Mladi raziskovalci. V proces raziskovanja smo leta 2005 vkljuˇcil tudi dva mlada razi- skovalca, Bojana Nastava in Tanjo Kosi, ki pripravljata doktorat s podroˇcja ekonomije.

Mentor obema je izr. prof. dr. Štefan Bojnec.

Raziskovalci iz gospodarstva. V okviru raziskovalne skupine usposabljamo tudi tri mlade raziskovalce iz gospodarstva:

• mag. Marjan Babiˇc, njegov mentor je prof. dr. Dušan Lesjak,

• Katarina Fister, njen mentor je prof. dr. Dušan Lesjak, in

• mag. Maša ˇCertaliˇc, njen mentor je izr. prof. dr. Štefan Bojnec.

Vsi trije so zaposleni v Luki Koper, d. d. Njihova podroˇcja raziskovanja se razlikujejo, vendar se vsa nanašajo na razliˇcne aspekte delovanja podjetja.

(26)

Znanstveno-raziskovalno delo

Preglednica 8: Objavljeni znanstveni in strokovni ˇclanki

Šifra Cobiss klasifikacija 2003 2004

1.01 Izvirni znanstveni ˇclanek 41 43

1.02 Pregledni znanstveni ˇclanek 16 2

1.03 Strokovni ˇclanek 46 109

Skupaj 103 154

Preglednica 9: Objavljeni znanstveni in strokovni prispevki na konferencah

Šifra Cobiss klasifikacija 2003 2004

1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 8 4 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 1 1

1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 40 50

1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 38 19

Skupaj 87 74

3.5 OBJAVA REZULTATOV ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA DELA

Rezultati raziskav so objavljeni v monografijah, ˇclankih v domaˇcih in tujih revijah, zbor- nikih strokovnih in znanstvenih konferenc ter v drugih publikacijah. Število objavljenih znanstvenih in strokovnih ˇclankov ter število objavljenih prispevkov na konferencah pri- kazujemo v preglednicah 8 in 9.

Leta 2004 smo nadaljevali z izdajanjem mednarodne znanstvene revije Managing Global Transitions. Leta 2005 je bila revija uvršˇcena na nacionalno listo sofinanciranih znanstvenih periodiˇcnih publikacij.

Raziskovalne rezultate projektov, ki potekajo na fakulteti, objavljamo tudi v Delovnih zvezkih (poglavje 4).

V študijskem letu 2005/2006 naˇcrtujemo izdajo nove strokovne revije Manage- ment, ki bo izhajala v slovenskem jeziku. Revija bo namenjena objavam strokovnih ˇclankov s podroˇcij managementa, ekonomije, poslovnih in organizacijskih ved, prava in vedenjskih ved.

3.6 0RGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH KONFERENC

Fakulteta organizira mednarodne in nacionalne znanstvene konference. Kot soorgani- zatorji sodelujemo tudi pri drugih konferencah s podroˇcja managementa, ekonomije in izobraževanja.

V letih 2004 in 2005 smo organizirali ali soorganizirali naslednje konference:

• Metode stalnih izboljšav v proizvodnji (soorganizator Delloite&Touche), Portorož, maj 2004.

• Institucije in politike v novi Evropi, mednarodna znanstvena konferenca. Organi- zatorji: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v sodelovanju z Fakulteto za management Koper, inštitutom ROSES iz Pariza in UL Ekonomsko fakulteto.

Portorož, 17. in 18. junij 2004.

(27)

Znanstveno-raziskovalno delo

• Globalen pristop k izobraževanju za industrijo: potrebe regij in perspektive. Med- narodna konferenca, Portorož, 4. oktober 2004.

• Intellectual Capital and Knowledge Management. 5. mednarodna znanstvena konferenca Fakultete za management Koper. Portorož, 18.–20. november 2004.

• Managing the Process of Globalisation in New and Upcoming EU Members, 6.

mednarodna znanstvena konferenca Fakultete za management Koper. Portorož, 24.–26. november 2005.

3.7 OCENA STANJA IN USMERITVE

Raziskovalna dejavnost na Fakulteti za management Koper se hitro razvija. Petletni raz- iskovalni program Management in informatizacija izobraževanja ter zaposlovanje po- vezuje razliˇcna podroˇcja raziskovanja, ki so kljuˇcna za razvoj raziskovalne dejavnosti na fakulteti. Programsko skupino bomo letos še razširili. V prihodnjem letu pa želimo predvsem okrepiti raziskovanje v mednarodnem raziskovalnem prostoru. V ta namen se že sedaj povezujemo s številnimi tujimi raziskovalnimi institucijami, s katerimi bomo v prihodnje prijavljali projekte v 7. okvirnem programu EU.

Uspešno potekajo tudi aplikativni in temeljni projekti ter projekti v okviru ciljno razi- skovalnih programov. Vsi projekti se navezujejo na kljuˇcna raziskovalna podroˇcja, ki so:

management, ekonomija, izobraževanje, informatika, pravo in vedenjske vede. V pre- teklem letu smo prviˇc zaposlili raziskovalce, ki se posveˇcajo izkljuˇcno raziskovalnemu podroˇcju. Raziskovalci z ustreznimi referencami bodo lahko pridobivali nove projekte in svoje znanje prenašali na druge. Zaposlili smo tudi mlade raziskovalce.

Zavedamo se pomena vkljuˇcevanja podiplomskih študentov, predvsem magistrskih in doktorskih študentov, v raziskovalne programe in projekte. Njihovo vkljuˇcevanje na raziskovalnem podroˇcju pa želimo razširiti predvsem s projekti, ki povezujejo podjetja in fakulteto, da skupno rešujejo konkretne probleme iz prakse.

Spriˇco rastoˇcega obsega raziskovalne dejavnosti smo v tem študijskem letu zaˇceli razvijati raziskovalni informacijski sistem, ki bo podpora tako raziskovalcem kot tudi za- poslenim v strokovnih službah. V prihodnjem letu nameravamo ta sistem še nadgraditi in vnesti kazalce, ki bodo omogoˇcali spremljanje kakovosti raziskovalne dejavnosti.

(28)

4 Založniška dejavnost

Dejavnost založbe Fakultete za management Koper je usmerjena predvsem v izda- janje študijske literature v podporo izobraževalnemu delu ter v objavljanje rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela.

4.1 MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE

Veˇcino monografskih publikacij založbe Fakultete za Management predstavljajo uˇcbe- niki, zapiski predavanj, gradiva za vaje ter druga študijska gradiva, izdana za potrebe izvajanja študijskih programov. Založba pri tem posveˇca posebno pozornost temu, da je obvezna študijska literatura izdana še pred zaˇcetkom predavanj in da je naprodaj v vseh študijskih središˇcih. Vsi študenti FM so vˇclanjeni tudi v knjižni klub Management in imajo pri nakupu publikacij iz založbe 40-odstotni popust.

Drugi del založniškega programa, ki pa prihaja v zadnjih letih v ospredje, predsta- vljajo znanstvene monografije domaˇcih in tujih avtorjev ter zborniki znanstvenih konfe- renc.

Število izdanih monografskih publikacij se v zadnjem ˇcasu zelo poveˇcuje. Od ja- nuarja do septembra 2005 je bilo tako izdanih 36 novih monografskih publikacij, do konca leta pa založba naˇcrtuje izdajo še 15 novih naslovov, med njimi tudi treh znan- stvenih monografij, ki bodo izšle s finanˇcno podporo ARRS. Število izdanih monograf- skih publikacij je prikazano v preglednici 10.

4.2 SERIJSKE PUBLIKACIJE

Založba izdaja devet serijskih publikacij, med katerimi je najpomembnejša mednarodna znanstvena revijaManaging Global Transitions, ki v celoti izhaja v angleškem jeziku.

Revija namreˇc veˇcinoma objavlja raziskave tujih avtorjev. Izhaja s finanˇcno podporo ARRS, od septembra 2005 je indeksirana v International Bibliography of the Social Sciences, ˇclanki pa so vkljuˇceni tudi v zbirko RePEc.

Poleg znanstvene revije izdaja založba tudi letni poroˇcili izobraževalne in razisko- valne dejavnosti, fakultetno glasiloMagnet,informativni publikacijiŠtudijski vodnikin Exchange Students Guideter še nekaj drugih serijskih publikacij. V letu 2005 je izdala tudi posebno poroˇcilo ob 10. obletnici fakultete.

Preglednica 10: Število izdanih monografskih publikacij

Vrsta publikacije 2002 2003 2004 2005

Znanstvene monografije 1 2 2 4

Zborniki 4 1 2 3

cbeniki 1 3 2 5

Zapiski predavanj 1 19* 8 10

Gradiva za vaje 1 9* 4 5

Druga študijska gradiva 5 3 9 26

Skupaj 13 37 27 53

* Všteti so tudi zapiski predavanj in gradiva za vaje, ki so bila izdana posebej za izvedbo študijskega programa za izpopolnjevanje Management in upravljanje (v okviru projekta Phare).

(29)

Založniška dejavnost

4.3 OCENA STANJA IN USMERITVE

Založba prispeva h kakovostnejšemu izvajanju študijskih programov, z objavljanjem re- zultatov znanstveno-raziskovalnega dela na fakulteti pa pripomore tudi k njeni promociji doma in v tujini.

Založba naˇcrtuje v prihodnjem obdobju obdržati dosedanji trend na podroˇcju iz- dajanja študijske literature, poveˇcati pa namerava delež znanstvenih monografskih in serijskih publikacij. V ta namen pripravlja tudi novo revijoManagement,ki bo izhajala v slovenskem jeziku.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Vpis na znanstvena področja Biokemija in molekularna biologija, Medicina – klinična usmeritev, Medicina – temeljna usmeritev, Medicinska mikrobiologija, Javno

za drugostopenjski magistrski študijski program MUZEJSKA PEDAGOGIKA

V študijskem letu 2014/15 bo razpisala študijski program B2 Management v angleškem jeziku, zato predvideva povečanje števila vpisanih tujih študentov v prve letnike

Koper: Fakulteta za management Krajši pisni izdelki (10 %), daljši pisni izdelki (50 %), javni nastop/predstavitev (20 %), ustni izpit (20 %). 60-014 Vodenje in management

Ob upoštevanju zgornjih alinej, je prehod v magistrski študijski program Pravo za management mogoč tudi za diplomante univerzitetnih študijskih programov (sprejeti pred

Preglednica 4.4.5: Delež študentov, ki v študijskem letu 2018/2019 niso nadaljevali študija Študijski program študenti 2.. Preglednica 4.4.6: Delež študentov, ki v

Fakulteta za znanosti o okolju je v študijskem letu 2000/2001 zaˇcela iz- vajati univerzitetni študijski program Okolje in zanj leto pozneje dobila tudi državno koncesijo ter s

, je senat  ocenil, da so bili izvedeni vsi za- ˇcrtani programi v študijskem letu  /  , in to univerzitetni študijski program Pravo v redni in