Plače po novem Plače po novem

(1)

0 4

AVGUST

V službi je “luštno”

Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino

Plače po novem Plače po novem

4

6

22

(2)

Iz vsebine

Uvodnik, Vroče poletje...3

Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas...4

Plače po novem za zdravstveno nego...6

Plače po novem za zdravstvene administratorje...7

Svet pacientov...8

Uvajanje letnih pogovorov...9

Služba za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP...10

Dr. Slavko Fras ... 12

Jožefa Hartman, dipl. m. s. ... 13

V spomin: Prof. dr. Vladislav Pegan... 14

Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja... 15

Delo, ki ga opravljaš z veseljem, je vsak dan nov izziv...16

Utrip UKC...17 – 21 V službi je »luštno«... 22

Varčujmo z električno energijo... 23

Koroška vabi tudi vas... 24

Kaj menijo o nas... 25

Hitro pripravljeno pecivo... 26

Klopi – prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni... 27

Križanka... 28

Piknik v Simonovem zalivu... 29

Kako premagujemo vročino v službi in doma... 30

Tekmovanje za nagrado Papirus... 31

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!

Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete, pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomo vsakega utripa.

Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnem mescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja tekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) na naslov: biserka.meden@kclj.si. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v eni vrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v dig- italni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.

Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500 znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko).

Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposleim v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana avgust 2008, številka 4

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednica mag. Darinka Miklavčič

Odgovorna urednica Biserka Marolt Meden

Uredniški odbor

prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

Ada Košir, univ. dipl. prav.

Vida Linec, univ. dipl .ekon.

prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica

Polona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.

Miha Žemlja, univ. dipl. org.

Tatjana Nendl, dipl. med. ses.

Lektoriranje Bilka Mate

Fotografije Jolanda Kofol Marjana Česenj Branko Frece in drugi

Oblikovanje Ma3ca

Tisk

Tiskarna Grafika Gracer

Naklada 3000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu

http://www2.kclj.si/

Foto: Milenko Alčin

(3)

uvodnik

Poletje je čas dopustov, počivanja, branja knjig na plaži, čofotanja v morju, potepanja po svetu in vsega lepega. V našem zavodu pa se čas nikoli ne ustavi. Poletja so za marsikoga med nami delovna, dežurstva so opravljena in pacienti preskrbljeni.

V internem časopisu lahko preberemo o dinamičnem delovanju Sveta za izobraževanja, katerega predsednik je prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Uvajamo nov plačni sistem in priprave na prevedbo že intenzivno potekajo

Ustanovljen je bil Svet pacientov, katerega cilj je izboljšati partnerski odnos s pacienti. Pozvali smo jih, naj nas opozorijo na tiste stvari, ki so nam postale že skoraj samoumevne in jih ne vidi- mo, paciente pa motijo. Ena ključnih aktivnosti graditve razvoja sistema upravljanja s človeškimi viri v procesu HRM je uvajanje letnih razgovorov z zaposlenimi. Temu v našem zavodu posveča- mo veliko pozornosti. V časopisu lahko preberete kako varčevati z električno energijo, kako pripraviti okusno pecivo ter se ubraniti klopa, ki je prenašalec mnogih bolezni.

Lahko bi zaključili, da je poletni utrip v UKC Ljubljana dinamičen, da včasih začutimo burjo, mo- čne vetrove in razburkano morje, kar tu v Ljubljani. Naš nasvet je, da si tudi v takšni vročici vza- mete oddih, si privoščite hladno pijačo ali pa odidete v naravo, ne pozabite pa s seboj vzeti interno glasilo. Postajamo namreč vedno boljši, kar so opazili tudi zunanji ocenjevalci natečaja Papi- rus. Zasedli smo kar 7 mesto!

Vaše uredništvo

Vroče poletje

(4)

aktualno

Polona M. L. Wallas

Ustvarjanje novega znanja zahtev

Pogovor s predsednikom Sveta za izobraževanje v

Smo univerzitetna institucija, kar de- loma pomeni, da smo tudi učna bol- nišnica. Nam lahko za začetek poja- snite, kakšna je v tujini razlika med

»teaching hospital« in »medical cen- tre«?

Učno bolnišnico povsod v svetu obravna- vajo kot center za vzgojo novih zdravnikov in drugih zdravstvenih kadrov. Temu je zavezana z ustanovitvenim aktom in izjavo o poslanstvu. Pedagoško in raziskovalno delo sta neločljivo povezana, skupaj predstavljata razvojno delo.Evropa je postala enoten prostor in naš razvoj se zdaj meri z evropskimi merili. Pri nas je vse bolj zaskrbljujoč trend, ki izriva razvojno delo na račun zahtev povečanja kvantitete rutinskega kliničnega dela. Do neke mere je rutina potrebna in pomembna, ko pa začne dušiti razvojno delo, se je potrebno zamisliti. Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas ter ustvarjalno atmosfero, v kateri bi moralo biti razvojno delo na vrhu piramide vre- dnot. Zato me zelo veseli, da sta v Mari- boru ustanovljena Medicinska fakulteta in Univerzitetni klinični center, saj je zdrava in kolegialna tekmovalnost kori- stna za oba centra.

Kakšen je v našem zavodu pomen izo- braževanja vseh zdravstvenih kadrov?

Izobraževanje je ključnega pomena za kvaliteto slovenskega zdravstva. Večina zdravnikov se je po zaključku študija na Medicinski fakulteti izobraževala v UKC Ljubljana. To je temelj naše tradicije, zato sta obe instituciji tesno povezani, tudi naziv »Univerzitetni« se je vrnil na proče- lje Kliničnega centra. Učitelji Medicinske fakultete so vodilni zdravniki in svoje pe- dagoško delo izvajajo poleg rutinskega kliničnega dela, kar jih ločuje od učiteljev drugih fakultet. Seveda pa je pomembno tudi izobraževanje ostalih profilov v zdravstvu, zato ima Svet za izobraževanje tudi člane, ki pokrivajo ostala področja.

Katerim področjem dajete prednost kot predsednik Sveta za izobraževa- nje?

Vodenje Sveta za izobraževanje sem na predlog prof. dr. Saše Markovič - Predan prevzel pred enim letom. Sestavljajo ga ugledni strokovnjaki UKC in predstavniki MF, SAZU in VŠZ. Doslej je svet za izo- braževanje pripravil 5 temeljnih doku- mentov, ki opredeljujejo prednostne naloge:

1. Priporočila v zvezi z razporeditvijo re- dnega delovnega časa, namenjenega pedagoškemu delu s študenti MF UL 2. Priporočila v zvezi z vrednotenjem in

razporeditvijo delovnega časa, namenjenega mentorstvu pri izobraževanju zdravnikov.

3. Priporočila v zvezi z vizitacijami in mednarodnimi akreditacijami učnih centrov.

4. Priporočila v zvezi s spodbujanjem mladih zdravnikov.

5. Priporočila v zvezi s spodbujanjem pedagoškega dela klinik in institutov UKC Ljubljana.

Vsa priporočila so bila posredovana strokovni direktorici in so objavljena na in-

tranetni strani našega zavoda pod raz- delkom Izobraževanje.

Kaj pomeni kvaliteten kader? Je to zdravnik, ki opravi določeno število posegov?

Kvaliteten kader bi moral biti najpomem- bnejše premoženje vsake institucije. Vanj je potrebno dolga leta vlagati, predvsem pa potem, ko je »narejen« z njim tudi dobro gospodariti, zato bi res morali udeja- njiti sicer formalno izražen namen vodstva. Pri tem ni pomemben le denar ampak tudi spoštovanje in spodbujanje ra- zvojnega dela in stalna skrb vodstva za razvojno usmeritev klinik in inštitutov.

Pri izbiri kadrov je zelo pomembno že zgodaj identificirati nadarjene študente medicine in jih hitro usmerjati v kvalitetno raziskovalno delo in objave. Prešer- nove nagrade na MF so za to izjemnega pomena, kmalu bi jim morali slediti ma- gisteriji in doktorati. Znano je, da je razi- skovalnim izkušnjam laže dodajati klinič- no znanje kot obratno. Doktorati danes niso več življenjsko delo, ampak temeljna izobrazba, ki nekoga šele kvalificira za sa- mostojnega raziskovalca. Tak kader navadno želi pedagoško delovati, poleg tega pa je to pogoj za napredovanje v učitelj- ski naziv. Zato tu ne bi smelo biti zavisti starejših, ti bi s svojimi bogatimi klinični- mi izkušnjami lahko dosegali sinergistič- ne učinke z mlajšimi kolegi zlasti pri objavah člankov, ki so danes postali »ose- bna izkaznica« vsake institucije.

Kaj bi bilo po mnenju Sveta za izo- braževanje potrebno napraviti, da bi bili ljudje bolj motivirani za peda- goško delo?

V pedagoško delo bi morali vključiti čim več zdravnikov, tako mladih kot tudi iz- kušenih starejših kolegov, ki bi jih morali ustrezno razbremeniti pri frekvenci bolnikov. Po mnenju članov Sveta za izo- braževanje bi morali biti praktično vsi

(5)

aktualno

a kreativnost ⁱⁿ čas

UKC Ljubljana prof. dr. Markom Hawlino, dr. med.

zdravniki v UKCL vpeti tudi v pedagoško delo, za kar smo pripravili ustrezna pripo- ročila. Po našem mnenju je danes položaj izobraževanja v medicini ogrožen. Čeprav sem dejal, da denar ni najpomembnejši, pa je nov plačni sistem, kjer pedagoški nazivi sploh niso več omenjeni, destimu- lativen. Na zadnji seji Sveta za izo- braževanje smo izrazili začudenje nad tem, da npr. profesor z dolgoletnimi iz- kušnjami ne bi mogel biti razvrščen na delovno mesto zdravnika svetovalca, tudi če formalno nima naziva primarij, svetnik ali višji svetnik. Pedagoški nazivi naj bi spadali v kolektivno pogodbo za šolstvo, kjer so plače nižje kot v zdravstvu in zato marsikdo ne ve, da so tisti, ki so v delnem delovnem razmerju z Medicinsko fakulte- to finančno v slabšem položaju kot »čisti«

kliniki, poleg tega pa zaradi plače iz dveh virov ob koncu leta plačujejo izjemno visoko dohodnino. Zaradi vsega naštetega in se pojavlja vse večja nezainteresira- nost najsposobnejših za težjo akademsko pot. Ob tem bi se bilo potrebno resno in odgovorno vprašati, kako bo to vplivalo na razvoj medicine v prihodnje.

Je »akademska« pot v medicini res potrebna za razvoj?

To je pomembno vprašanje. Marsikdo sicer pravi, da npr.vodilni angleški konzultanti ali ameriški klinični profesorji nimajo doktoratov in akademskih nazivov, vendar pa so hitri približki nevarni. Če na PubMedu pregledate njihove objave je jasno, da res ni bistveno ali je nekdo, ki ima tako obsežno bibliografijo v najboljših re- vijah, opravil tudi formalni doktorat. Na zahodu so individualne zahteve pri števi- lu in kvaliteti objav bistveno višje kot pri nas in sploh si ni mogoče predstavljati, da bi v vodilnem centru v tujini redno zaposlitev dobil nekdo, ki ni objavil niti enega članka v reviji, ki jo indeksira Science Citation Index (SCI), vendar pa to znajo tudi stimulirati. Verjetno je pri nas še ve-

dno najpomembnejši »vir« SCI člankov formalna zahteva Medicinske fakultete, da je za vsak doktorat potreben vsaj 1 članek v SCI reviji s faktorjem vpliva. V okolju, kjer ni individualnih zahtev in skupne težnje za objavami, je za to delo v obilici rutinskega dela vse težje najti ra- zloge in motivacijo. Zato verjetno veliko izvedenih in »skoraj« gotovih raziskav ni objavljenih. Pomemben napor v objave kolegi navadno vložijo šele, ko se bližajo habilitacije v višje nazive. Torej lahko ugotovimo, da je pri nas akademska pot še vedno ključna za razvoj, čeprav morda bolj sloni na individualni karierni poti kot na skupni usmeritvi.

Kaj menite, da bi se še dalo urediti, katera področja še potrebujejo pozor- nost?

Posebna pozornost Sveta za izobraževa- nje je namenjena mladim zdravnikom. V medicini so zdravniki zaradi dolžine štu- dija »mladi« vse do nekako 40. leta, ko nji- hovi vrstniki v gospodarstvu že posegajo po najvišjih položajih. Njihovo najbolj kreativno in formativno obdobje traja nekako od 30. - 40. leta, in kar napravijo v tem času, določa njihovo prihodnjo razvojno usmerjenost, od te pa bo odvisen razvoj medicine v Sloveniji. Pomembno je spodbujati mlade, da v tem obdobju iz sebe napravijo čim več ter jim tudi omogo- čiti, da si ogledajo način dela v referenč- nih centrih v tujini. Presegati je treba sta- lišča, da je nekdo pri teh letih »še prem- lad«, da bi šel v tujino, ker se hitro zgodi, da nenadoma postane »prestar« ali pa ga takrat sklop zahtev, potrebnih za vrhunski domet, ne motivira več ali pa ima že ome- jujoče družinske obveznosti. Seveda se s tem tak vzorec lahko nadaljuje, in to za univerzitetno institucijo ni dobro. Velika težava so tudi majhna sredstva za izo- braževanje in ni prav, če država omejuje še možnosti donacij, ki jih za izobraževa- nje namenjajo delovne organizacije. V na-

men spodbujanja izobraževanja mladih zdravnikov pa je Svet za izobraževanje predlagal ustanovitev posebnega finanč- nega sklada na nivoju UKC Ljubljana.

Pred časom ste organizirali delavnico učenja učiteljev, enkrat tudi delavni- co za mlade zdravnike. Nam lahko kaj več poveste, za kakšno obliko izo- braževanja gre?

Že trikrat doslej je bila organizirana delavnica za učenje učiteljev, ki jo s pomo- čjo primarija dr. Vasilija Cerarja vodi prof.

dr. Živa Novak Antolič. Gre za delavnice namenjene učiteljem, ki si želijo še bolje opravljati svoje delo. V juniju pa je bila organizirana tudi delavnica za mlade zdravnike o etiki, vrednotah in komunika- ciji, pri kateri so sodelovali: akad. prof. dr.

Jože Trontelj, asist. dr. Mateja Pevec Ro- zman, univ. dipl. teol., in mag. Vladimir Kočevar, univ. dipl. psih. S tem želimo dvigati zavest o pomenu kvalitete in po- slanstva pedagoškega dela in zavest o pomembnosti temeljnih vrlin kot osnov- nega pogoja za razvoj odličnosti. Z delav- nicami nameravamo nadaljevati v rednih presledkih.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Področje dela Sveta za izobraževanje je skrb za vrhunsko medicino, če želite za

»terciarnost« v najširšem smislu. V zvezi s tem je potrebno v umirjenem dialogu opredeliti cilje, ki jih ima UKCL v prihodnosti. V jeseni bomo o tem pripravili okroglo mizo. Izobraževanju bi morali na klinikah nameniti večjo pozornost, ime- novati vodje izobraževanja in vodje specializantov ter zagotoviti ustrezen in varovan čas za pedagoške aktivnosti. Po- membno bi bilo tudi jasno opredeliti ver- tikalne in horizontalne odgovornosti med predstojniki, nacionalnimi koordinatorji, glavnimi in neposrednimi mentorji in transparentno urediti tudi nagrajevanje mentorskega dela.

(6)

aktualno

Saša Kotar

Plače ^{po novem}

Končno sprejeta vsa zakonodaja za uvlejavitev novega plačnega sistema

Nekoliko (že) nepotrpežljivi - zaradi dolgo- letnih pogajanj o novem plačnem sistemu - smo z velikim veseljem in odobravanjem sprejeli vse podpisane akte in smo v priča- kovanju novih, boljših plač. Vsi že nestrpno pričakujemo september, ko bomo dobili prvo plačo po novem. Takrat naj bi z avgu- stovsko plačo prejeli plačo po novem sistemu plač v javnem sektorju, skupaj s porač- unom plače od 1. maja letos.

Prav zaradi številnih nejasnosti v zvezi z no- vimi plačami smo v sindikalni enoti Klinič- nega centra (SE KC) SDZNS 30. junija 2008 organizirali razširjen sestanek z našimi čla- ni, (udeležba je bila pod pričakovanji, pa za naše plače gre!), kjer so novosti plačnega sistema predstavili: predsednica Jelka Mlakar, generalna sekretarka Flory Banovac in pravnik SDZNS Janez Turuk. Pojasnili so tudi vse akte, ki opredeljujejo te novosti, nato pa so pokazali tudi konkretne izračune za posamezna delovna mesta (z ali brez napre- dovanj) ter odgovarjali na številna vprašanja.

Dodatki

V Kolektivni pogodbi za javni sektor so navedeni tudi dodatki, ki so vezani na pogoje dela: dodatek za delovno dobo, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času (delo v izmenah, nedeljsko delo, praznično, noč- no, za delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu…), nekateri dodatki za ne- varnost in posebne obremenitve, dodatek za mentorstvo…

Plačilni razredi

Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi je podlaga za razporejanje in določitev plačilnega razreda delovnih mest in nazivov. Za diplomirane medicinske sestre je sedaj opredeljeno več plačilnih ra-

zredov, po enakem sistemu, kot je do sedaj veljalo že za SMS ali VMS (glede na zahtev- nost del - od DMS v negovalni enoti do DMS v intenzivni terapiji III, s tem pa posle- dično tudi višji plačilni razred). Do sedaj je DMS, ne glede na delovno mesto in zahtev- nost del, imela za izhodišče količnik 3,25. Za bolničarje in srednje medicinske sestre pa je sistem plačilnih razredov ohranjen podo- bno, kot je že bilo v sedanji sistemizaciji (od SMS v ambulanti do intenzivne terapije III).

Po novem osnova za izhodišče ne bo količ- nik delovnega mesta posameznega delovnega mesta, ampak bo to plačilni razred, kot to opredeljuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in omenjeni aneks.

Aneks k pogodbi o zaposlitvi

Vsi zaposleni v zdravstveni negi (kot tudi vsi ostali zaposleni v UKC Ljubljana) bomo (najverjetneje) do 10. avgusta 2008 prejeli v podpis aneks k že obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Tega NE SAMO PODPIŠITE, AMPAK GA TUDI NATANČNO PREBERITE! Vseboval bo vse potrebne podatke oz. obračun plač po novem, prevedbo »dosedanje« plače v nov plačni sistem, dodatke, ki pripadajo posamezniku glede na posebne pogoje dela. Navedeni bodo podatki, kako se bo postopno zviševala plača do ciljnega plačilne- ga razreda, ki ga bomo dosegli 10.03.2010, vseboval pa bo tudi pravni poduk, ki pove, koliko časa imamo za morebitno pritožbo.

V osnovno plačo po novem plačnem sistemu so za zaposlene v zdravstveni negi za- jeti naslednji dodatki: dodatek za zdravstveno nego, korekcijski dodatek, dodatek za povečan vpliv delovnega okolja in dodatek za posebne odgovornosti in obremenitve. Pri prevedbi plače bodo upoštevana tudi posameznikova napredovanja, ki jih je zaposleni dosegel do uveljavitve novega plačnega sistema.

Torej - aneks k pogodbi o zaposlitvi mora vsak posameznik natančno prebrati! Če se z vsem navedenim strinjate, ga podpišite in vrnite en podpisan izvod v kadrovsko službo. Če ne, pa opozarjam na pomembnost pravnega poduka. S tem prehod in iz- plačilo nove plače ne bo zadržano, samo naknadno se bo ugotavljala morebitna ne- pravilnost v aneksu, v primeru, da bodo ugotovili napako, pa bo narejen poračun plače za nazaj.

Napredovanja

Pomembna novost je tudi, da bomo po novem lahko napredovali na delovnem mestu za 10 plačilnih razredov (do sedaj smo lahko napredovali samo za 5). Vsak zaposleni bo vsako leto ocenjen na podlagi ocenjeval- nega lista, nadrejeni oz. odgovorna oseba bo morala s posameznikom opraviti individualni razgovor in ga oceniti. Napredovanje bo mogoče vsaka tri leta, in to v primeru, da posameznik doseže določeno število točk, kot jo določa Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede.

V primeru nejasnosti, vprašanj v zvezi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ali plačnim sistemom... se lahko člani Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), SE Klinični center, za pomoč obrnete name (int. 22-28) ali pokličete Sindikat delavcev v zdravstveni negi, Metelkova 15, Ljubljana (01/ 439 40 30), kjer boste s pravno pomo- čjo razrešili nejasnosti.

Vse zakonske in podzakonske akte, ki se na- našajo na plačni sistem v javnem sektorju, lahko preberete na naši spletni strani http://www.sdzns.si, vključno z našim Ane- ksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi.

Po šestih letih smo sindikati javnega sektorja 5. junija 2008 podpisali Kolektivno pogodbo za javni sektor in 11. junija 2008 še Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. S temi akti so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev in uveljavitev novega plačnega sistema.

(7)

aktualno

Jelka Poljanšek

Kaj za zdravstvene administratorje

pomeni uvedba novega plačnega sistema

Obe razpravi, tako tista, ki je bila 18. 04. 2008, kot tudi tista, ki je potekala 16. 06. 2008, je vodila gospa Nevenka Babačič, vodja administracije travmatoloških ambulant. Na prvem posvetu (18.04. 2008), ki se ga je udeležilo preko 100 udeležencev, nam je Bojan Peršl, tajnik sindikata UKC, ki je neposredno sodeloval pri pogajanjih glede uvedbe novega plačnega sistema, podrobneje predstavil potek pogajanj in nekatere dosežke pogajalskih skupin..

Eno osnovnih načel novega plačnega sistema naj bi bila odprava plačnih nesorazmerij na vseh področju javne uprave,s tem da je pričakovati tudi dvig plač zaposlenih v zdravstveni administra- ciji, saj naj bi zdravstvo poleg kulture in sociale iz tega naslova največ pridobilo. Posebej je izpostavil pomembnost januarskega dogovora med sindikati in vlado, ki zaposlenim zagotavlja po- račun od 01. maja 2008, v primeru da bo uvedba novega plačnega sistema kasnejša.

Vsi prisotni, ki so se vključili v razpravo, so bili mnenja, da je poklic zdravstvenega administratorja (oziroma sedanjih pisarniških refe- rentov) premalo cenjen in premalo vrednoten. Zato je nujno, da naš prispevek primerno ovrednotijo. Administratorji v zdravstvu namreč neposredno delamo s pacienti, zato potrebujemo dodatna znanja, ki si jih lahko pridobimo, če želimo kvalitetno opravljati svoje delo, z internim izobraževanjem v okviru ustanove, da o na- logah, ki jih moramo opravljati, ne izgubljamo nepotrebnih besed.

Vse to in še več je razvidno iz našega opisa del in nalog po posameznih klinikah. Izraženo je bilo nezadovoljstvo z dosedanjim nagrajevanjem in z obstoječim sistemom plač, saj bi radi, da se končno uredi status zdravstvene administracije.S sklepi tega sestanka smo seznanili naše vodstvo UKC Ljubljana in tudi Mi- nistrstvo za javno upravo ter Ministrstvo za zdravje.

Posveta, ki je bil 16. 06. 2008, sta se poleg zdravstvenih administratorjev UKC ( preko 80 udeležencev) udeležila g. Matija Cevc, dr. med., predsednik sindikata UKC, in g. Bojan Peršl , tajnik sindikata UKC. Namen tega srečanja je bil seznanitev s podpisano Kolektivno pogodbo ter doseženimi rezultati naših pogajalskih skupin pri pogajanjih z vlado.

V okviru administracije so na novo v plačilne razrede uvrstili delovno mesto zdravstvenega administratorja 1, 2 in 3, ki ga dose- danji plačilni razredi niso poznali ( to so nova tri delovna mesta) in se nanašajo zgolj na delo v zdravstvu. Zdravstveni admini-

stratorji bodo po novem uvrščeni od 17. do 19. plačilnega razreda(sedaj od 13. do 16.) Naš tarifni razred pa bo glede na vsa naša dosedanja napredovanja ustrezno višji.

Zahtevi po uvrstitvi zdravstvenih administratorjev v »E« tarifno skupino ni bilo ugodeno. Zato smo še naprej uvrščeni v tarifno skupino »J«.

Prav tako nismo uspeli z zahtevo po izenačitvi tarifnih razredov z medicinskim kadrom s V. stopnjo šolske izobrazbe, to je, da bi prav tako imeli začetno izhodiščno skupino 19. plačilni razred. Mi namreč pričnemo s 17. in končamo z 19. plačilnim razredom.

Bistvena novost je tudi v tem, da bo ocenjeno delovno mesto, tako da bodo tudi delavke, ki sicer nimajo 5. stopnje izobrazbe, delajo pa na takem delovnem mestu, imele možnost napredovanja, ki ga do sedaj niso imele.

Kratkemu pregledu doseženih rezultatov pogajanj pa je sledila ugotovitev, da je bil narejen določen premik na zgoraj omenje- nem področju, za kar gre zahvala predvsem vztrajnim in zavzetim pogajalcem naše pogajalske skupine.

S podpisom Kolektivne pogodbe pa je v bistvu narejen šele prvi korak, kajti neposredno delo v delovnih okoljih nas šele čaka.

Ta del usklajevanja bo še trši in bo po vsej verjetnosti sprožil do- datni val nezadovoljstva med zaposlenimi, kajti to bo nov način ovrednotenja našega dela. Da pa ne bi prihajalo do dodatnih nejasnosti na tem področju, naj bi poskrbel tudi naš sindikat oziroma naši sindikalni zaupniki, ki naj bi s svojimi posebej usposoblje- nimi poverjeniki bdeli nad samim uvrščanjem delovnih mest v plačilne razrede. Hkrati pa naj bi bili usposobljeni dajati tudi ustrezna pojasnila (tako v zvezi z razvrščanjem v plačilne razrede kot tudi v zvezi s samo kolektivno pogodbo). Z ustreznim uspo- sabljanjem sindikalnih poverjenikov bo sindikat UKC pričel takoj, kajti ustrezne službe bodo na podlagi novo - izdelanih tabel delovnih mest opravile prevedbo dosedanjih tarifnih razre- dov na nov plačni sistem.

Anekse k pogodbam o zaposlitvi glede na novo kolektivno pogodbo naj bi dobili v podpis avgusta letos, s tem da naj bi bili osebni dohodki po novem plačnem sistemu izplačani že v mesecu sep- tembru letos (z veljavnostjo od 01.05. 2008).

Nadaljevanjena strani 9 Zdravstveni administratorji, zaposleni v UKC, smo se letošnjo pomlad organizirali in sestali na dveh posvetih, ki sta bila zelo dobro obiskana tudi zaradi obravnavane tematike. Na obeh posvetih naj bi se seznanili s KO- LEKTIVNO POGODBO ZA ZAPOSLENE V JAVNEM SEKTORJU in zlasti poudarili razvrščanje zaposlenih v plač- ilne razrede za administrativni kader v zdravstvu.

(8)

Biserka Marolt Meden

Svet pacientov

Univerzitetni klinični center Ljubljana je verjetno pr- va slovenska bolnišnica, ki je ustanovila posebno po- svetovalno telo, v katerem so predstavniki pacientov.

Od leve proti desni: novinarka Tadeja Lampret, Marija Kosem, Vlasta Gjura Kaloper, Marjana Mastinšek Šuštar, Elizabeta Bobnar Najžer, Olga Zorman in Danica Lindič.

Po besedah generalne direktorice mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl.

ekon. so se za takšen korak odločili že lani, ko so pripravljali strateške usmeritve za srednjeročni razvoj UKC Ljubljana in so zato ustanovitev tega posvetovalnega telesa opredelili v letošnjem poslovnem načrtu.

UKC Ljubljana namreč dejansko želi povečati odprtost UKC Ljubljana in izboljšati partnerski odnos s pacienti. Da bi povečali sodelovanje z društvi pacientov in društvi, ki delajo v dobro pacientov je maja letos UKC Ljubljana že organiziral dan odprtih vrat ( 6. maja 2008), kot prvi korak k zastavljenemu cilju.

K sodelovanju so povabili več kot 100 društev, združenj, zvez in ustanov, ki delujejo na področju zdravstva oziroma zdravja v širši ljubljan- ski regiji. Na povabilo se jih je odzvalo več kot petdeset. Ugotovili so, da tudi organizirani pacienti in drugi pozdravljajo ustanovitev Sveta pacientov in si tudi oni želijo več sodelovanja in skupnih prizadevanj za izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov v UKC Ljubljana. Želijo si več sodelovanja tako na področju preventive, zdravljenja, izboljšanja kakovosti bivanja v bolnišnici in drugih zavodih ter na področju drugih aktivnostih v dobro pacientov (zbiranje donacij za nakup opreme, orga- niziranje različnih predavanj, ipd.)

Ustanovitev Sveta pacientov kot posvetovalnega telesa vodstva UKC Ljubljana je torej samo drugi korak k skupnemu cilju - izboljšanju partnerskega sodelovanja s pacienti.Vodstvo UKC si želi, da bi Svet pacientov postal sogovornik vodstva UKC Ljubljana pri ključnih odloči- tvah UKC Ljubljana, ki so vezane na kakovost bivanja in oskrbe v UKC Ljubljana. "Pričakujemo, da nas boste opozarjali na tiste stvari, ki jih mi niti ne opazimo, vas pa motijo," je Svet pacientov nagovorila strokovna direktorica prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica.

»Vsi v UKC Ljubljana s želimo izboljšali celotno oskrbo pacientov, da bi se pri nas dobro počutili«, je dodala glavna medicinska sestra Erna Kos Grabnar.

Na konstitutivni seji je vodstvo UKC Ljubljana predstavilo celovito skrb za varnost pacientov v UKC Ljubljana. Predlagali so tudi, naj bi Svet pacientov med drugim obravnaval tudi ustreznost ureditve obiskovanja pacientov v UKC Ljubljana, se celovito seznanil z bolniško prehrano, po- magal oblikovati ustrezne informacije (zloženke, knjižice) za paciente ter sodeloval pri pripravi vprašanj v anketnih vprašalnikih za paciente.

Članice Sveta pacientov pa so predlagale, da v svoj program uvrstijo vse teme, ki bodo prispevale k bolj kakovostni obravnavi bolnikov. Opozori- le so na nujnost, da je korist za paciente vedno v ospredju, ter na pone- kod predolge čakalne dobe in na pomanjkanje zdravnikov na posameznih področjih. Izrazile so zadovoljstvo, da bodo lahko sodelovale z vodstvom UKC Ljubljana pri reševanju za nekatere na videz majhnih, a za paciente pomembnih vprašanjih. K sodelovanju bodo povabile vsa zain- teresirana društva, saj so prepričane, da je v društvih veliko pozitivne energije in pripravljenosti za izboljšanje zdravstvene oskrbe pacientov.

Po skupni seji vodstva in Sveta pacientov je v nadaljevanju zasedal Svet pacientov brez medijev in vodstva UKC Ljubljana in izvolili so predsed- nico Vlasto Gjuro Kaloper in sekretarko Elizabeto Bobnar Najžer.

aktualno

Svet pacientov bo v letu 2008/09 deloval v naslednji sestavi:

Zveza kroničnih pacientov : Vlasta Gjura Kaloper Zveza kroničnih pacientov : ime še ni znano Društvo onkoloških bolnikov Slovenije : Danica Lindič

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije : Elizabeta Bobnar Najžer Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije : Marjana Mastinšek Šuštar Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana : Olga Zorman

Društvo Transplant : Marija Kosem Kaj je torej Svet pacientov?

Svet pacientov sestavljajo pacienti oziroma izjemoma zastopniki pacientov ( ko gre za otroke) - predstavniki društev združenj, zvez, ustanov in zainteresirani posamezniki. Vodstvo UKC Ljubljana je pripravilo seznam delegantov, ki delegirajo svoje predstavnike na podlagi podatkov o velikosti populacije z določenimi obolenji, ki gravitira v UKC Ljubljana s poudarkom na terciarni obravnavi. Za- to, da bi zajeli čim širši krog pacientov, so se odločili, da zaprosi- jo Zvezo kroničnih pacientov, da predlaga dva predstavnika. Osta- li člani pa so iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Društva Liga proti epilepsiji Slove- nije, Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana in Društva Transplant.

Delo Sveta pacientov je prostovoljno, neplačano in praviloma javno. Sestankov se udeležuje vodstvo UKC Ljubljana oziroma dodatno vabljeni glede na obravnavano problematiko

Foto: Jolanda Kofol

(9)

aktualno

mag. Majda Može

Uvajanje letnih pogovorov

V želji, da bi poudarili pomembnost doseda- njega dela zaposlenih v UKC, njihovih ciljev in načrtov za prihodnost, se UKC zaveda pomena uveljavitve standarda t.i. »vlaganja v ljudi«. Ta standard namreč temelji na razvoju posameznika in pomeni merljivo kvaliteto opravljenega dela ter predstavlja okvir za načrtovanje razvoja zaposlenih. Načrto- vanje poklicne poti zaposlenih v UKC pomeni razvojni proces, s katerim spodbuja- mo strokovni in osebnostni razvoj posameznika, hkrati pa tudi razvoj najobetavnejših delavcev. Ob tem vedno bolj prepoznavamo pomen ustrezne organizacijske kulture in klime, ki imata temeljno in odločujočo vlo- go ter vplivata na uspešnost poslovanja zavoda UKC. V ta namen so 12. maja 2008 organizirali predstavitev projekta Uvajanje letnih pogovorov z zaposlenimi v UKC. Zuna- nja strokovnjakinja, specializirana za podro- čje razvoja kadrov in sistema letnih pogovorov, gospa Nataša Čebulj, Goltta Nova, d.o.o., Ljubljana, je predstavila izhodišča sistema letnih pogovorov. Na osnovi izkušenj je podala praktične napotke za izvedbo pogovorov in jih podkrepila z odlomki iz fil- mov o sistemskem vodenju letnih pogovorov. Predstavitev je bila namenjena vodil- nim in vodstvenim delavcem v UKC, ki so predvideni za prvo in drugo fazo uvajanja letnih pogovorov z zaposlenimi.

Poudarjeno je bilo, da je letni pogovor z zaposlenimi eno najstarejših orodij upravljanja podjetja in postaja ključni element uspešnega vodenja.Je namreč osnova za ocenjevanje uspešnosti pri delu, za načrtovanje nadaljevanja razvoja in izo- braževanja ter osnova za graditev poklicne poti zaposlenih. V tem pogovoru naj bi vsak sodelavec izvedel od svojega neposredno nadrejenega, ali je ta zadovoljen z njegovim delom, kaj od njega pričakuje in kako lahko

v prihodnosti doseže še boljše rezultate. Le- tni pogovor, eden od elementov vodenja, daje pozitivne učinek le tedaj, kadar vpliva na ravnanje sodelavca v prihodnosti in hkrati pomaga vodji pri njegovem usmerja- nju, kontroliranju in motiviranju. Sodobni letni pogovori ne ponujajo le odgovorov na to, kaj od zaposlenega pričakujemo, ampak mu ponujajo tudi predloge, kako lahko to uresniči. Pomembno je, da letni pogovor postane tehnika vodenja in ne le administrativno orodje pri delu.

Na predstavitvi je bilo posebej poudarjeno, da so za samo izvedbo letnega pogovora odgovorni vodje, neposredno nadrejeni so- delavcu v pogovoru, v skladu z veljavno or- ganizacijsko strukturo zavoda in nivoja po- ročanja. Pogovori potekajo zaporedno, hie- rarhično, od vrha navzdol. Na ta način je zagotovljena usklajenost dogovorjenih ciljev s poslovno politiko zavoda. Služba za izobraževanje in razvoj kadrov bo organiza-

cijsko in koordinacijsko vodila izvedbo letnih pogovorov. Pripravila je tudi celotni projekt. Izvajanje letnih pogovorov bo pote- kalo postopno, po hierarhičnih nivojih in fazah. Vsak udeleženec v postopku pogovora bo predhodno prejel vse potrebno gradivo, t.i. referenčne dokumente, to so: Priroč- nik za delo, Informacije in navodila za vodje, Informacije in navodila za sodelavce ter vse potrebne obrazce (Vabilo na letni pogovor, Priprava sodelavca (vodje) na letni pogovor, Zapis o opravljenem pogovoru in Načrt za naslednje obdobje).

Projekt Letni pogovori z zaposlenimi v UKC bo imel v začetni fazi izključno motivacijsko obliko za delo in bo razvojno naravnan.

Gradivo iz predstavitve projekta Uvajanje letnih pogovorov z zaposlenimi (12. 5.

2008) si je mogoče ogledati na spletni strani http://www.intranet.kclj.si/

Ena ključnih aktivnosti graditve razvoja sistema upravljanja s človeškimi viri v procesu HRM – Humen Reso- urce managment v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je projekt Uvajanje letnih pogovorov z zaposle- nimi v UKC.

nadaljevanje s strani 7

Na tem sestanku smo tudi ugotovili, da bi lahko dosegli bistveno več, če bi se pra- vočasno in bolj zavzeto organizirali in vključili v razpravo o kolektivni pogodbi. Res pa je tudi, da nas povezuje niz vprašanj, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti in doseči določen dogovor oziroma premik. V ta namen je bila na tem posvetu podana pobu- da za obuditev konference nemedicinskega kadra v okviru UKC oziroma o ustanovitvi sindikalne skupine zdravstvene administracije v UKC. Predlog o ustanovitvi sindikalne skupine zdravstvene administracije je bil soglasno podprt. Odbor sindikalne skupine zdravstvene administracije, ki ga sestavljajo: Nevenka Babačič, Jadranka Urač, Ida Žerovnik, Irena Bajec, Veronika Mirtič ter Jelka Poljanšek, se bo sestal v čim krajšem času in izdelal predlog prioritetnih nalog na področju dela zdravstvene administracije.

Kolegice, potrudimo se, da bomo s svojim vzgledom potrdile, da smo vredne zaupanja!

Kaj za zdravstvene administratorje

pomeni uvedba novega plačnega sistema

(10)

predstavljamo

mag. Emil Žagar, dipl. ekon., vodja službe

Služba za pogodbene odnose

Z uvodnimi vprašanji smo le na kratko spomnili na nekaj področij, ki jih pokriva Služba za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP (v nadaljevanju Služba za pogodbene odnose z ZZZS). Iz njih je mogoče v grobem razbrati njen pomen. V nadaljevanju pa nekaj več o delu te službe.

Sistem financiranja v zdravstvu je zaple- ten in ima določene zakonitosti. Vsako le- to sprejmejo splošni dogovor in zatem še področne dogovore. Za UKC Ljubljana je

najpomembnejši Področni dogovor za bolnišnice. Na osnovi omenjenih doku- mentov vsako leto pripravijo pogodbo z ZZZS. Poleg same pogodbe je potrebno pripraviti tudi vse priloge. Podpisani pogodbi običajno sledijo še aneksi, zadnja leta pa tudi pogodbe za izvajanje enkra- tnih programov.

V širše področje pogodbenih odnosov z ZZZS, ki jih pokriva Služba za pogodbene.

odnose z ZZZS, pa poleg same pogodbe, prilog, aneksov ipd. sodijo tudi:

priprava navodil za administrativno obravnavo bolnikov v UKC Ljubljana, ko- ordinacija vseh (rednih in izrednih) nadzorov, mesečno preverjanje nepravilno razvrščenih SPP, izračun kalkulacij zdravstvenih storitev v UKC Ljubljana, spremljanje sprememb ordinacijskih časov in čakalnih dob, zbiranje podatkov in izdela- va letnih poročil za terciarne dejavnosti UKC Ljubljana, zbiranje in spremljanje podatkov iz čakalnih knjig, zbiranje, pre- gledovanje in svetovanje pri predlogih širitev in novih zdravstvenih programov, Ali ste kdaj pomislili, kaj vse zajema več kot 300 milijonov evrov težka pogodba z ZZZS, na osnovi katere fi- nancirajo UKC Ljubljana? Koliko dela je vloženega v nekaj centimetrov debelo gradivo izračunov kalkulacij za transplantacije? Kako obsežna so nenehno spreminjajoča se navodila za zdravstveno obravnavo bolnikov in ko- liko dela je vloženega v njihovo nenehno dopolnjevanje? Koliko znanja in izkušenj je potrebnih za sodelovanje pri vseh nadzorih ZZZS, ki jih opravijo v UKC, ter za svetovanje in pripravo morebitnih ugovorov na zapisnike nadzorov? Koliko dela opravijo, ko zbirajo, preverjajo in posredujejo vsa poročila, ki jih dobijo od vseh oddel- kov UKC Ljubljana in podatke nato posredujejo ZZZS? Ali pa, ko zbirajo vse predloge širitev, pregledujejo nji- hove vsebine ter predloge za njihove dopolnitve?

Foto: Biserka Marolt Meden

(11)

predstavljamo

z ZZZS in razvoj sistema SPP

priprava rednih in izrednih poročil, anket ipd. za ZZZS…

S Službo za planiranje, kontroling in poslovno informiranje sodelujemo tudi pri pripravi:

izdelave zahtevnejših analiz in izračunov ter simulacij za pripravo predlogov UKC Ljubljana za ustrezna prestrukturiranja, spremembe standardov, širitve dejavnosti, pri pripravi delovnih programov, poslovnih načrtov ter poslovnih poročil na prihodkovni strani.

Sodelujemo pa tudi v strokovnih delovnih skupinah, kot so npr.: skupina za ure- ditev arhiva v UKC Ljubljana, skupina za reorganizacijo dela v operacijskem bloku ali pa skupina za izračun terciarnih stroškov pri pedagoškem delu.

V zdravstvu se v zadnjih letih srečujemo z vse večjim razkorakom med vse večjimi potrebami po zdravstvenih storitvah na eni strani ter z omejenimi sredstvi, ki ne zmorejo zadostiti vsem potrebam, na drugi strani. Zato so pogajanja za nova sredstva med pogodbenimi partnerji vedno bolj zahtevna in naporna. V zadnjem letu se je postopek prijavljanja širitev ob- stoječih in novih zdravstvenih programov precej standardiziral. V želji po zagotovi- tvi prepotrebnih dodatnih sredstev smo s pomočjo izkušenih svetovalcev generalne direktorice pripravili ustrezen obrazec širitev, na katerem so pripravili svoje predloge klinični oddelki UKC Ljubljana, ki so želeli prijaviti širitve dejavnosti. Pri na- stajanju ustrezne vsebine predlogov ima še zlasti veliko zaslug gospa Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon., ki tudi sicer veliko prispeva k delovanju Službe za pogodbene odnose z ZZZS.

V Službi za pogodbene odnose z ZZZS vse leto zbiramo in urejamo vse predloge za nove dejavnosti in za širitve že obstoječih.

Služba tudi tesno sodeluje s svetovalko strokovne direktorice, z gospo Jano Wahl, dr. med. , ki je zadolžena za razvoj SPP-jev.

Glede na vsa sredstva, ki so bila na voljo za širitve dejavnosti in za nove programe v Sloveniji, se je izkazalo, da naš trud ni bil zaman. Vendar odobrena sredstva še zdaleč ne zadoščajo za vse naše potrebe.

Način, oblika in vsebina naših predlogov pa so vzbudili zanimanje tudi drugih zdravstvenih zavodov.

Ob sodelovanju vseh v UKC Ljubljana si v Službi za pogodbene odnose z ZZZS priza- devamo tudi za posodobitev seznama zdravstvenih storitev v specialistični am- bulantni dejavnosti (t.i. Zelene knjige). Šte- vilni normativi v Zeleni knjigi so v 25-ih le-

tih postali povsem neživljenjski in preskro- mni za korektno in zadovoljivo financira- nje specialistične ambulantne dejavnosti.

Tako so v zadnjem letu nastali številni predlogi sprememb časovnih normativov ob- stoječih storitev ter predlogi novih storitev, ki jih legendarna Zelena knjiga ne pre- more. Postopek zbiranja novih predlogov poteka vse leto. Vse predloge, ki so prispe- li do junija, smo posredovali na ZZZS, kjer so nam dolžni odgovoriti do konca leta.

Tudi ZZZS priznava, da so spremembe na ambulantnem specialističnem področju nujne in da smo z našimi aktivnostmi na tem področju na pravi poti.

Če torej še niste uspeli pripraviti vaših predlogov dopolnjevanja posameznih storitev, je še vedno čas, da to storite.

Zaposleni v Službi za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP vodja službe, poročila terciarne dejavnosti, širitve zdravstvenih dejavnosti mag. Emil Žagar, dipl. ekon.,12-51

pogodba z ZZZS, delovni program, prihodki ZZZS Dragica Berginc, univ. dipl. ekon. 32-60

zdravstvena navodila, nadzori nad obračunom zdravstvenih storitev, mesečno preverjanje nepravilno razvrščenih SPP, predlogi novih zdravstvenih storitev Jelena Milić, univ. dipl. org. dela 25-71

kalkulacije zdravstvenih storitev,

Milena Kremenšek-Štucin, univ. dipl. ekon.26-71

čakalne knjige, priloge pogodbe (ordinacijski časi, čakalne dobe…) Janja Zomer, univ. dipl. ekon.(na porodniškem dopustu) 38-49

V sestavi Službe za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP pa je tudi preostali del centralne sprejemne pisarne, ki skrbi za prijavljanje tujcev, trezor in matične knjige. Zaposlene v Centralni sprejemni pisarni:

Lucija Babnik34-25, Judita Pervanje36-22, Marjetica Vidmar-Shaker 53- 61, Marija Gorjup21-61

(12)

predstavljamo

Dr. Zlatko Fras, dr. med.

Strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana

Vizija Interne klinike je ostati in se razvijati kot vrhunska sodobna zdravstvena institucija, ki bo po ponudbi in strokovnem znanju na področjih interne medicine enakovredna podobnim ustanovam v razvitem svetu. Ce- lotno področje delovanja Interne klinike mora biti pregledno in v vsakem trenutku odprto in dostopno javnosti.

Nekateri poudarki iz programske strategije po področjih dela

Klinično delo:

skrajševanje čakalnih dob, tesnejše sodelovanje in povezovanje internističnih oddelkov in služb med seboj ter z drugimi strokovnimi enotami UKC Ljubljana, intenziviranje in kakovostno izboljševanje dela konzilijev in organizacija rednih strokovnih (interdiscipli- narnih) srečevanj tistih specialnosti, ki sode- lujejo pri obravnavi naših bolnikov, projekt formalizacije tesnejšega sodelovanja različ- nih strok v smislu horizontalnega povezovanja znotraj UKC Ljubljana, boljše in tesnejše sodelovanje z osnovno zdravstveno dejav- nostjo - oblikovanje dogovorjenih protoko- lov napotovanja ter zagotavljanje boljših možnosti za konzultacije s specialisti internisti – konzultanti, lastni epidemiološki podatki - vzpostavitev stalnega sodelovanja in izmenjave informacij z ustanovami, ki so v Sloveniji pooblaščene za zbiranje in obdela- vo teh podatkov (Inštitut za varovanje zdravja, Katedra za javno zdravje MFL, idr.), v srednjeročni perspektivi pa vzpostavitev stalnega centra (službe) za epidemiologijo.

Podiplomsko usposabljanje

IK ima na nacionalni ravni pooblastilo za izvajanje celotnega programa specializacij

iz interne medicine, gastroenterologije, he- matologije, nefrologije in revmatologije. Pri svojem delu bo vodstvena struktura IK v sodelovanju s strokovnim vodstvom UKC Lju- bljana v bodoče uveljavljali načela, ki jih je sprejel Svet za izobraževanje UKC Ljubljana.

Znanstveno-raziskovalno delo

IK bo na področju znanstveno-raziskoval- nega dela delovala bolj povezano, tako v smislu povezovanja navznoter, kot tudi na- vzven. Slednje je še izrazito pomembno v smislu prizadevanj za pridobivanje zuna- njih, mednarodnih virov, npr. sredstev iz ra- zličnih skladov EU in seveda tudi kliničnih raziskav. Pri tem bomo pobudniki za inten- zivnejše sodelovanje z za to področje za- dolženimi obstoječimi službami UKC Lju- bljana, pa tudi z različnimi agencijami (v Sloveniji in v tujini), ki nam lahko ponudijo ustrezno pomoč.

Organizacija dela

Zaposlene bomo spodbujali k predlogom za spremembe, ki bodo temeljili na z dokazi podprtih argumentih ter pozitivnih, dobrih modelih in izkušnjah iz drugih držav. Z do- govorom o drugačni razporeditvi dnevnega delovnega časa bomo znatno vplivali na (iz- boljšanje) uspešnost in učinkovitost dela ter zadovoljstvo zaposlenih.

Kakovost

IK si bo prizadevala, da bodo zaposleni strokovnjaki tudi v bodoče skupaj z ustreznimi strokovnimi združenji pripravljali in poso- dabljali smernice za obravnavo vseh tistih bolezni, ki sodijo v okvir njihovih strokovnih dejavnosti. Vsaka strokovna enota IK mora pripraviti predlog lastnega nabora profila

kazalnikov kakovosti, sledilo bo usklajevanje le-teh na ravni celotne klinike, ter uvedba njihovega spremljanja pri vsakdanjem delu.

Kadrovski viri

Za vsa področja zdravstvene oskrbe/dejavnosti si bomo prizadevali za zagotavljanje ustrezne kadrovske podpore. Človeški viri morajo biti zadostni po številu in kar najbolj kakovostni, vodstvo pa si mora nenehno prizadevati, da bi ustvarilo okolje, v katerem bodo zaposleni zadovoljni. V obdobju rela- tivnega pomanjkanja zdravnikov na celo- tnem področju Republike Slovenije bomo v kar največji možni meri izkoristiti vse razpo- ložljive vire. Še zlasti gre tu za bolj učinko- vito organizacijo dela specializantov, oziroma vseh zdravnikov, ki so v UKC Ljubljana na usposabljanju.

Zagotavljali in izboljševali bomo pogoje za stalni strokovni razvoj zaposlenih.

Materialni, finančni viri

Materialni oziroma finančni viri za poslovanje so zaradi izrazitega razhajanja med potrebami in možnostmi nenehna tema znotraj sistema zdravstvenega varstva, kakor tudi znotraj institucij in med zdravstvenimi delavci samimi. Potrebno je najti kar naj- boljše ravnovesje med zagotavljanjem ne- odtujljivih pravic bolnikov do stalne zdravstvene oskrbe, dostopom do najsodobnejših tehnologij in visoke kakovosti storitev.

Prizadevali si bomo za korektnejšo oceno sedanje realizacije (predvsem dosledno ko- diranju in vrednotenje obravnavanih SPP), zlasti pa težili k ustreznemu ovrednotenju najtežjih, t.im. »terciarnih« primerov.

nadaljevanje na strani 14 Interna klinika predstavlja tako po obsegu dejavnosti, kot tudi po nivoju kakovosti storitev enega stebrov de- javnosti UKC Ljubljana. Gre za najbolj vrhunsko in vsebinsko celovito zaokroženo ustanovo za področje inter- ne medicine v državi, v kateri bomo na področjih klinične hospitalne in ambulantne dejavnosti tudi v priho- dnje ohranili koncept integralne obravnave internističnega bolnika, na ožjih strokovnih področjih pa se po- svečali obravnavi bolnikov z boleznimi, ki sodijo v okvir posamezne od vej interne medicine. V okviru Interne klinike poteka tudi vrhunska znanstveno raziskovalna in pedagoško izobraževalna dejavnost.

(13)

predstavljamo

Jožefa Hartman, dipl. m. s.

Glavna medicinska sestra Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo

Minilo je že 30 let, odkar sem kot študentka prvič prišla v Klinični center. Tako kot zdaj je tudi takrat primanjkovalo medicinskih sester.

Zadnje leto študija sem bila štipendistka KC in razporedili so me na KO za nevrokirugijo. Kot pripravnica sem devet mesecev delala v CIT-u in spoznala, da ni enostavno pomagati ljudem v zelo kritičnih trenutkih.

Primanjkovalo mi je strokovnega znanja, veliko sem razmišljala o odnosu do hudo bolnih ljudi. Življenja se še posebno oklepajo v težk- ih trenutkih in najdejo nenadejano moč za premagovanje ovir. Vsaka premagana preizkušnja v življenju prinese nova spoznanja in nove vrednote. Delo na nevrokirurgiji me je veselilo in venomer sem prido- bivala nova znanja.

Ko sem se preselila v Kočevje, sem kar nekaj let krožila po oddaljenih vaseh kot patronažna medicinska sestra. Spoznavala sem, kako je, ko prideš v varovančevo kuhinjo in ga motiviraš za zdrav način življenje.

Ponovna selitev me je privedla v Otroški in šolski dispanzer v Grosupljem, kjer sem delovala predvsem na zdravstveno-vzgojnem področju. Delo z novorojenčki, mladimi mamicami in šolarji mi je prinašalo veliko zadovoljstva.

Leta 1998, ko je v Kliničnem centru ponovno zelo primanjkovalo medicinskih sester, so se nekdanje sodelavke spomnile name in me vabile, naj se vrnem delat v bolnišnico. Zavestno sem se odločila za vrnitev v Klinični center in začela sem z delom na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Po nekaj mesecih sem prevzela delo oddelčne medicinske sestre na oddelku z onkološkimi pacienti.

Zahtevne operacije obsežnih karcinomov na področju glave in vratu zaznamujejo paciente za vse življenje in jim spremenijo življenjske dejavnosti. Veliko sem se ukvarjala z učenjem pacientov, kako naj po operacijskih posegih in po odpustu iz bolnišnice skrbijo zase. Če sem hotela biti pri delu uspešna, sem morala sodelovati tudi s svojci bolnikov. V tem obdobju sem se vpisala na Visoko šolo za zdravstvo, kjer sem tudi diplomirala. V svoji diplomski nalogi sem z raziskavo prever- ila, če je moje zdravstveno-vzgojno delo prineslo kak napredek in vplivalo na lažje vključevanje pacientov po operacijah v življenje doma.

Vesela sem bila pozitivnega odziva pacientov in njihovih svojcev na delo medicinskih sester. Začela sem sodelovati z Društvom laringek- tomiranih Slovenije, ki ima zelo pozitiven vpliv pri rehabilitaciji in ponovni vključitvi operiranih rakavih pacientov v življenje.

Osebno življenje pa mi ni prizanašalo. Našo družino je zaznamovala težka bolezen in sinova smrt. Zato vem, kaj v življenju pomembno, tako da mogoče lažje pomagam pacientom z rakom in se pogovarjam

z njihovimi svojci. Še vedno me zaboli, če vidim, da zdravstveni delavci opravljamo svoje delo brezosebno oziroma brez čustev. Imeti rad sebe, spoštovati vsakogar in iskati dobro v vsakem in v vsaki stvari, je zame najbolj pomembno. Pomembno je, da medicinske sestre svoje delo opravljamo kvalitetno in profesionalno, zavedati pa se moramo, da prijazna beseda, iskren pogled in topel dotik roke včasih delajo čudeže. Čeprav nas je medicinskih sester premalo, si moramo vzeti čas in prisluhniti pacientu in njegovim svojcem. Vedeti moramo, da zau- panje med bolnikom, njegovimi svojci in medicinsko sestro prinaša tisto več pri kakovostno opravljenemu delu.

Ko sem ob koncu leta 2005 nepričakovano in zelo na hitro začela opravljati dela in naloge glavne medicinske sestre na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, mi ni bilo lahko. V zdravstveni negi je bilo veliko pomanjkanje medicinskih sester, še posebej na oddelkih. Moj prvi cilj je bil povečati število zaposlenih v zdravstveni negi in z zmanjševanjem obremenitev in dvigovanjem zadovoljstva zaposlenih obdržati izoblikovane kadre na kliniki. Zdaj je sicer boljše, vendar pa vztrajno raste število pacientov, ki rabijo pomoč medicinskih sester pri življenjskih aktivnostih in potrebujejo vse bolj zahtevno zdravstveno nego. Kakovostno in varno lahko delamo le z dovolj velikim številom primerno izobraženih kadrov. Izobrazba prinaša samozavest, motiviranost in avtonomnost.

Danes na kliniki dela 24 diplomiranih medicinskih sester, 51 zdravstvenih tehnikov in 8 bolničark. Med njimi jih je veliko z zelo spe- cialnimi znanji. Želim si, da bi to njihovo strokovnost tudi uradno priz- nali in prenašali na mlajše. Na kliniki je velik napredek na področju higiene in izobraževanja, za vse to se moram zahvaliti marljivim in vztrajnim sodelavkam in sodelavcem. Veliko zaposlenih se dodatno izobražuje ob delu, vse to pa bo dvignilo kakovost in razvoj na področju zdravstvene nege. Z veseljem pohvalim vse zaposlene v zdravstveni negi na naši kliniki, saj pacienti v vprašalnikih zelo pozi- tivno ocenjujejo njihovo delo. Kljub zelo težkim pogojem ga opravlja- jo odgovorno in kvalitetno.

Pri strokovno-organizacijskem delu me čaka še veliko nalog, zaradi finančnega primanjkljaja v UKC Ljubljana pa tudi na poslovno-organizacijskem področju. Želim si izboljšati odnose med zaposlenimi v zdravstveni negi, prav tako pa opozarjati, da so zdravstveni delavci sodelavci v zdravstvenem timu in da ima vsak svoje mesto pri pacien- tovi oskrbi.

nadaljevanje na strani 20 Želja, da bi pomagala ljudem, je v meni zorela od drugega razreda osnovne šole, ko sem tri tedne ležala na Infekcijski kliniki. Po opravljeni maturi na gimnaziji je tako bila izbira študija na Višji šoli za zdravstvo zame res enostavna.

(14)

in memoriam

prof. dr. Stane Repše

Prof. dr. Vladislav Pegan

1935 - 2008

V soboto, 21. junija 2008, je mnogo prezgodaj umrl prof. dr. Vladislav Pegan, upokojeni dol- goletni predstojnik Kliničnega oddelka za ab- dominalno kirurgijo.

Rodil se je 17. 06. 1935 v Ljubljani, diplomiral leta 1960 in 1969 postal specialist splošne kirurgije. Leta 1974 je postal vodja ambulan- tnega oddelka za splošno kirurgijo na Polikli- niki, leta 1977 pa vodja otroške abdominalne kirurgije. Leta 1977 je dosegel stopnjo dok- torja znanosti, leto kasneje je bil izvoljen za docenta, naslednje leto pa je postal name- stnik predstojnika Kirurške gastroenterološke klinike. Leta 1983 je postal izredni, leta 1989 pa redni profesor kirurgije.

Po nenadni smrti takratnega predstojnika, prof. dr. Mitje Koviča (1987. leta), je bil izvoljen za predstojnika Kirurške gastroentero- loške klinike. Poln ustvarjalne energije se je komaj 43-leten posvetil njenemu nadaljnje- mu razvoju. Zadal si je nalogo, da v takratni širši domovini že uveljavljeno kliniko uveljavi tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem so mu pomagale izkušnje in znanstva, ki si jih je pri- dobil med izpopolnjevanji na tujem (Švedska, Nemčija, ZDA). Znal je motivirati sodelavce za usmeritve v posamezna področja abdominalne kirurgije, jih z avtoriteto predstojnika pod- piral in jim pri tem puščal ustvarjalno svobo- do. Oblikoval je transplantacijsko skupino in že 1988. leta začel s pripravami na transplan-

tacijo jeter. Njegov delež pri uvedbi transplantacije jeter v rutino (1998. leta) in pri vstopu Slovenije v Eurotransplant (leta 2000) je velik. Hitro je uvidel pomen laparoskopske kirurgije. Uvedel je laparoskopsko holecistek- tomijo in v naslednjih letih močno prispeval k razširitvi laparoskopskega načina operiranja.

Postopoma je prevzemal vse več pomembnih funkcij. Tako je bil predsednik Sveta Zavoda KC (1987-1990), predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatolo- gijo (1989-1996), predsednik novoustanov- ljenega Združenja za endoskopsko kirurgijo Slovenije (leta 1994). Leta 1992 je bil izbran za direktorja Kirurških klinik KC. Z njemu lastno diplomatsko spretnostjo in uglajenostjo je uspešno usklajeval interese posameznih ki- rurških klinik. Na strokovno-organizacijskem področju je bil dejaven član Kirurške sekcije SZD, Gastroenterološke sekcije SZD in član UDKJ. V mednarodnih organizacijah je bil član Nemškega kirurškega združenja, Mednaro- dnega združenja kirurgov in gastroenterolo- gov in ustanovni član Evropskega združenja za urgentno kirurgijo. Njegovo mednarodno udejstvovanje je doseglo vrhunec z organizacijo in izvedbo 1. kongresa HPB kirurgije Alpe- Adria (leta 1992) v Cankarjevem domu.

Vse obdobje je aktivno nastopal na domačih in mednarodnih strokovnih sestankih in kon- gresih, pogosto kot vabljeni predavatelj. Sam

in s sodelavci je objavil okrog 200 bibliograf- skih enot in sodeloval pri dveh učbenikih kirurgije. Bil je član uredniških odborov Acta Chirurgica Iugoslavica, Hepatogastroentero- logy, Chirurgische Gastroenterologie, Bulletin HPB in The European Journal of Emergency Surgery ter glavni urednik Endoskopske revije. Avstrijsko kirurško združenje ga je leta 1999 imenovalo za svojega dopisnega člana.

V zadnjem delu mandata predstojnika klinič- nega oddelka se je vse bolj predajal delu v Zdravniški zbornici Slovenije. Močno je vplival na programe in vsebine novih šestletnih ki- rurških specializacij. ZZS ga je imenovala za predstavnika Slovenije v European Board of Surgery in za nacionalnega koordinatorja specializacije iz abdominalne kirurgije. Leta 2000 je postal predsednik Odbora za strokovno-medicinska vprašanja pri ZZS. Ko je bil leta 2004 izvoljen za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, se je po triinštiridesetih letih delovne dobe upokojil. Še vedno pa je rad prihajal v UKC in na »svoj« oddelek, kjer je bil vedno dobrodošel kot prijatelj in svetovalec.

S prezgodnjo smrtjo profesorja dr. Vladislava Pegana smo izgubili izjemnega človeka in strokovnjaka. Hvaležni smo za čas, ki smo ga lahko preživeli skupaj, še posebej pa za leta, ko je bil prof. dr. Vladislav Pegan naš predstojnik. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

nadaljevanje s strani 12

Na osnovi poznavanja stanja upravljanja z viri na področju ambulantne specialistične dejavnosti bo treba analizirati in bolje ovrednotiti predvsem ambulantne specialistične preglede, kjer trenutno financi- ranje pomembno zaostaja za dejanskimi stroški. Eden od temeljnih pogojev za uspešno finančno poslovanje Interne klinike kot celote, pa tudi njenih organizacijskih enot, so natančni, razumljivi in ažurni podatki o tem, s kakšnimi sredstvi razpolaga. Le-to bo prispevalo k dejanskemu zagotavljanju formalne, statutarno opredeljene avtono- mije in odgovornosti izvajalcev (strokovnih enot) znotraj klinike.

Infrastruktura

Strokovno vodstvo Interne klinike si bo prizadevalo za nujno posodobitev dotrajane opreme in uvajanje novih tehnologij, sočasno pa tudi za njihovo najboljšo izkoriščenost.

Vsaka od organizacijskih enot Interne klinike bo v skladu s skupnimi ter strateškimi usmeritvami UKC Ljubljana kot celote in Interne klinike kot integralnega dela UKC Ljubljana izdelala lasten akcijski na- črt delovanja, v katerem bodo opredeljeni cilji, metode za njihovo doseganje in predvideni potrebni viri.

Foto: Amadej Lah

Dr. Zlatko Fras, dr. med.

(15)

izobraževanje

mag. Vanja Kiswarday,defektologinja v Bolnišnični šoli OŠ Ledina

Spoštovanje ^{je srce}

vzgoje in izobraževanja

Pirjo Tilus je predstavila mrežo finskih bolnišničnih šol ter smernice in dosežke razvojne prenove bolnišničnega šolstva na Finskem.

Glavni cilji prenove so bili: izboljšati in razvijati metodiko bolnišni- čne pedagogike, poiskati najustreznejše načine vključevanja otrok, ki čakajo na hospitalno obravnavo in zaradi bolezni ali težav ne mo- rejo biti vključeni v matično šolo (to je pereč vseevropski problem!), izboljšati prehajanje med šolami ter s tem učencem omogočiti boljše možnosti vključevanja in enakopravnejšo udeležbo v šolski skupnosti. Bolnišnično šolstvo so uspeli dvigniti na tako kvalitetno raven, da omogoča dolgotrajno bolnim učencem največje doseganje učnih ciljev. Rezultat projekta je tudi spletna baza »dobrih praks«, kjer lahko učitelji za svoje delo pridobijo koristne metodične napotke. V Tampereju smo obiskali Bolnišnično šolo »Koivikkopuisto school«, ki jo vodi Riitta Launis, organizatorka kongresa. Nad šolo v otroški bolnišnici smo bili očarani! Učilnice so prostorne, bogato opremljene z učili in didaktičnimi materiali, ICT- in AV-sredstvi.

Imajo kabinete za glasbo, tehniko, gospodinjstvo, šport… Imeli smo priložnost začutiti pomen misli, ki je vodilo finskega vzgojno-izo- braževalnega sistema: Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja.

Dr. Tulla Tamminen, profesorica otroške psihiatrije na Univerzi v Tampereju (tudi predsednica svetovnega združenja za mentalno zdravje otrok in predsednica evropske organizacije za otroško in mladostniško psihiatrijo), je poudarila terapevtsko soodvisnost in potrebo po vzajemnem sodelovanju med psihiatri, psihologi in bol- nišničnimi učitelji ter defektologi. Psihične težave otrok naj bi se vedno bolj izražale kot učna neuspešnost oziroma neprilagojenost, zato bodo vedno bolj potrebni individualni in osebni pedagoški pri- stopi, oblikovani na osnovi smernic multidisciplinarnega terapevt- skega tima. Tudi dr. Tanveer Sandhu, raziskovalec in specialist

otroške in mladostniške psihiatrije, poudarja vedno večjo potrebo po medsebojnem sodelovanju in povezovanju med šolami in orga- nizacijami za mentalno zdravje otrok, kar lahko v veliki meri pripo- more k izboljšanju mentalnega zdravja otrok (v zaščitnem in stimu- lativnem smislu). To bi izboljšalo možnosti za zgodnje odkrivanje otrok, ki potrebujejo pomoč, zagotovilo bolj celostno zastavljeno in zato učinkovitejše zdravljenje ter pripomoglo k zmanjševanju težav in preprečevanju nastajanja sekundarnih zapletov. Izpostavil je dej- stvo, da prav bolnišnični učitelji in specialni pedagogi najbolje obvladamo metode in pristope pri delu z otroki s posebnimi potrebami, hkrati pa potrebujemo strokovno podporo in usmeritve zdravnikov, psihiatrov in psihologov, zato je pri obravnavi teh otrok temeljno dopolnjevanje in vzajemno interdisciplinarno delo. Šola je prostor, kjer otrok preživi večino svojega aktivnega časa, zaradi če- sar je pomembno, da se v njej vzpostavi ugodne fizične, mentalne in emocionalne pogoje za razvoj.

Veliko pozornosti je pritegnil tudi nedavno zaključen Comenius projekt (http://www.hospitalteachers.eu/index.htm), katerega cilj je bil zbrati in oblikovati spletno zbirko gradiv, povezanih s temeljnimi značilnostmi nekaterih težkih ali kroničnih bolezni, motenj oziroma težav, njihovih kliničnih slik in predvsem posebnih vzgojno-izo- braževalnih potreb, ki jih imajo zaradi njih dolgotrajno bolni učen- ci. Glavni namen projekta je bil učencem in učiteljem olajšati proces ponovne vključitve v matično šolo. Zbrane informacije za nekatere bolezni so na spletu na voljo v več jezikih, avtorji projekta pa so HOPE povabili k uporabi, nadgradnji in jezikovni širitvi spletne baze.

Oba slovenska prispevka odsevata pomen povezovanja bolnišničnih učiteljev v širšem, evropskem kontekstu. Vanja Kiswardayje upo- rabo multimedijskega kompleta za ustvarjanje animacij predstavila skozi prizmo celostnega učenja, ki skozi vzbujeno motivacijo spod- budi učenca k uporabi in razvoju številnih spretnosti in znanj.

Tanja Bečanpa je izpoved dolgotrajno bolne deklice analizirala in predstavila skozi strokovni profil bolnišničnega učitelja, ki glede na profesionalne kompetence prepoznava potrebe in zmožnosti bolne- ga učenca in zanj oblikuje, izvaja in organizira individualni program učenja. Z definiranjem profesionalnega profila bolnišničnega učite- lja, opredeljenega s kvalitativno strukturiranimi kompetencami in z operacionaliziranimi cilji, so se v preteklih letih ukvarjali nizozemski kolegi, predvsem Otto Mourik. Ta je predstavil angleško verzijo pri- ročnika »The professional profile of hospital teacher«, ki je prav go- tovo eno temeljnih del za nadaljnji razvoj bolnišničnega šolstva.

Od 4. do 7. junija 2008 je v kraju Tampere na Finskem potekal 6. kongres HOPE (Hospital Organisation of Pedagogues of Europe) »Facing Reality and dreams«, ki združuje znanje, izkušnje in vizije za razvoj bolnišnič- nega šolstva. Sodelovalo je preko 140 bolnišničnih učiteljev iz petindvajsetih držav vsega sveta.

(16)

pogovor

Polona M. L. Wallas

Delo, ki ga opravljaš z veseljem,

je vsak dan nov izziv

Gospa Stravnik, v našem zavodu ste že 37 let. To je obdo- bje, ki ste ga posvetili eni ustanovi, enemu poklicu. Kakšni so bili vaši začetki?

Po končani Srednji medicinski šoli v Mariboru sem iskala službo v Ljubljani. V tistem obdobju so Klinični center še gradili, zato s sre- dnješolsko izobrazbo ni bilo mogoče dobiti službe. Po ogledu drsal- ne revije v Celovcu smo si dijaki 4. letnika medicinske srednje šole ogledali tudi Deželno bolnišnico, kjer so nas zelo prisrčno vabili na delo. V tistem obdobju je mariborska srednja šola že imela pogodbe z Nizozemsko in Libijo, kamor so sprejemali medicinske sestre z zna- njem angleškega jezika, ter s Švico, kjer je bilo priporočljivo znanje nemškega jezika. Sama sem znala pasivno angleščino, aktivno pa nemščino. Zelo sem želela zaposlitev v Libiji ali v Švici, vendar sem se na željo staršev zaposlila čim bliže domačemu kraju. Tako sem se oktobra 1969 zaposlila v Celovcu, kjer sem ostala in do aprila 1971.

V UKC Ljubljana ste pričeli delati na KO za plastično kirur- gijo. Kakšni so vaši spomini na tisti čas?

Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline je bil preseljen v Klinični center januarja leta 1971, in sicer v 8 nadstropje. Kar nekaj nas je bilo zaposlenih v ogromnem gradbišču. Seveda smo se takoj spoznali in povezali med seboj, saj nas je bila le peščica medicinskih sester in zdravnikov. Združevala so nas tudi skupna dežurstva, ki so se po obsegu dela povečevala z izgradnjo naslednjih nadstropij. Od- delek v 8. nadstropju KC pa ni bil niti najmanj ustrezen za zdravljenje težko opečenih bolnikov, saj so bile sobe za intenzivno terapijo

prirejene iz običajnih bolniških sob. V tistem času me je najbolj bo- lelo in motilo to, da so se na bolnike s težkimi opeklinami valili roji mesarskih muh. Na Poljanski cesti je bila namreč predelava mesa oziroma klavnica, okna pa smo morali odpirati zaradi neprijetnega vonja po zažgani ali razpadajoči koži. Bolnik ni smel biti nikoli sam, saj se ni mogel ubraniti muh.

Če pogledate nazaj, kateri trenutki so bili za vas najbolj veseli in kateri najbolj žalosti?

Najbolj žalosten je bil zagotovo dan, ko sem izvedela za tragično nesrečo dr. Marka in Vesne Godina, ki je v vseh zaposlenih na Klini- čnem oddelku pustila veliko praznino in veliko neodgovorjenih vprašanj. Seveda so se v času mojega dela v UKC Ljubljana še vrsti- li tako veseli kot žalostni trenutki, zlasti ob izgubi bližnjih – hčerke, staršev ali sorodnikov mojih najožjih sodelavcev.

Ste tudi profesorica zdravstvene vzgoje. Nam lahko pove- ste kaj več o tem?

Že ko sem se zaposlila, sem ugotovila, da so me v Avstriji kot zače- tnico po končanem šolanju bolj vodili in usposabljali za izvrševanje delovnih nalog, zato sem o tem tudi razpravljala (kaj bi bilo dobro in prav). Glavna medicinska sestra me je zato takoj zadolžila za usposabljanje na novo zaposlenih delavcev, dijakov, medicinskih sester iz tujih držav, ki so se prišli na Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline. Tako smo usposabljali medicinske sestre iz več- ine držav nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Francije ter predstavili naše delo medicinskim sestram iz Amerike, Izraela… Gostili in usposabljali smo tudi tuje študente iz Avstrije, Anglije in Nizozem- ske. S pedagoškim delom sem se tako ukvarjala skoraj vso svojo delovno dobo, prav do uradnega imenovanja in prevzema mesta ko- ordinatorice za zdravstveno-vzgojno in pedagoško delo na Kirurški kliniki( leta 1999) za zaposlene in študente visokih zdravstvenih šol.

S čim se boste ukvarjali, ko se konča formalni del zaposlitve?

Ko bom končala svoje poslanstvo v UKC Ljubljana, se bom ponovno vključila v delo ustanove Mali vitez - Fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Mogoče se bo ponovno našel čas za obisk slo- venskih gora ali pa bom več časa preživela na morju. Seveda pa me čaka tudi kakšen izlet več s člani Kluba Korošcev v Ljubljani in kakšno daljše potovanje. Vsekakor pa ne bom opustila vadbe joge, ki nam jo je omogočilo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, za kar se iskreno zahvaljujem. Delo, ki ga z veseljem opravljaš, je vsak dan nov izziv, vsak dan se naučiš kaj novega in kaj novega pridobiš, to pa ti daje znova in znova novo energijo. Bolniki, študentje ali zaposleni čutijo simpatijo, naklonjenost, skrb, a tudi tvojo kritičnost. Pri vsem tem naj pripomnim, da mi je čas vse pre- hitro minil, saj se mi zdi, kot da sem šele včeraj prišla v UKC.

Pogovor z gospo Miro Stravnik, koordinatorico za zdravstveno-vzgojno in pedagoško dejavnost na Ki- rurški kliniki

Kolegij glavnih medicinskih sester Kirurške klinike: Mira Stravnik je skrajno desno v prvi vrsti