Daša ŠIVEC
Piktogrami za tematske skupine gradiva na policah
Diplomski seminar
Mentorica: red. prof. dr. Alenka Šauperl Študijski program: Bibliotekarstvo in informatika
Smer: Bibliotekarstvo
Ljubljana, 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
Avtorica Daša ŠIVEC
Mentorica red. prof. dr. Alenka Šauperl
Naslov Piktogrami za tematske skupine gradiva na policah
Pictograms for thematic groups of library materials on bookshelves Tip dokumenta diplomski seminar
Obseg 55 str., 12200 besed
UDK 022.42:003.62(043.2)
Ključne besede piktogrami, šolske knjižnice, poučno gradivo, Univerzalna decimalna klasifikacija, iskanje gradiva
pictograms, school libraries, non-fiction books, Universal Decimal Classification, materials searching
Izvleček
Oblikovali smo piktograme za poučno gradivo knjižnice Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in knjižnice podružnične Osnovne šole Iga vas. Namen piktogramov je uporabnikom olajšati iskanje gradiva na policah. Preverili smo tudi njihovo uporabnost. Piktograme smo oblikovali glede na potrebe v posameznih knjižnicah. Pri oblikovanju smo se držali le nekaterih napotkov iz pregledane literature, saj splošnih smernic ni. Analizo uporabnosti smo opravili na vzorcu šestintridesetih uporabnikov; to so bili učenci Osnovne šole Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu.
Pripravili smo preverjanje uporabnosti, kjer so se preizkusili v iskanju s pomočjo novih oznak.
Njihovo uporabnost smo nato ugotavljali z anketnimi vprašalniki. Določili smo šestinpetdeset podskupin Univerzalne decimalne klasifikacije, za katere smo oblikovali piktograme. Ugotovili smo, da je pri oblikovanju piktogramov potrebno dobro poznavanje zbirke in uporabnikov knjižnice ter da je to proces, ki zahteva veliko načrtovanja. Uporabnikom in gradivu moramo za optimalno uporabnost prilagoditi tudi motive piktogramov. Ugotovili smo, da smo dosegli osrednji cilj naloge – oblikovali smo ustrezne piktograme, ki glede na ugotovitve uporabnikom pomagajo pri iskanju gradiva. Kljub temu da bi bilo težko oblikovati univerzalne piktograme, so lahko naše ugotovitve uporabne kot napotki za njihovo oblikovanje. V nalogi predstavljeni piktogrami, ki smo jih izdelali, so lahko uporabni kot osnutek ali ideja za oblikovanje podobnih slikovnih oznak gradiva v knjižnicah.
Abstract
We designed pictograms for the non-fiction books in the Elementary school Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu and the library of the subsidiary Elementary school Iga vas. The purpose of pictograms is to make searching materials on the bookshelves easier for library users. We also checked their usability. Pictograms were designed based on the needs of the individual library. We only followed some guidelines from the reviewed literature because there are no general guidelines for designing pictograms. The usability analysis was performed on a sample of thirty-six users who were students of the Elementary school Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. We made a usability test where they tested themselves in searching library materials using new bookshelf marks. After that, we determined their usability with survey questionnaires. We determined fifty- six subgroups of the Universal Decimal Classification, for which we designed pictograms. We found out that designing pictograms requires a good knowledge of the book collection and library users, and that this is a process that requires a lot of planning. For optimal usability of pictograms, we must also adapt the motifs to the users and library materials. We found out that we achieved the central goal of the task, so we designed appropriate pictograms that help library users searching materials, according to the findings. Although it would be difficult to design universal pictograms, our findings may be useful as a guide for designing pictograms. The pictograms presented in the graduation thesis that we created can be useful as a draft or idea for designing similar pictorial marks of library materials.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 10
2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV ... 11
2.1 PIKTOGRAMI ... 11
2.1.1 Definicija piktogramov ... 11
2.1.2 Zgodovina piktogramov ... 11
2.1.3 Prednosti in slabosti piktogramov ... 11
2.1.4 Uporabnost piktogramov ... 12
2.2 ŠOLSKE KNJIŽNICE IN UREDITEV GRADIVA ... 12
2.2.1 Definicija šolske knjižnice ... 12
2.2.2 Poslanstvo in uporaba šolskih knjižnic ... 12
2.2.3 Ureditev gradiva v šolskih knjižnicah ... 13
2.2.4 Problematičnost ureditve gradiva v otroških in mladinski knjižnicah, težave pri iskanju gradiva in možna rešitev z dodatno opremo gradiva ... 13
2.3 UPORABNIKI ŠOLSKIH KNJIŽNIC IN IZBIRANJE KNJIG ... 14
2.3.1 Kako otroci izbirajo knjige za branje ... 14
2.3.2 Težave, s katerimi se uporabniki srečujejo pri iskanju knjig... 14
2.4 UPORABA PIKTOGRAMOV V KNJIŽNICAH ... 15
2.4.1 Nova ureditev gradiva v Pionirski ... 15
2.4.2 Primer uporabe piktogramov v šolski knjižnici ... 15
2.5 OBLIKOVANJE PIKTOGRAMOV ... 16
2.5.1 Struktura in zaznavanje piktogramov ... 16
2.5.2 Oblikovanje piktogramov - smernice... 16
3 OPIS CILJEV IN POTEK DELA ... 17
3.1 ZASNOVA IN POTEK DELA ... 17
3.2 RAZISKOVALNE METODE ... 17
4 OBLIKOVANJE PIKTOGRAMOV, KONKRETNI PRIMERI IN ANALIZA NJIHOVE UPORABNOSTI ... 18
4.1 PRIPRAVE NA OBLIKOVANJE PIKTOGRAMOV GLEDE NA POTREBE POSAMEZNIH KNJIŽNIC ... 18
4.1.1 Pregled knjižne zbirke poučnega gradiva in določitev področij – knjižnica matične Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu ... 18
4.1.2 Pregled knjižne zbirke poučnega gradiva in določitev področij – knjižnica podružnične Osnovne šole Iga vas ... 19
4.2 ZASNOVA STRUKTURE PIKTOGRAMOV TER NAČINA OZNAČEVANJA KNJIŽNIH POLIC ... 19
4.3 OKVIRNA OPREDELITEV VSEBINE PIKTOGRAMOV ... 21
4.4 IZDELAVA PIKTOGRAMOV IN NAMEŠČANJE NA KNJIŽNE POLICE ... 21
4.5 OPIS POSAMEZNIH KONKRETNIH PRIMEROV PIKTOGRAMOV ZA PODSKUPINE UDK ... 23
4.5.1 0 – splošno ... 23
4.5.1.1 Enciklopedije ... 23
4.5.1.2 Knjige rekordov ... 24
4.5.2 1 – filozofija in psihologija ... 24
4.5.3 2 – verstva in teologija ... 25
4.5.4 3 – družbene vede ... 25
4.5.4.1 Bonton ... 25
4.5.4.2 Božični prazniki ... 26
4.5.4.3 Etnologija ... 26
4.5.4.4 Otrokove pravice... 27
4.5.4.5 Poklici ... 27
4.5.4.6 Ročne spretnosti ... 28
4.5.4.7 Mitološka bitja ... 28
4.5.5 5 – naravoslovne vede in matematika ... 28
4.5.5.1 Enciklopedije o naravi ... 28
4.5.5.2 Enciklopedije o živalih ... 29
4.5.5.3 Astronomija ... 29
4.5.5.4 Biologija ... 29
4.5.5.5 Genetika ... 30
4.5.5.6 Fizika ... 30
4.5.5.7 Kemija ... 30
4.5.5.8 Matematika ... 31
4.5.5.9 Geologija ... 31
4.5.5.10 Rastlinstvo ... 31
4.5.5.11 Letni časi ... 32
4.5.5.12 Naravne nesreče ... 32
4.5.5.13 Škodljivi vplivi na okolje, onesnaževanje ... 32
4.5.5.14 Nevretenčarji ... 33
4.5.5.15 Sesalci ... 33
4.5.5.16 Dinozavri ... 33
4.5.5.17 Dvoživke in ribe ... 34
4.5.5.18 Ptice in kače ... 34
4.5.6 6 – uporabne vede, medicina in tehnologija ... 34
4.5.6.1 Anatomija človeka ... 35
4.5.6.2 Gasilci, reševalci, prva pomoč in nesreče ... 35
4.5.6.3 Gospodinjstvo in kuhanje ... 35
4.5.6.4 Gozdarstvo, gozd in drevesa ... 36
4.5.6.5 Gradbeništvo ... 36
4.5.6.6 Inženirske vede, tehnika ... 36
4.5.6.7 Kmetijstvo ... 36
4.5.6.8 Odraščanje ... 37
4.5.6.9 Promet, kolesarski izpit ... 37
4.5.6.10 Vozila ... 37
4.5.6.11 Živinoreja, domače živali ... 38
4.5.7 7 – umetnost, razvedrilo, zabava in šport ... 38
4.5.7.1 Glasba... 38
4.5.7.2 Miselne igre ... 38
4.5.7.3 Odrska igra, film in gledališče ... 39
4.5.7.4 Slikarstvo ... 39
4.5.7.5 Šport ... 39
4.5.8 8 – jezikoslovje, filologija in književnost ... 40
4.5.8.1 Jezikoslovje in slovarji ... 40
4.5.8.2 Književniki ... 40
4.5.9 9 – geografija, biografija in zgodovina ... 40
4.5.9.1 Biografije ... 41
4.5.9.2 Države in celine ... 41
4.5.9.3 Gradovi, vitezi ... 41
4.5.9.4 Indijanci in kavboji ... 42
4.5.9.5 Prazgodovina ... 42
4.5.9.6 Raziskovalci ... 42
4.5.9.7 Zgodovina ... 42
4.5.9.8 Svet in zgodovina ... 43
4.6 PREVERJANJE UPORABNOSTI NOVEGA NAČINA OZNAČEVANJA ... 43
4.6.1 Potek preverjanja ... 43
4.6.2 Analiza anketnega vprašalnika o uporabnosti piktogramov ... 44
4.6.2.1 Kako si do sedaj iskal poučne knjige? ... 44
4.6.2.2 Ali si vedno našel knjigo, ki si jo iskal? ... 44
4.6.2.3 Ali ti je uporaba piktogramov olajšala današnje iskanje? ... 44
4.6.2.4 Kaj meniš o uporabi piktogramov za iskanje poučnega gradiva? ... 44
4.6.2.5 Ali iz posameznega piktograma lahko ugotoviš, katero skupino knjig predstavlja? ... 44
4.6.2.6 Ali si boš pri iskanju in izbiranju poučnih knjig v prihodnje pomagal s piktogrami? ... 45
5 RAZPRAVA ... 46
6 ZAKLJUČEK ... 49
7 VIRI ... 51
7.1 NAVEDENI VIRI ... 51
7.2 DRUGI UPORABLJENI VIRI ... 52
8 PRILOGE ... 54
8.1 PRILOGA 1:DELOVNI LIST Z NALOGAMI ZA PREVERJANJE UPORABNOSTI PIKTOGRAMOV ... 54
8.2 PRILOGA 2:ANKETNI VPRAŠALNIK O UPORABNOSTI PIKTOGRAMOV ... 55
KAZALO SLIK
Slika 1: Fotografija police s piktogrami (matična šola) ... 22
Slika 2: Fotografija police s piktogrami (podružnična šola) ... 23
Slika 3: Piktogram za enciklopedije ... 23
Slika 4: Piktogram za knjige rekordov ... 24
Slika 5: Piktogram za filozofijo in psihologijo ... 25
Slika 6: Piktogram za verstva ... 25
Slika 7: Piktogram za bonton ... 26
Slika 8: Piktogram za božične praznike ... 26
Slika 9: Piktogram za etnologijo ... 26
Slika 10: Piktogram za otrokove pravice ... 27
Slika 11: Piktogram za poklice ... 27
Slika 12: Piktogram za ročne spretnosti ... 28
Slika 13: Piktograma vila in zmaj ... 28
Slika 14: Piktogram za enciklopedije o naravi ... 29
Slika 15: Piktogram za enciklopedije o živalih ... 29
Slika 16: Piktogram za astronomijo ... 29
Slika 17: Piktogram za biologijo ... 30
Slika 18: Piktogram za genetiko ... 30
Slika 19: Piktogram za fiziko ... 30
Slika 20: Piktogram za kemijo ... 31
Slika 21: Piktogram za matematiko ... 31
Slika 22: Piktogram za geologijo ... 31
Slika 23: Piktogram za rastlinstvo ... 32
Slika 24: Piktogram za letne čase ... 32
Slika 25: Piktogram za naravne nesreče ... 32
Slika 26: Piktogram za škodljive vplive na okolje in onesnaževanje... 33
Slika 27: Piktogram za nevretenčarje ... 33
Slika 28: Piktogram za sesalce ... 33
Slika 29: Piktogram za dinozavre ... 34
Slika 30: Piktogram za dvoživke in ribe... 34
Slika 31: Piktogram za ptice in kače ... 34
Slika 32: Piktogram za anatomijo človeka ... 35
Slika 33: Piktogram za gasilce, reševalce, prvo pomoč in nesreče ... 35
Slika 34: Piktogram za gospodinjstvo in kuhanje ... 35
Slika 35: Piktogram za gozdarstvo, gozd in drevesa ... 36
Slika 36: Piktogram za gradbeništvo ... 36
Slika 37: Piktogram za inženirske vede in tehniko ... 36
Slika 38: Piktogram za kmetijstvo ... 37
Slika 39: Piktogram za odraščanje ... 37
Slika 40: Piktogram za promet in kolesarski izpit ... 37
Slika 41: Piktogram za vozila ... 38
Slika 42: Piktogram za živinorejo in domače živali ... 38
Slika 43: Piktogram za glasbo ... 38
Slika 44: Piktogram za miselne igre ... 39
Slika 45: Piktogram za odrsko igro, film in gledališče ... 39
Slika 46: Piktogram za slikarstvo... 39
Slika 47: Piktogram za šport ... 40
Slika 48: Piktogram za jezikoslovje in slovarje ... 40
Slika 49: Piktogram za književnike ... 40
Slika 50: Piktogram za biografije ... 41
Slika 51: Piktogram za države in celine ... 41
Slika 52: Piktogram za gradove in viteze ... 41
Slika 53: Piktogram za Indijance in kavboje ... 42
Slika 54: Piktogram za prazgodovino ... 42
Slika 55: Piktogram za raziskovalce ... 42
Slika 56: Piktogram za zgodovino ... 43
Slika 57: Piktogram za svet in zgodovino ... 43
ZAHVALA
Zahvaljujem se študijski mentorici, red. prof. dr. Alenki Šauperl, ki me je v celotnem procesu izdelave diplomskega seminarja vseskozi podpirala, dajala napotke in mi svetovala.
Zahvaljujem se delovni mentorici Leonidi Zalar, bibliotekarki v šolski knjižnici Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, za vso podporo, nasvete, informacije o uporabnikih in pomoč pri težavah, s katerimi smo se srečali pri oblikovanju piktogramov.
Mentoricama se zahvaljujem za ponujeno temo diplomskega seminarja, saj mi je bila izdelava piktogramov v veliko veselje. Všeč mi je, da je nastal uporaben izdelek, ki bo učencem v pomoč.
Zahvaljujem se Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, ki mi je omogočila opravljanje študijske prakse.
Hvala tudi učencem petega razreda, ki so sodelovali v procesu preverjanja uporabnosti novih oznak knjižnih polic.
1 UVOD
Knjižnica Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in knjižnica podružnične šole v Iga vasi po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe poleg leposlovnega gradiva, gradiva za pedagoške delavce in drugega gradiva nudita poučno gradivo za otroke in mladino, ki je postavljeno po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Knjige na policah s poučnim gradivom pogosto iščejo tako najmlajši kot tudi nekoliko starejši uporabniki knjižnice. Police so označene z besednimi napisi, ki definirajo, v katero skupino UDK sodijo knjige na tej polici. Izkazalo se je, da imajo nekateri uporabniki knjižnice težave pri iskanju poučnega gradiva ter da si ne znajo dovolj dobro pomagati z besednimi oznakami pri iskanju želenih knjig. To je spodbudilo razmišljanje o dopolnitvi besednih oznak polic s slikovnimi oznakami, torej s piktogrami, ki bi uporabnikom olajšali iskanje poučnih knjig. Za pomoč pri iskanju zelo pogosto prosijo knjižničarko. Ker je edina zaposlena v knjižnici, jo pomoč velikemu številu uporabnikov le dodatno obremeni, zato bi bilo zelo dobro najti način, ki bi iskanje gradiva nekoliko olajšal.
Tako je nastala ideja o piktogramih za označevanje polic s poučnim gradivom. Pojavila se je že pred leti, vendar zaradi ostalih dejavnosti v knjižnici ni bila izpeljana, saj je za oblikovanje oznak in opremljanje polic z novimi oznakami potrebno veliko časa. Čas študijske prakse je bil za izdelavo piktogramov odlična priložnost, saj lahko med prakso dobro spoznamo knjižno gradivo in uporabnike knjižnice, kar je pomembno za oblikovanje oznak za knjižne police. Poleg tega se lahko posvetujemo s strokovnimi delavci ter na koncu tudi preizkusimo uporabnost svojega dela.
Osrednja tema diplomskega seminarja je bila torej izdelati piktograme za police s poučnim gradivom za knjižnici matične Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in podružnične Osnovne šole Iga vas. Naš cilj je bil tudi ovrednotenje uporabnosti novih oznak polic, za kar smo uporabili metodo anketnega vprašalnika po opravljenem preizkusu. Pred začetkom oblikovanja piktogramov pa smo s prebiranjem podobnih raziskav in besedil, povezanih s tematiko diplomskega seminarja, podrobneje spoznali tematsko področje, saj smo znanje potrebovali in uporabili v empiričnem delu pri izdelavi in oblikovanju piktogramov.
Pred oblikovanjem piktogramov za police s poučnim gradivom smo si ogledali ugotovitve iz magistrskega dela Jevnikar (2015). Nekaj njenih ugotovitev smo poskušali upoštevati pri oblikovanju naših piktogramov. Upoštevati smo poskušali tudi nekaj napotkov, povzetih po Spinillo (2012).
2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV 2.1 Piktogrami
2.1.1 Definicija piktogramov
Pisava in drugačne oblike neverbalnega izražanja nas spremljajo na vseh področjih skozi celotno zgodovino človeštva. Razvoj pisave lahko spremljamo že iz prazgodovine, kjer so se pojavljale prve oblike zapisov na jamskih stenah. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo piktogram opredeli kot »slikovno znamenje, simbol z mednarodnim pomenom« ter kot »risbo ali hieroglif, ki v slikovni pisavi predstavlja določen predmet ali pojem«
(Piktográm, 2014). Spinillo (2012) piktograme opredeljuje kot grafične prikaze določenih konceptov, ki jih uporabljamo za komuniciranje in obveščanje širšega občinstva. Opozarja, da morajo biti piktogrami hitro razumljivi brez uporabe besed. Vse navedene definicije piktogram opredelijo kot slikovno oznako, ki ima določen pomen. Spinillo vključi tudi pojma komuniciranje in obveščanje, ki v definicijah Slovarja slovenskega knjižnega jezika nista omenjena. Kljub temu je v definicijah iz slovarja razvidno, da gre za slikovne oznake, namenjene komunikaciji. Ena izmed definicij vključuje besedno zvezo mednarodni pomen, druga pa govori o tem, da lahko iz oznake prepoznamo nek predmet ali pojem, kar kaže na to, da piktogram vedno nekaj sporoča, torej je namenjen komunikaciji.
2.1.2 Zgodovina piktogramov
Iz navedene definicije lahko sklepamo, da so bili že prvi zapisi in skice na stenah jam neke vrste piktogrami. V članku Cave art history je kot možnost njihove uporabe navedeno poučevanje lova in opozarjanje na nevarnosti. Iz tega lahko sklepamo, da so jih takratni ljudje ustvarili za komunikacijo (Royal society of chemistry, b. d.).
Prve zametke piktografije lahko torej najdemo že v jamah, kjer so prebivali naši predniki.
Slovar slovenskega knjižnega jezika piktografijo opredeli kot »pisavo, sestavljeno iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete« (Piktografíja, 2014). Slovenski slovar tujk jo opredeli zelo podobno, in sicer kot »podobopisje, pisava v podobah«. Navaja, da beseda izhaja iz latinskega pojma pictus, kar pomeni naslikan, ki mu je dodana beseda -grafija (Verbinc, 1991). Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot »sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj« (Grafíja, 2014).
2.1.3 Prednosti in slabosti piktogramov
Med prednostmi Spinillo (2012) navaja značilnost piktogramov, da so vidni že od daleč, zaradi česar se razlikujejo od besed. Druga prednost pa je njihova univerzalnost, ki omogoča, da jih razumejo ljudje, ki se sporazumevajo v različnih jezikih in imajo razvite različne spretnosti. Od besednih znakov jih ločuje tudi s trditvijo, da so slike primernejše od besed. S slikami so običajno predstavljene konkretne obstoječe stvari, z besedilom pa lahko predstavimo tudi abstraktne pojme, ki jih zaradi te lastnosti ne moremo prikazati slikovno.
O nekaterih že navedenih prednostih pišejo tudi Tijus idr. (2007). Menijo, da je piktograme možno interpretirati bolj natančno in bolj hitro kot besede ter da lahko z njimi olajšamo razumevanje osebam z motnjami vida ali osebam z bralnimi težavami. Kot prednost navajajo njihovo boljšo opaznost – s piktogrami lahko določene zadeve naredimo opaznejše. V primerjavi z besednimi znaki pa slikovne oznake hitreje pritegnejo našo pozornost. Tijus idr. (2007) menijo, da so piktogrami primerni, kadar uporabniki opravljajo
že znane ali rutinske naloge, pozitivna pa je tudi lastnost preprostosti, ki omogoča lažje procesiranje kot besedni znaki.
Ena izmed morebitnih težav, ki se lahko pojavi pri piktogramih, je ta, da jih je zelo malo splošno razumljivih. To lahko privede do napačne interpretacije njihovega pomena. Kot drugo težavo omenjajo dolgo obdobje vpeljevanja v določeno okolje za doseganje kar se da dobre učinkovitosti, zadnja težava pa je možnost, da se uporabniki zmedejo (Tijus idr., 2007).
2.1.4 Uporabnost piktogramov
Šesek in Šauperl (2010) pišeta o piktogramih na področju bibliotekarstva, ki označujejo književne zvrsti leposlovja za otroke in mladino. Navajata, da je slovenskih knjižnic, ki uporabljajo piktograme malo. Povzemata raziskavo Tjaše Šesek iz leta 2008, ki je bila opravljena v knjižnici Bežigrad. Želela je ugotoviti, kakšna je uporaba piktogramov, ki v tej knjižnici označujejo gradivo. Anketiranih je bilo sto oseb starosti od osem do šestnajst let.
Ena izmed ugotovitev je bila, da so tovrstne oznake uporabnikom knjižnice v pomoč, vendar se je potrebno nanje navaditi. Šesek in Šauperl (2010) menita, da so piktogrami uporabni tudi za šolske knjižnice, saj bi bili z njihovo pomočjo uporabniki bolj samostojni, po tem ko bi se na njihovo uporabo navadili.
2.2 Šolske knjižnice in ureditev gradiva
2.2.1 Definicija šolske knjižnice
Kako pomembne so šolske knjižnice za njihove uporabnike, lahko razberemo že iz zapisa v IFLA/UNESCO Manifestu o šolskih knjižnicah, ki šolske knjižnice definira kot del izobraževalnega procesa, ki »skrbi za informacije in ideje, ki so osnova za uspešno delovanje v današnji informacijski družbi« ter da učencem omogoča učenje nekaterih spretnosti, ki so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje in razvoj njihove domišljije ter jim posledično
»omogoča, da živijo kot odgovorni državljani« (IFLA Sekcija za šolske knjižnice in medijske centre, 2006, str. 1). Ifline Smernice za šolske knjižnice pa jih definirajo kot »fizični in digitalni prostor za učenje v šoli, kjer so branje, poizvedovanje, raziskovanje, razmišljanje, domišljija in ustvarjalnost bistvenega pomena za pot učencev od informacij do znanja ter za njihovo osebno, družbeno in kulturno rast« (Iflin Stalni odbor Sekcije šolskih knjižnic, 2015, str. 17).
2.2.2 Poslanstvo in uporaba šolskih knjižnic
V poglavju Manifesta, kjer je opredeljeno poslanstvo šolske knjižnice, je navedeno, da morajo biti knjižnične storitve zagotovljene na tak način, da do njih lahko dostopajo vsi uporabniki enakopravno, pri čemer ni pomembna njihova starost, razni statusi ter ostale značilnosti uporabnikov in njihove omejitve. Ker je ena izmed nalog šolske knjižnice tudi razvijanje navad in veselja do branja ter zagotavljanje dostopa do najrazličnejših oblik virov, je tudi za najmlajše uporabnike pomembno, da so sposobni v čim večji meri sami uporabljati knjižnico in iskati ustrezno knjižnično gradivo za svoje potrebe za optimalno možnost uresničevanja teh nalog ter poslanstva (IFLA Sekcija za šolske knjižnice in medijske centre, 2006).
2.2.3 Ureditev gradiva v šolskih knjižnicah
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe navaja, da mora šolska knjižnica zagotavljati gradivo tako za učence kot tudi za strokovne delavce šole (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, čl. 18). Gradivo za učence mora biti po pravilniku ločeno od gradiva, ki je namenjeno strokovnim delavcem. Dvajseti člen pravilnika navaja, da mora biti leposlovno gradivo za učence v osnovnih šolah razvrščeno po starostnih stopnjah ter dostopno v prostem pristopu, poučno gradivo za otroke in mladino pa mora biti postavljeno po prilagojenem sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, čl.
20).
Z ureditvijo gradiva v šolskih knjižnicah se ukvarja tudi Novljan (1996). Med drugim piše o leta 2021 še vedno veljavnih standardnih priporočilih za šolske knjižnice osnovne šole.
Navaja, da mora biti leposlovje v slovenskem jeziku postavljeno posebej od ostalega gradiva in urejeno po treh starostnih stopnjah bralcev. Ostale tri kategorije, ki morajo biti postavljene ločeno, pa so še ljudsko slovstvo v slovenskem jeziku, tujejezično leposlovje ter poučne knjige, ki naj bi bile urejene po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije.
Ureditev knjižnega gradiva po starostnih stopnjah imenujemo tudi sistem CPM. Kratice C, P in M predstavljajo tri starostne kategorije mladih uporabnikov knjižnice. Kratica C je namenjena cicibanom. Tako so v tem sistemu ureditve gradiva poimenovani najmlajši otroci, ki so v predbralnem obdobju, zajema pa starost otrok do približno desetega leta starosti. Naslednja stopnja, ki jo označuje kratica P, so pionirji, katerih starost se giblje med desetim in približno trinajstim ali štirinajstim letom starosti. Kratica M pa označuje gradivo, namenjeno mladini. V to skupino uvrščamo uporabnike med štirinajstim in petnajstim letom starosti (Novljan, 1996).
2.2.4 Problematičnost ureditve gradiva v otroških in mladinski knjižnicah, težave pri iskanju gradiva in možna rešitev z dodatno opremo gradiva
Novljan (1996) meni, da naj bi bila ureditev v knjižnicah z mladimi uporabniki pregledna ter primerna ciljni starosti in razvojni stopnji otrok, ki jim je knjižnica ali del knjižnice namenjena. V nadaljevanju piše o ureditvi leposlovnih knjig, ki se sicer nanaša na mladinske knjižnice, vendar velja tudi za šolske knjižnice. Meni, da je najbolj sprejemljivo, da leposlovno gradivo uredimo po starostnih stopnjah uporabnikov. Meni tudi, da so knjižnice zaradi vse večje raznovrstnosti gradiva ter možnosti dostopanja do informacij postavljene pred vprašanje uresničevanja nekaterih Ranganathanovih principov. Sprašuje se, ali so priporočila za ureditev prostorov knjižnic, ki so namenjene mladim uporabnikom, sploh ustrezna potrebam današnjih otrok.
Kemperle in Šauperl (2012) menita, da je za spodbujanje bralne kulture postavitev knjižnega gradiva zelo pomemben element v vsaki knjižnici. Že ob vstopu v knjižnico se vsak uporabnik sreča s postavitvijo, ki mora biti kar se da logična, da mu omogoči optimalne možnosti iskanja želenega gradiva.
Beak (2012) meni, da lahko najmlajši uporabniki na prvi pogled iz knjig na policah razberejo le naslove na hrbtih knjig, imena avtorjev ter založnikov, kar pa jim ni vedno v pomoč pri iskanju želenega gradiva.
Kot eno izmed težav pri iskanju gradiva pri najmlajših uporabnikih knjižnice Lavrenčič idr.
(1996) navajajo neprimernost sistema CPM za samostojno iskanje. Menijo, da se pri taki postavitvi otroci srečajo z različnimi literarnimi zvrstmi, kar otežuje njihovo samostojno iskanje.
Kot eno izmed možnih rešitev težav pri soočanju najmlajših uporabnikov z iskanjem želenega gradiva na knjižnih policah Kemperle in Šauperl (2012) omenjata dodatno opremo gradiva, med katero sodijo različne oznake, ki so lahko slikovne, barvne ali piktogrami.
Namen tovrstne dodatne opreme gradiva je pomoč uporabnikom in knjižničarjem pri izbiri, urejanju, pospravljanju in tudi iskanju želenega gradiva.
2.3 Uporabniki šolskih knjižnic in izbiranje knjig
2.3.1 Kako otroci izbirajo knjige za branje
Beak (2012) je na podlagi opravljene študije analizirala izbiranje gradiva pri otrocih ter navedla nekatere dejavnike in vidike pri izbiranju knjig. Študija je bila izvedena leta 2011 v ameriški zvezni državi Wisconsin na vzorcu šestih otrok, starih od šest do devet let. Eden izmed glavnih vidikov je vsebina literarnih del. Gre za odločanje za izbiro gradiva na podlagi vsebine knjige, ki jo uporabniki prepoznajo iz naslova, povzetkov in ilustracij. Kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri je navedla serije knjig. Uporabniki prepoznajo naslove, teme, značilne ilustracije ali imena nekaterih likov, ki nastopajo v seriji knjig. Študija je pokazala, da na izbiro gradiva vpliva tudi čustveno zanimanje uporabnika, fizični izgled knjige, težavnost z vidika nivoja branja ter prejšnje izkušnje, s katerimi je povezana tudi lokacija knjige v knjižnici.
Bogel (2011) je leta 2005 izvedla obsežno raziskavo v Združenem kraljestvu. Raziskovali so faktorje, ki pri otrocih vplivajo na izbor prave knjige. Vključenih je bilo 4200 učencev iz 150 šol. Starost sodelujočih je bila od štiri do šestnajst let. Ena izmed možnih težav, ki bi lahko otrokom oteževala izbiranje, je njihovo lastno mnenje, da je v knjižnici na splošno preveč knjig. Navedla je, da se je to prepričanje s starostjo zmanjševalo in da je več kot polovica udeležencev število knjig v šolski knjižnici ocenila z »dovolj«. Bogel (2011) je ugotovila, da je izbira povezana tudi s fizičnim izgledom knjige v povezavi z motivacijo za branje. Izkazalo se je, da bodo bralci, še posebej mlajši, verjetneje izbrali knjigo, ki jih vizualno pritegne.
Tudi Beak (2012) meni, da fizični izgled knjige pri otrocih vpliva na to, ali jo bodo izbrali ali ne.
2.3.2 Težave, s katerimi se uporabniki srečujejo pri iskanju knjig
Shenton in Dixon (2004) sta v svojem projektu raziskovala, kako mladi uporabniki knjižnic iščejo določeno gradivo. Raziskava je bila izvedena v Združenem kraljestvu med leti 1999 in 2000 na vzorcu več sto oseb, starih od tri do osemnajst let. Odkrila sta nekatere težave, ki se pogosto pojavijo pri iskanju. Nekateri uporabniki ustrezno knjigo poiščejo glede na lokacijo določenega gradiva v knjižnici. Tisti, ki so s postavitvijo dobro seznanjeni, vedo, kje poiskati knjigo za določeno informacijsko potrebo, drugi pa so pri tem manj uspešni.
Ugotovila sta, da otroci, ki niso natančno seznanjeni s postavitvijo, želeno knjigo iščejo z brskanjem po policah. Nekateri pa potrebujejo dodatno pomoč pri iskanju. Tisti, ki potrebujejo dodatno pomoč, se posvetujejo s knjižničnim osebjem ter si pomagajo s knjižničnim katalogom ali z nalepkami in oznakami na knjižnih policah oziroma na knjigah.
Iz rezultatov te raziskave lahko sklepamo, da bi bili določeni znaki, ki so povezani z vsebino
oziroma s tematiko knjižnega gradiva, lahko v veliko pomoč otrokom pri iskanju in izbiranju knjig, ki jih želijo prebrati. Lahko so tudi dobro izhodišče za reševanje težav otrok, ki imajo težave pri iskanju in tudi samem izbiranju primernega gradiva.
2.4 Uporaba piktogramov v knjižnicah
2.4.1 Nova ureditev gradiva v Pionirski
S težavami sistema ureditve gradiva CPM se je na področju Slovenije pred leti začela ukvarjati tudi Pionirska – to je center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki izvira iz Pionirske knjižnice in je del Mestne knjižnice Ljubljana. Osebje Pionirske se že od ustanovitve leta 1948 trudi na področju kvalitetne literature za mlade bralce, katero želi kar se da razširiti. Pionirska velja kot začetnica sistema postavitve CPM v Sloveniji.
Postavitev CPM je bila uveljavljena v letu 1960. Po dvajsetih letih uporabe tega sistema so ugotovili, da morda le ni več primeren zaradi novih izzivov, ki jih prinaša današnja knjižna produkcija. Na podlagi te ugotovitve so začeli z raziskovanjem boljših postavitev gradiva v mladinskih knjižnicah. V letu 2010 so realizirali novo postavitev (Mestna knjižnica Ljubljana, b. d.).
Z novo postavitvijo na oddelku za otroke in mladino Knjižnice Otona Župančiča Mestne knjižnice Ljubljana, ki so jo začeli vpeljevati leta 2008, sta se v svojem raziskovalnem delu ukvarjali avtorici Kemperle in Šauperl (2012). V svoji raziskavi razlagata novo postavitev, pri kateri poudarjata, da niso povsem opustili starega sistema ureditve CPM ter da je v novem sistemu v ospredju koncept postavitve po bralnih perspektivah. Namen nove postavitve v mladinskem oddelku Knjižnice Otona Župančiča je ustvariti sistem, ki naj bi bil kar se da razumljiv in enovit, grajen pa je na podlagi prepoznavnih postavitvenih skupin, ki so bile oblikovane na podlagi več dejavnikov. Nova postavitev vključuje piktograme, ki označujejo teme literarnih del in namembnost. Piktogramov sta se avtorici dotaknili tudi z anketiranjem, ki je potekalo leta 2010. Sodelovalo je šestinpetdeset oseb, starih od šestindvajset do šestinpetdeset let. Med anketiranci so bili večinoma knjižničarji. Rezultati njune raziskave o novi postavitvi so pokazali, da so anketiranci uvedbo piktogramov ocenili najbolje ter navajata dejstvo, da v Sloveniji obstaja že kar nekaj knjižnic, ki so v svoje knjižne zbirke vključile označevanje gradiva s piktogrami. Raziskavo sta zaključili s potrditvijo hipoteze, ki vključuje dodatno označevanje knjižnega gradiva v knjižnicah, namenjenih mladim bralcem, ter z dejstvom, da so tovrstnemu sistemu naklonjeni tudi šolski knjižničarji.
2.4.2 Primer uporabe piktogramov v šolski knjižnici
Jevnikar (2015) v svojem magistrskem delu analizira uporabnost piktogramov v eni izmed slovenskih šolskih knjižnic. Piktograme je za specifično knjižnico oblikovala v letu 2013. Na podlagi žanrov knjižnega gradiva je z lastnimi idejami oblikovala piktograme, se o njih posvetovala z delovno mentorico ter z njimi opremila nekaj knjig. V svojem delu piše o tudi o testiranju razumevanja piktogramov pred njihovo dejansko uporabo na knjižnih policah.
Ugotovila je, da so to storili tudi v nekaterih večjih raziskavah in da lahko tako optimiziramo piktograme, da bodo kar se da uporabni. Ob tem navaja tudi dejstvo, da se je potrebno piktogramov tako kot vseh ostalih simbolov priučiti ter da se to zgodi sčasoma. Jevnikar (2015) raziskave o uporabnosti piktogramov ni izvedla pred njihovo uporabo, ampak po dveh letih uporabe. Raziskava je potekala leta 2015. Sodelovalo je štiriindvajset otrok –
uporabnikov šolske knjižnice, za katero je oblikovala piktograme. Cilj raziskave je bil preveriti poznavanje piktogramov, ki so jih sodelujoči že poznali, predstavili pa so jim tudi nekaj novih. Rezultati so pokazali dobro prepoznavnost starih ter v večini tudi novih piktogramov.
2.5 Oblikovanje piktogramov
2.5.1 Struktura in zaznavanje piktogramov
Spinillo (2012) piše o tem, da piktograme sestavljajo tako slikovne kot tudi besedne komponente in odnosi med njimi ter določene vizualne lastnosti. Piktogrami se razlikujejo po številu slikovnih elementov, ki jih sestavljajo. Sestavlja jih lahko samo en element, kar opredeli kot preprosto enoto, lahko pa je kombiniranih več elementov, kar imenuje sestavljena enota. Sestavljena enota je pogosto uporabljena za predstavljanje kompleksnejših informacij. Besedni elementi piktogramov naj bi načeloma le dopolnjevali slikovne elemente. Spinillo omenja pomembno teorijo podobnosti. Govori o tem, da slika neko temo oziroma predmet dobro predstavlja in je zato enostavno prepoznavna. Ljudje piktograme zaznavamo in interpretiramo z njihovim vizualnim izgledom, ki se poveže z našimi kognitivnimi shemami.
2.5.2 Oblikovanje piktogramov - smernice
Pri oblikovanju piktogramov smo se poskušali držati nekaterih navodil iz magistrskega dela Tjaše Jevnikar in iz članka Carle Galvão Spinillo. Jevnikar (2015) meni, da bi piktograme leta 2015 oblikovala drugače, kot jih je prvič (leta 2013). Zapisala je nekaj ugotovitev, ki jih je poskušala upoštevati pri oblikovanju novih piktogramov v letu 2015. Glede na njene ugotovitve smo se odločili, da se bomo pri oblikovanju piktogramov zgledovali po nekaterih napotkih, ki jih je zapisala. Spinillo (2012) opredeljuje strukturo piktogramov ter njihovo razumevanje. Iz njenega članka smo razbrali nekaj napotkov, kako naj izgledajo piktogrami, ter se po njih zgledovali.
Napotki, ki smo jih povzeli po Jevnikar (2015):
• piktogrami naj bodo enotni,
• enotne naj bodo barve piktogramov,
• pri oblikovanju naj bodo upoštevani tudi uporabniki knjižnice,
• po izdelavi piktogramov naj se o njih pogovorimo z uporabniki.
Napotki, ki smo jih povzeli po Spinillo (2012):
• sestavljene enote (to so piktogrami s slikovno in besedno komponento) naj bodo uporabljene za predstavljanje kompleksnejših tematik,
• besedni elementi naj slikovne le dopolnjujejo,
• slika naj temo dobro predstavlja zaradi enostavne prepoznavnosti.
3 OPIS CILJEV IN POTEK DELA 3.1 Zasnova in potek dela
Naš namen je bil na podlagi potreb matične in podružnične knjižnice zasnovati piktograme za police s poučnim gradivom, jih izdelati, namestiti na police in preveriti njihovo uporabnost.
Dobro smo si morali ogledati police s knjižnim gradivom, ki smo jih želeli opremiti s piktogrami. Z vodjo knjižnice oziroma z osebo, ki najbolje pozna njene uporabnike, smo se morali pogovoriti o potrebah uporabnikov. Pogovoriti smo se morali tudi o njihovem znanju, ki bi lahko vplivalo na prepoznavanje piktogramov. Iz tega namreč sledi uporabnost piktogramov. Na tej točki smo določili tudi tematske skupine, za katere smo morali izdelati piktograme.
Naslednji korak je bila idejna zasnova strukture piktogramov. Katere komponente naj torej vsebujejo in okvirna opredelitev njihove oblike (sem sodijo barve, natančnejša opredelitev vsake od komponent in dimenzije). Določiti je bilo potrebno tudi lokacijo piktogramov na knjižnih policah, kar je povezano tudi z njihovo obliko – predvsem z dimenzijami.
Najpomembnejši del načrtovanja piktogramov je bila okvirna opredelitev njihove vsebine za posamezno tematsko skupino. To pomeni, da je bilo potrebno določiti motiv za vsako tematsko skupino gradiva, ki je na polici in ga bo piktogram označeval.
Po končani zasnovi piktogramov jih je bilo potrebno le še izdelati. Najprej je bilo potrebno dokončno oblikovati motive ter jih narisati, zatem pa jih na podlagi dogovorov iz prejšnjih korakov oblikovati. Sledilo je nameščanje piktogramov na knjižne police ter preizkus uporabnosti novega načina označevanja, ki mu je sledila še analiza ter interpretacija rezultatov.
3.2 Raziskovalne metode
Po postavitvi piktogramov smo z metodo spraševanja v obliki anketnega vprašalnika ugotavljali uporabnost novega načina označevanja polic poučnega gradiva s piktogrami.
Udeležence smo anketirali z anketnimi vprašalniki. Z anketami pridobljene podatke smo analizirali z enostavno deskriptivno statistiko.
4 OBLIKOVANJE PIKTOGRAMOV, KONKRETNI PRIMERI IN ANALIZA NJIHOVE UPORABNOSTI
4.1 Priprave na oblikovanje piktogramov glede na potrebe posameznih knjižnic
4.1.1 Pregled knjižne zbirke poučnega gradiva in določitev področij – knjižnica matične Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu
Oblikovali smo piktograme za knjižne police s poučnim gradivom za knjižnico matične šole ter za knjižnico podružnične šole. Knjižni zbirki smo pred praktičnim delom dobro preučili ter spoznali gradivo. Bibliotekarka, ki celotno zbirko in knjižno gradivo dobro pozna, nam je predstavila postavitev poučnega gradiva ter posameznih skupin gradiva na policah. Poučno gradivo v šolski knjižnici matične šole je v skladu s pravilnikom urejeno po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije. Uporabnikom je pri iskanju gradiva v pomoč barvna shema UDK. Vsaka skupina UDK ima določeno svojo barvo. Knjižne police so označene z besednimi napisi, katerih ozadja so skladna z barvami s sheme UDK. Primer: zelena barva predstavlja skupino 5 – naravoslovne vede in matematika. Polica s knjigami o sesalcih, ki sodijo v to skupino, je označena z ustreznim vrstilcem UDK ter besednim napisom sesalci, ki je na zeleni podlagi. Tako lahko uporabniki še preden preberejo oznako, ugotovijo, v katero skupino UDK sodi gradivo na določeni polici.
Naštete podskupine smo določili na podlagi dosedanje postavitve knjig na policah in števila posameznih knjig. Upoštevali smo tudi potrebe uporabnikov, kakor jih pozna bibliotekarka.
Bibliotekarka je izrazila tudi željo po nekaterih piktogramih, ki bi označevali med uporabniki zelo priljubljeno ter posledično zelo pogosto iskano gradivo. Zato so nekatere podskupine nekoliko ožje, kot druge.
Določili smo 55 podskupin knjižnega gradiva iz različnih skupin UDK, za katere je potrebno oblikovati piktograme. Vključena je bila celotna zbirka poučnega gradiva, saj smo želeli označiti vse police in ne le izbranih.
• Za skupino 0 – splošno potrebujemo piktograma za police z enciklopedijami ter s knjigami rekordov.
• Skupino 1 – filozofija in psihologija smo se odločili v celoti predstaviti le z enim piktogramom.
• Enako kot za skupino 1 smo se odločili tudi za skupino 2 – verstva in teologija.
• Med družbenimi vedami, skupina 3, so tematike gradiva sledeče: bonton, božični prazniki, etnologija, otrokove pravice, poklici, ročne spretnosti, mitološka bitja (ločeno vile in zmaji).
• Največ podskupin, ki jih je potrebno označiti s piktogrami, smo določili za skupino 5 – naravoslovne vede in matematika. To so: astronomija, biologija, dinozavri, dvoživke in ribe, enciklopedije o naravi, enciklopedije o živalih, fizika, genetika, kemija, letni časi, matematika, naravne nesreče, nevretenčarji, ptice in kače, rastlinstvo, sesalci, škodljivi vplivi na okolje in onesnaževanje ter geologija.
• Skupino 6 – uporabne vede, medicina in tehnologija smo razdelili na enajst podskupin: anatomija človeka, prva pomoč in nesreče, gospodinjstvo in kuhanje, gozd in drevesa, gradbeništvo, inženirske vede in tehnika, kmetijstvo, odraščanje, promet in kolesarski izpit, vozila ter živinoreja in domače živali.
• V skupini 7 – umetnost, razvedrilo, zabava in šport je pet podskupin, ki potrebujejo piktogram, in sicer: glasba, miselne igre, gledališče, slikarstvo in šport.
• Osma skupina – jezikoslovje, filologija in književnost, se deli na dve podskupini:
jezikoslovje in slovarji ter književniki.
• Deveta skupina – geografija, biografija in zgodovina pa se deli na 7 podskupin:
biografije, države in celine, gradovi in vitezi, Indijanci in kavboji, prazgodovina, raziskovalci ter zgodovina na splošno.
4.1.2 Pregled knjižne zbirke poučnega gradiva in določitev področij – knjižnica podružnične Osnovne šole Iga vas
Knjižna zbirka knjižnice podružnične šole vsebuje veliko manj poučnega gradiva kot knjižnica matične šole, saj pouk poteka le za učence prve triade. Gradivo je postavljeno na police po sistemu UDK, knjižne police pa nimajo oznak. Tako kot v knjižnici matične šole smo tudi na podružnični šoli opredelili podskupine, ki jih bomo označili s piktogrami.
Določili smo devetnajst podskupin, ki so v veliki večini enake kot v knjižnici matične šole, le da jih je manj. Podskupine v knjižnici podružnične šole so: enciklopedije, psihologija, ročne spretnosti, bonton, božični prazniki, letni časi, astronomija, geologija, dinozavri, rastlinstvo, enciklopedije o živalih, ptice in kače, sesalci, anatomija človeka, živinoreja in domače živali, gospodinjstvo in kuhanje, promet (v tem primeru le promet, brez kolesarskega izpita), slikanje ter zgodovina in geografija, za katero smo se na podlagi števila enot gradiva odločili za piktogram, ki bo predstavljal oboje združeno in bo uporabljen le na policah v knjižnici podružnične šole.
4.2 Zasnova strukture piktogramov ter načina označevanja knjižnih polic
Pred oblikovanjem piktogramov je bilo potrebno določiti, kako naj piktogrami izgledajo in kako bomo z njimi opremili police, da ne bodo ovirali pregledovanja, izbiranja in pospravljanja knjižnega gradiva. Želeli smo jih zasnovati tako, da bodo vidni že od daleč in da bodo hitro pritegnili pozornost uporabnikov. Odločili smo se, da bomo s piktogrami opremili knjižne police in ne knjig. Piktogrami, ki označujejo police, so lahko bolj vidni in opazni, saj so lahko večjih dimenzij.
Zaradi želje po čim večji skladnosti in podobnosti oziroma enotnosti piktogramov, ki posledično pripelje do bolj estetskega končnega izgleda izdelkov, smo se odločili za samostojno načrtovanje, oblikovanje in risanje motivov namesto iskanja ustreznih sličic v drugih virih. Vsi piktogrami so narisani lastnoročno.
Odločili smo se, da bodo piktograme večinoma sestavljale slikovne komponente, katerih pomen naj bi bil kar se da hitro in dobro razumljiv. Pri kompleksnejših tematikah bo le-teh lahko več, pri enostavnejših pa bo le ena. Piktogrami, ki bodo predstavljali najbolj kompleksne tematike (takšne, ki jih težko izrazimo le s sličico), bodo poleg slikovnih vsebovali tudi besedne komponente. Besednim komponentam se bomo poskušali kar se da izogniti, saj je primarni namen motiva čim hitrejše prepoznavanje. Z branjem besedila se čas prepoznavanja podaljša, še posebej pri mlajših uporabnikih knjižnice. Naš namen je bil, da se pri oblikovanju piktogramov držimo napotka, da so besedne komponente piktogramov namenjene le dopolnjevanju slikovnih. Odločili smo se, da bodo vse besedne komponente napisane z velikimi tiskanimi črkami, visokimi med 0,5 do 1 cm. Višina je odvisna od posameznega motiva in prostora na piktogramu.
Glede na to, da uporabniki že dobro poznajo barvno shemo UDK, ki jo imajo v knjižnici, smo se odločili, da piktogramom dodamo barvno komponento. Odločili smo se, da bo imel vsak piktogram okvir oziroma rob, katerega barva bo skladna z barvo na shemi UDK. Primer:
skupina gradiva iz področja naravoslovnih ved je na shemi predstavljena z zeleno bravo. To pomeni, da bodo imeli vsi piktogrami za podskupine, ki sodijo v skupino naravoslovnih ved, zelen okvir. Namen barvnih robov piktogramov je kar se da hitro prepoznavanje širše skupine gradiva na policah ter posledično boljša orientacija med policami s poučnim gradivom. Drugi razlog za barvne komponente pa je tudi boljša opaznost oznak.
Prepoznavanje širše skupine gradiva na policah s pomočjo barv lahko povežemo tudi z gestalt psihologijo. Gestalt psihologija opredeljuje principe, ki omogočajo zaznavo oblik, in sicer z načelom podobnosti: namen je, da uporabniki piktograme z robovi enake barve združijo v nekakšno celoto in jih posledično zaznavajo, kot da pripadajo istemu nizu (Kompare idr., 2010).
Ker smo se odločili za barvne robove, smo želeli motive predstaviti čim bolj kontrastno. Da bi dosegli čim večji kontrast med ozadjem in motivi, smo se odločili, da bodo vsi motivi narisani le v črni barvi, za ozadje pa smo izbrali nekoliko bolj nevtralno barvo – svetlo rumeno. Za rumeno in ne za belo barvo ozadja smo se odločili, ker naj bi ta barva omogočala lažje zaznavanje vsebine uporabnikom z disleksijo, saj je eden izmed namenov piktogramov tudi lažje razumevanje pri osebah z motnjami vida ali osebah z bralnimi težavami. Tudi izrazit kontrast med ozadjem in motivom je eden izmed načinov olajšanja zaznavanja vsebine uporabnikom s tovrstnimi motnjami (Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov, 2007).
Za nameščanje piktogramov na police smo želeli izbrati mesta, kjer so piktogrami hkrati dobro vidni, jih hitro opazimo ter da pri tem ne ovirajo uporabnikov ter knjižničarja pri izbiranju in premikanju knjig. Želeli smo, da piktogrami ne prekrivajo knjižnih hrbtov ter da ne onemogočajo in ovirajo pospravljanja oziroma jemanja knjig s polic. Odločili smo se, da bomo piktograme namestili na spodnji desni rob knjižne police. Močno jih bomo fiksirali z lepilnim trakom na dveh straneh, da jih ne bo možno prepogibati ali enostavno odstraniti.
V knjižnici podružnične šole smo se zaradi drugačne oblike polic odločili za zgornji desni rob polic, način fiksiranja piktogramov pa je bil enak kot v knjižnici matične šole.
Zaradi enostavnosti izdelave in najboljše možnosti fiksacije na knjižne police smo se odločili za kvadratno obliko piktogramov. Odločili smo se za kvadrate z dimenzijami osem krat osem centimetrov. Šest krat šest centimetrov meri svetlo rumeno polje z motivom, barvni rob pa je bil širok en centimeter. Pri določanju dimenzij piktogramov smo upoštevali tudi prostor med knjižnimi policami. V knjižnici matične šole je prostora med policami nekoliko manj kot en meter, v knjižnici podružnične šole pa so police postavljene ena poleg druge. Pomembno je, da so piktogrami dovolj veliki, da lahko njihovo vsebino razberemo iz vsakršne razdalje med knjižnimi policami.
Po končanem načrtovanju izgleda piktogramov smo izdelali njegov prototip ter preverili, ali so dimenzije ustrezne, kar posledično vpliva tudi na zaznavanje motiva; ali bo torej motiv dovolj viden ter ali piktogram ne bo oviral izbiranja in pospravljanja knjig.
4.3 Okvirna opredelitev vsebine piktogramov
Na podlagi tematskih skupin, ki smo jih določili v fazi določanja področij, za katere želimo izdelati piktograme, smo določili okvirne motive za posamezne piktograme. Za posamezne motive smo se odločali na podlagi knjig, ki so na policah, ter na podlagi potreb uporabnikov1 in lokalnega okolja.
• Kot primer izbire motiva na podlagi knjig, ki so na polici, lahko navedemo piktograma za mitološki bitji, ki sta predstavljeni z motivoma zmaja in vile. Tako smo se odločili, ker se veliko knjig na tej polici nanaša na ti dve mitološki bitji.
• Za izbiro motiva na podlagi potreb uporabnikov lahko kot primer navedemo piktogram za podskupino prva pomoč in nesreče. Kot motiv smo izbrali gasilski avtomobil, saj je ta tematika (gasilci) po mnenju bibliotekarke med uporabniki v tej podskupini najbolj iskana. Piktogram, ki bo ustrezal njihovim potrebam, bo posledično uporabnejši ter vizualno privlačnejši za uporabnike.
• Kot primer izbire motiva v povezavi z lokalnim okoljem lahko navedemo piktogram za podskupino etnologija. V tej skupini so večinoma knjige o maskah in kulturnih običajih. Šolski knjižnici, za kateri smo oblikovali piktograme, se nahajata na območju, kjer ima pust zelo velik pomen. Značilne in zelo prepoznavne so nekatere maske, med katerimi je tudi čarovnica, ki je motiv tega piktograma. Če bi piktogram za področje etnologije oblikovali za Ptujsko knjižnico, bi se v podobnem primeru najverjetneje odločili za lik kurenta, ki je značilen za tamkajšnje kraje.
Nekatere tematike, kot na primer biografije, so za enostavno razumevanje in predstavitev s piktogramom nekoliko bolj težavne. V tem in podobnih primerih smo se odločili za kombiniranje slikovnih in besednih elementov, kjer besedni element dopolni slikovnega.
Ideje za motive piktogramov smo izbirali na podlagi prve asociacije na neko tematiko, potreb in želja uporabnikov po mnenju bibliotekarke ter brskanja po internetu z enostavnimi poizvedbami. Brskanje po internetu je potekalo tako, da smo oblikovali enostavne poizvedbe in iskali slikovne zadetke. Poizvedbe so bile sestavljene le iz ene besede oziroma besedne zveze, ki najbolje predstavlja določeno tematsko skupino. Iskali smo le slikovne zadetke. Primer: iskali smo idejo za motiv, ki bo predstavljal tematsko skupino genetika. V slikovni iskalnik smo vnesli poizvedbo »genetika« ter hitro pregledali dobljene rezultate. Motiv smo izbrali na podlagi slike, ki se je med zadetki pojavila največkrat oziroma je najbolj izstopala – v tem primeru smo kot ustrezen motiv izbrali model molekule DNK. Za vse tematske skupine smo želeli izbrati čim bolj enostavne in razumljive motive.
4.4 Izdelava piktogramov in nameščanje na knjižne police
Prvi korak pri izdelavi piktogramov je bilo risanje motivov za vsako podskupino na podlagi načrtov, ki smo jih oblikovali pred tem. To je korak, ki nam je v celotnem procesu izdelave in načrtovanja piktogramov vzel največ časa, saj je risanje že samo po sebi dolgotrajen proces. Vsi piktogrami so unikatni, saj so bili narisani lastnoročno. Nekatere motive je bilo potrebno še nekoliko spremeniti in prilagoditi obliki piktogramov ter doseganju čim večje enostavnosti. Vse motive smo narisali s flomastrom črne barve v šest krat šest centimetrov
1 Potreb in želja uporabnikov nismo preverjali. Zanašali smo se na mnenje bibliotekarke o potrebah in željah uporabnikov.
velike kvadrate, ki smo si jih pred tem natisnili na bel papir. To so dimenzije polja z motivom brez barvnega okvirja piktograma, ki smo jih določili v fazi načrtovanja. Ko so bile vse sličice dokončane, smo narisane originale prekopirali na papir svetlo rumene barve, ki smo jo določili kot podlago, nato pa smo vse kvadratke s sličicami izrezali.
Naslednji korak je bila izdelava barvnih robov za piktograme. Izbrali smo nekoliko debelejši barven papir ter izbrali barve, ki so bile najbolj skladne s tistimi iz barvne sheme UDK, ki je v knjižnici. Določili smo število barvnih komponent, ki jih potrebujemo za posamezne skupine UDK, ter izrezali osem krat osem centimetrov velike kvadrate. Nato smo na sredino ustreznih barvnih kvadratov prilepili izrezane sličice, natisnjene na rumen papir. Tako smo dobili končni izgled piktogramov, kakršnega smo načrtovali. Da bi dosegli čim daljšo življenjsko dobo in povečali trdnost piktogramov, smo vsakega posebej plastificirali.
Zadnji korak je bilo nameščanje piktogramov na knjižne police s poučnim gradivom.
Plastificirane piktograme smo s širokim prosojnim lepilnim trakom pritrdili na police na mesta, ki smo jih za to določili (Sliki 1 in 2).
Slika 1: Fotografija police s piktogrami (matična šola)
Slika 2: Fotografija police s piktogrami (podružnična šola)
4.5 Opis posameznih konkretnih primerov piktogramov za podskupine UDK
Izdelali smo 56 piktogramov za devet skupin UDK. V nadaljevanju so predstavljeni vsi piktogrami, ki smo jih izdelali, v skupinah ločenih po UDK.
4.5.1 0 – splošno
Za skupino splošno smo izdelali dva piktograma. Robovi so oranžne barve zato, da so skladni z barvno shemo UDK, ki je v knjižnici.
4.5.1.1 Enciklopedije
Enciklopedije so ena izmed bolj težavnih tematik za predstavitev s sličico, saj ni splošne slikovne oznake, ki bi bila enostavna in razumljiva brez dodatnih pojasnil. Ker enciklopedije vsebujejo veliko informacij in vključujejo informacije z različnih področij, smo se odločili za motiv sove s knjigo (Slika 3). Za takšen motiv smo se odločili zato, ker se podoba sove uporablja kot simbol modrosti in znanja. Knjigo smo ji dodali zato, da uporabniki prepoznajo, da ne gre za knjižno gradivo o živalih, temveč za nekaj drugega, kar je verjetno povezano z iskanjem informacij, saj sova na sliki bere iz knjige. Odločili smo se, da bomo to sličico uporabili za vse vrste enciklopedij, ki jih bomo natančneje opredelili z besednimi komponentami in z barvo robov.
Slika 3: Piktogram za enciklopedije
4.5.1.2 Knjige rekordov
Knjige rekordov so zelo iskano gradivo v knjižnici matične šole, zato smo se odločili, da bodo označene s svojim piktogramom. Ker na nek način sodijo med enciklopedije, smo se odločili, da prav tako kot za enciklopedije uporabimo enak motiv sove s knjigo, ki smo ji dodali besedno komponento »rekordi« (Slika 4). Tako bodo uporabniki prepoznali razliko, da ne gre za splošne enciklopedije, temveč za knjige rekordov.
2
Slika 4: Piktogram za knjige rekordov 4.5.2 1 – filozofija in psihologija
Za skupino 1 je bilo potrebno izdelati le en piktogram, saj gradiva na to tematiko ni veliko.
Rob piktograma je bele barve, saj ta barva na shemi UDK predstavlja skupino 1. Motiv smo izbrali na podlagi gradiva na knjižnih policah. Večinoma gre za knjige o znanju ter možganih in podobno, zato smo se odločili za motiv žarnice, v kateri so možgani (Slika 5). Žarnica je povezana s svetlobo, ki jo pogosto povezujemo z modrostjo, ter jo vidimo v primerih, ko se nekdo domisli nove ideje (v smislu razsvetljenja). Motiv možganov smo izbrali zato, ker so na področju psihologije veliko obravnavani ter so tesno povezani z različnimi miselnimi procesi.
2 Fotografije piktogramov so zaradi varčevanja s prostorom pomanjšane na štiri krat štiri centimetre.
Piktogram za knjige rekordov je prikazan v naravni velikosti. Meri osem krat osem centimetrov, kakršna je velikost vseh izdelanih piktogramov, ki označujejo knjižne police.
Slika 5: Piktogram za filozofijo in psihologijo 4.5.3 2 – verstva in teologija
Za UDK skupino 2 – verstva in teologija smo tako kot za skupino 1 oblikovali le en piktogram, saj v knjižnici na to tematiko ni veliko knjig, vse pa so vezane na enako tematiko, ki jo je možno prikazati z eno sličico. Barva okvirja je vijolična, da se sklada z barvno shemo UDK.
Za motiv smo izbrali simbole treh različnih verskih skupin, ki so v tem okolju večinoma prepoznavni (Slika 6). Vključili smo simbol krščanstva, islama ter judovstva. Več simbolov in ne le enega smo izbrali zato, da ne bi prišlo do diskriminacije, saj so lahko uporabniki knjižnice pripadniki različnih verskih skupin.
Slika 6: Piktogram za verstva 4.5.4 3 – družbene vede
Za UDK skupino 3 – družbene vede smo izdelali osem piktogramov. Robovi so temno modre barve in so skladni z barvno shemo UDK, ki je v knjižnici.
4.5.4.1 Bonton
Ena izmed podskupin, ki smo jo določili v tej skupini, so knjige o bontonu. Ta tematika se nam je zdela preveč težavna za predstavitev le s slikovnim simbolom, zato smo oblikovali motiv, ki vključuje tudi besedne elemente. Odločili smo se za tri oblačke, ki se uporabljajo kot simbol, ko nekdo nekaj pove (uporabniki jih poznajo tudi iz stripov). V oblačkih so napisane besede hvala, prosim in oprosti; običajno jih povezujemo z bontonom (Slika 7).
Slika 7: Piktogram za bonton 4.5.4.2 Božični prazniki
Podskupino božični prazniki smo določili glede na knjižno gradivo na policah. Sem sodijo knjige o različnih praznikih, med katerimi prevladujejo knjige o božiču. Kot motiv za piktogram smo izbrali okrašeno božično drevo, pod katerim so darila, saj menimo, da je hitro razumljiv in enostaven (Slika 8).
Slika 8: Piktogram za božične praznike 4.5.4.3 Etnologija
Naslednja podskupina v sklopu družbenih ved je etnologija. Motiv smo izbrali glede na knjižno gradivo, ki je v knjižnici, ter glede na lokalno okolje. Na polici z gradivom o etnologiji prevladujejo knjige o običajih, pustu ter maskah. Kot motiv smo izbrali logotip pustnega društva Cerknica – čarovnico, ki je na tem območju zelo prepoznaven in ga takoj povežemo s pustom in maskami (Slika 9). Tudi če uporabniki logotipa pustnega društva ne poznajo, lahko iz motiva čarovnice sklepajo, da gre za maske in pust, saj je ta lik v povezavi s pustom dobro prepoznaven.
Slika 9: Piktogram za etnologijo
4.5.4.4 Otrokove pravice
Skupina gradiva o otrokovih pravicah je bila po našem mnenju ena izmed najbolj težavnih tem za oblikovanje piktograma, saj je to tematiko zelo težko predstaviti z enostavnim motivom, ki bi ga hitro razumeli in povezali z otrokovimi pravicami. Idejo za motiv smo dobili z iskanjem asociacij na internetu z enostavnimi poizvedbami. Iskali smo slike s poizvedbo ’otrokove pravice’ v slovenskem in angleškem jeziku ter se glede na rezultate odločili za motiv otrok z veselimi obrazi, ki so med seboj povezani ter stojijo na našem planetu (Slika 10). Čustvo na piktogramu je vidno iz enake razdalje, s katere lahko preberemo besedne elemente, ki sestavljajo nekatere piktograme. Takšen motiv smo v povezavi z otrokovimi pravicami največkrat videli na internetu. Zato smo ga izbrali za piktogram.
Slika 10: Piktogram za otrokove pravice 4.5.4.5 Poklici
Naslednja podskupina je gradivo o poklicih. Tudi poklici so nekoliko bolj težavna tematika za predstavitev z eno sličico, saj poznamo zelo veliko različnih poklicev in kot motiv ne moremo izbrati le enega izmed njih, saj bi lahko piktogram zmotno prikazoval katero drugo skupino gradiva; npr. če bi izbrali motiv zdravnika, bi lahko uporabniki piktogram povezali s knjigami o zdravstvu ali z zdravstvom povezano temo. Oblikovati smo morali motiv, ki skupino poklici predstavlja nekoliko bolj splošno. Glede na to, da so uporabniki knjižnice osnovnošolci, ki običajno veliko razmišljajo tudi o tem, kakšen poklic si želijo, smo izbrali motiv deklice, ki razmišlja. V oblačku, ki prikazuje, da gre za razmišljanje, pa je besedna komponenta piktograma. Deklica se sprašuje: »Kaj naj postanem?«, kar nakazuje na to, da razmišlja o poklicih (Slika 11).
Slika 11: Piktogram za poklice
4.5.4.6 Ročne spretnosti
Motiv za podskupino gradiva, ki se nanaša na ročne spretnosti, so škarje in klobčič volne (Slika 12). Gradivo na tej polici je večinoma povezano z ustvarjanjem. Motiv volne smo izbrali na podlagi zadetkov pri slikovnem iskanju na internetu, škarje pa so vključene, ker jih po našem mnenju pri tovrstnih dejavnostih pogosto potrebujemo.
Slika 12: Piktogram za ročne spretnosti 4.5.4.7 Mitološka bitja
Mitološka bitja so edina podskupina, za katero smo se odločili, da bomo oblikovali dva piktograma. Odločili smo se za piktograma z motivom vile in zmaja (Slika 13). Motiva smo izbrali glede na vsebino gradiva na tej knjižni polici, predvsem pa glede na potrebe uporabnikov, ki velikokrat iščejo knjige, povezane z zmaji ali vilami.
Slika 13: Piktograma vila in zmaj 4.5.5 5 – naravoslovne vede in matematika
Za UDK skupino 5 – naravoslovne vede in matematika je bilo potrebno oblikovati največ piktogramov, saj je gradiva s tega področja v knjižnici največ. Izdelali smo osemnajst piktogramov. Barva robov je zelena ter je skladna z barvo na shemi UDK. Nekaj podskupin je nekoliko bolj težavnih za enostaven prikaz s sličico, zato smo slikovnim komponentam dodali tudi besedne.
4.5.5.1 Enciklopedije o naravi
Kot motiv za enciklopedije smo ponovno določili sovo kot simbol modrosti, ki bere knjigo (Slika 14). Odločili smo se, da bomo enak motiv uporabljali za različne vrste enciklopedij.
Enciklopedije o naravi sodijo v skupino UDK 5 – naravoslovne vede in matematika, kar pomeni, da mora biti rob zelene barve. Uporabniki lahko piktograma za splošne enciklopedije ter enciklopedije o naravi ločijo po barvi robov, saj vedo, da zelena barva predstavlja skupino naravoslovnih ved in matematike, oranžna pa skupino splošno.
Slika 14: Piktogram za enciklopedije o naravi 4.5.5.2 Enciklopedije o živalih
V skupini gradiva o naravoslovnih vedah so tudi enciklopedije o živalih. Ker gre tudi v tem primeru za enciklopedije, smo se prav tako odločili za motiv sove s knjigo. Da lahko uporabniki ločijo med enciklopedijami o naravi ter enciklopedijami o živalih, smo piktogramu dodali besedno komponento »o živalih«, ki natančneje opredeli vrsto enciklopedij na tej polici (Slika 15).
Slika 15: Piktogram za enciklopedije o živalih 4.5.5.3 Astronomija
Kot motiv za piktogram, ki predstavlja gradivo o astronomiji, smo zaradi splošne prepoznavnosti in enostavnosti lika izbrali astronavta na Luni, ki ga verjetno vsakdo poveže z vesoljem (Slika 16).
Slika 16: Piktogram za astronomijo 4.5.5.4 Biologija
Biologija je eden izmed težavnejših pojmov za predstavitev z eno sličico, zato je piktogram sestavljen iz več slikovnih motivov ter tudi z besedno komponento. Ker je biologija obsežno področje, smo izbrali motiv lista, ki predstavlja rastlinstvo, kačjega pastirja, ki predstavlja živalstvo, mikroskop, ki asociira na nekatere procese na področju biologije, ter anatomsko
pravilno srce, ki predstavlja anatomijo kot del biologije. Sličice smo povezali z besedno komponento »biologija« (Slika 17).
Slika 17: Piktogram za biologijo 4.5.5.5 Genetika
Za podskupino gradiva o genetiki smo izbrali motiv molekule deoksiribonukleinske kisline (DNK), saj se genetika s to molekulo veliko ukvarja in na njej temelji. Z iskanjem po spletu pa smo ugotovili, da se največkrat pojavi kot simbol genetike (Slika 18).
Slika 18: Piktogram za genetiko 4.5.5.6 Fizika
Kot motiv piktograma, ki predstavlja fiziko, smo izbrali simbol atoma ter magnet (Slika 19).
Idejo za motiv smo iskali s slikovnim iskanjem po internetu. Ugotovili smo, da se ta dva simbola v povezavi s fiziko pojavita največkrat, zato smo ju izbrali.
Slika 19: Piktogram za fiziko 4.5.5.7 Kemija
Motiv piktograma, ki predstavlja kemijo, smo izbrali na podlagi slikovnih rezultatov pri iskanju po spletu. Odločili smo se za prepoznaven laboratorijski pripomoček – erlenmajerico ter atoma vode (Slika 20).
Slika 20: Piktogram za kemijo 4.5.5.8 Matematika
Piktogram za matematiko je sestavljen iz več slikovnih in iz številčne oziroma znakovne komponente. Odločili smo se za motiv geometrijskega telesa kvadra, ki asociira na geometrijo, ter za geometrijsko orodje. Da bi vključili tudi algebro, smo dodali še enostaven račun (Slika 21).
Slika 21: Piktogram za matematiko 4.5.5.9 Geologija
Motiv piktograma za geologijo je sestavljen iz dveh slikovnih komponent, in sicer iz velikih valov ter razburkane površine vode (Slika 22). Za motiv vode smo se odločili na podlagi gradiva na tej knjižni polici, saj je največ knjig povezanih z vodami, morji in oceani.
Slika 22: Piktogram za geologijo 4.5.5.10 Rastlinstvo
Motiv piktograma za gradivo o rastlinstvu je sestavljen iz treh vrst rastlin. Cvetje in dve vrsti zelenja smo sestavili v enotno slikovno komponento, ki predstavlja rastline (Slika 23). Za več vrst rastlin smo se odločili zato, da ne pride do zmotnih interpretacij piktograma.
Primer: če bi kot predstavnika rastlin izbrali drevo, bi lahko uporabniki menili, da gre izključno za knjige o drevesih, gozdarstvu in podobno.
Slika 23: Piktogram za rastlinstvo 4.5.5.11 Letni časi
Piktogram za letne čase smo razdelili na štiri enako velike kvadrate, saj poznamo štiri letne čase. Glavni motiv piktograma je drevo, ki pokriva vse štiri kvadrate ter se v posameznih razlikuje glede na letni čas (Slika 24). Veje z listi predstavljajo poletje, cvetoče veje pomlad, odpadajoči listi jesen, veje brez listov ter snežinke pa zimo.
Slika 24: Piktogram za letne čase 4.5.5.12 Naravne nesreče
Kot motiv za naravne nesreče smo izbrali tornado in razpokana tla, ki predstavljajo hude posledice močnega potresa (Slika 25). Ker je ta motiv nekoliko težji za hitro razumevanje in takojšnjo asociacijo na naravne nesreče, smo piktogramu dodali besedno komponento
»nesreče«.
Slika 25: Piktogram za naravne nesreče 4.5.5.13 Škodljivi vplivi na okolje, onesnaževanje
Idejo za motiv piktograma za podskupino škodljivi vplivi na okolje in onesnaževanje smo dobili na spletu z enostavnim poizvedovanjem. Odločili smo se za kombinacijo dimnikov tovarn ter vreč za smeti, saj se ta dva motiva v povezavi z onesnaževanjem pojavita največkrat (Slika 26).
Slika 26: Piktogram za škodljive vplive na okolje in onesnaževanje 4.5.5.14 Nevretenčarji
Motiv za piktogram, ki označuje gradivo o nevretenčarjih, smo oblikovali na podlagi knjižnega gradiva na tej polici. Odločili smo se za preprost motiv metulja kot predstavnika žuželk, saj je veliko gradiva povezanega z žuželkami, ter za motiv polža, ki predstavlja skupino mehkužcev, ki prav tako sodijo med nevretenčarje (Slika 27).
Slika 27: Piktogram za nevretenčarje 4.5.5.15 Sesalci
Sesalci so velika skupina živali, ki jo težko predstavimo le z eno sličico, zato smo se odločili, da v piktogram vključimo tri predstavnike sesalcev (Slika 28). Izbrali smo delfina, ki se velikokrat pojavi med slikovnimi zadetki na spletu pri iskanju sesalcev in je tudi predstavnik morskih sesalcev. Dodali smo še motiv tigra in medveda.
Slika 28: Piktogram za sesalce 4.5.5.16 Dinozavri
Dinozavri so ena izmed podskupin, ki smo jo določili zaradi potreb uporabnikov ter gradiva, ki ga knjižnica na to tematiko ponuja. Gradiva o dinozavrih je v knjižnici veliko, tovrstne knjige pa so med uporabniki po mnenju bibliotekarke tudi zelo pogosto iskane. Izbrali smo
