KNJIŽEVNOST, KRONIKA, ZBOROVANJA, POROČILA

Kras d e la C roatie, d e la B o s n ic et d e 1’ H erzegovin e n ’ ont point d e Juifs,

h

murje, M ostar et V ršac en V ojvodina et form e un cinq uiem e du territoire de I’ Etat.

POROČILA O EKSKURZIJAH.

M. S a l o p e k : G e o l o š k a ek sk u r z ija u D a lm a ciju .

dto

god.

U D alm aciju v o d io je naš put! Nije tešk o p og o d iti za š to ? D alm acija je uz Sloveniju p onajbolje g e o lo šk i p rou čen a pokrajina n aše države. D alm acija je ču- vena u g e o lo šk o m svijetu po svojoj jed n ostavn oj g e o lo šk o j gradi. P očetn ik a g e o lo g a treba od vesti u teren, koji pokazuje proste, jed n ostavn e o d n o s e i raz- galjenu krajlnu.

V e c je za nauku p reraro umrli V. U h It g , p ro feso r g e o lo g ije na b ečk om sveučilištu , n a glašivao u svojim predavanjim a, da D alm acija pokazuje n eo b ičn o pravilnu tektonsku gradu, pa da m o že da p osluži kao školsk i primjer pravilnog boranja. D a n a s znam o, da to važi tek za neke krajeve D alm acije.

Uz tektonsku gradu zanim ao nas je naročito 1 južni razvoj e o c e n a , koji je u d anašn jo) S loveniji o sta o reduciran sam o na m ale krpe fliša u ok o lici Planine.

28. VIII 1 9 2 5 . prisp jesm o novom ličkom željeznicom u Š i b e n i k . V e č sam Šibenik s potopljenim u ščem rijeke K r k e jedna je od najzanimljivijih g e o ­ loških tačaka D alm acije. U sam om sjeverozapad nom dijelu grada n ad osm o m alen izdanak gla v n o g num ulitnog vapnenca, p rep u nog numulita, koji je o sta o sačuvan na rudistnom vapnencu. R azgled asm o i Iuku, u kojoj s e tovare znatne k oličin e prom inskog u jljen a i drniškog b oksita. Za vožnje u S k r a d i n p rod osm o, u po- prečnoj dolini pred ulazom u Prokljansko jezero, upravo klasičnim profilom ru- distnog vapnenca, e o c e n a i k rednog d olom ita. Zaista šk olsk i primjer pravilnog boranja zem ljine kore, koji je uz to savršen o otkriven. Na putu na sla p o v e K r k e treba n aročito naglasiti lijep razvoj rudistnih vap nenaca, s d osta okamina.

Kozinski slojevi su manje tipski razvijeni, u obliku gustih laporastih vapnenaca.

Na ekskurziji u M a n d a l i n u m ogli sm o proučavati tipičan razvoj dalma- lin sk og p e le o g e n a : kozinskih slojeva, a lv e o lin sk o g i num ulitnog vapnenca, koji su svi upravo krcati okam inam a. G e o lo g

R.

Parobrod „Lovrijenac“ isk rcao n as je 30. VIII. na H v a r u . S v e što znam o o g e o lo g iji otoka Hvara zahvaljujem o u prvom redu njem ačkom g e o lo g u U. S ö h l e - u .

') M. S a l o p e k : Osvrl na g eolo šku ekskurziju u Bohinj i na Triglav. Gor|ano- vičeva spom enic a. Hrv. prirodoslovno drušlvo. Zagreb.

N adalje su znam enite hvarske kretacijske ribe, gušteri i rudisti. N aročilo R. S c h u ­ b e r t u svojoj „ G e o lo g iji D a lm a cije“ n a p o se ističe, kod m jesta Hvara i u Po- kojn om e dolu, krasno saču van e turonske rudiste. Rudistni vapnenci u ok olici Hvara d o d u še obiluju rudislim a. ali njihovo sačuvanje, koliko sm o m ogli «a n a šeg kratkog boravka utvrditi, nije o so b ito i redovn o s e d osta tešk o vade U kamena.

U kam enolom im a b ijelo g krednog vapnenca, „kraškog m rom ora“ na istočn oj strani Hvara i u P okojn om dolu okam ine su rijeike.

Iz Hvara krenusm o na otok Š o 11 u, koji je d o ša o o v e g o d in e na zao glas, jer su na tom e otoku, n ešto prfje n a še g d olask a, prerevni slu žb en ici aretirali jed n o g b eo g ra d sk o g geo g ra fa . To n as dakako nlje sm etalo I mi s e 31. VIII. is- krcasm o u R o g a č u . Ipak sm o i mi m orali doživjeti u Sridnjem selu jednu avan*

tiru, koja se je k o n a čn o završita na o p č e zad ovoljstvo.

O tok Š olta, kako ga prikazuje Kernerova g e o lo šk a karta, ima gradu u smjeru S W p rod užen e antiklinale, na čijim su krilima sačuvani turonsk o-sen onsk i rudistni vap nenci, dok s e u njenoj jezgri pojavljuju stariji slojevi gornje krede.

F. K e r n e r je o d ijelio donjo turonske ch on d rod on tsk e vap n en ce i gornjo ce n o - m anske ex o g y r sk e vap nence, koji tvore jezgru antiklinale.

U exogyrsk om vapnencu i na granici e x o g y r sk o g i ch on d rod on tn og vap­

n en ca n alaze s e u lo šci dolom ita.

N adalje s e u chondrodontnim vapnencim a i nn granici chondrodontnih i rudistnih vap nenaca javljaju u lo ščl p ločastih krečnjaka, koji n e tvore su visle p ojase.

Tamo gdje nem a okam enjaka č e sto je tešk o odrediti granicu izm edu chon- drodontskih i exogyrskih vapnenaca, pa je zato i razumljivo, da Kernerova karta ozn aču je tek približne gran ice njihove. Isto vrijedi i za u lo šk e p ločastih vap nenaca, od kojih su tek neki znatniji urisani. I na Š olti s e znatno osječaju zapreke, kuje stavljaju g e o lo g u kraške kulture.

D ok s e ch on drodon tn i slo jev i odlikuju karakterističnim okam inam a, koje su n aročilo značajne za donji turon, to nisu okam enjaci ex o g y r sk o g krečnjaka j o š ni gen erički p ou zd an o od red en i.

C. G o rj a n o v i č ’) , koji je p o sv etio znatan dio svojih redova istraživanju fosilnih riba, o p isa o je i jednu ribu iz otoka Š o lte p od im enom

Coelodus Ga- sperinii.

U novije je vrijem e n aročilo R. S c h u b e r t * ) p o n o v n o p ostn vio pitanje o stratigrafskoj pripadnosti tih fauni, koja j o š uvijek nije d ovoljn o osvijelljena.

V e č su C , G o r j a n o v i č i drugi autori utvrdili titonsku starost fosilnih riba na Lem ešu, dok bi fo siln e ribe Hvara i Kom ena p o C . G o r j a n o v i č u im ale pripadati vjerovatno cenom anu.

Potonji je autor utvrdio, da ta fauna riba pokazuje isti karakter od gorn jeg jure d o gornje krede, pa d a prem a tom e nije p o d e sn a za precizniju stratigrafsku razdiobu, „jer s e ev o svakim danom g o to v o um nožavaju data, koja tim faunama daju sv e to jedinstveniji karakter“.

F o siln e ribe otoka B r a č a jo š su sla b o p oznate. C . G o r j a n o v i č misli, da pripadaju m ožda nižem nivou n e g o o n e Hvara.

*) G o r j a n o v i č - K r a m b e r g e r : P ala eoichfhyolo gische Beilräge, Mill. au s d.Jahr- buciie d. k. ung. G eologis chen Anslait. Bd. XIV. p. 19, Taf. IV, Fig. 3, Budap esl 1902.

») G o r j a n o v i č - K r a m b e r g e r : F osiln e ribe Kom ena, Mrzleka, Hvara i Monte Libanona. Djela j u g o s lo v e n s k e akademije, Zagreb, 1895.

*) R. S c h u b e r t : Handbuch d. Regionalen Geologie. Hefl 16, p. 9, 1914.

Za faunu K o m e n a držao je C . G o rj a n o v i č *), da je starija o d on e otoka Hvara (su g la sn o s B assanijem ), a kasnije je na tem elju terenskih študija d o ša o d o uvjerenja, da je istarska fauna m lada. Taj autor sm a tr a : „do su ti ichtioferni škriljevi (K om en, Mrzlek) u tijesnoj stratigrafskoj vezi s rudističnim vapnencim a i da m ožda predočuju lokalnu tvorbu unutar od sjeka rudističnog, pak ih je prem a tom e uvrstiti u gornju kredu, m o g u č e u cenom an . Tako če biti i sa Hvarom".

G e o lo šk o -p a le o n to lo šk i institut ljubljanskoga universiteta prim io je na poklon od g. M l a d i n o v a , nadučitelja na Šolti ulom ak fo siln e ribe. N ek olik o ljepših primjeraka sa č u v a o je g. M ladinov za splitski muzej. Te su okam ine n ad en e u kraju R u d i n e , j. isto čn o se la G rohote, u gustim , svijetlo žučkasto-sivim pločastim vapnencim a. N aša je p lo č a 3 cm d eb ela. Ovi p lo ča sti vap nenci tvore, kao što je prije sp om en u to, le č a ste u lo šk e u chondrodontnim slojevim a, i na tom se m jestu nalaze u sredini pojasa chondrodontnih krečnjaka, koji izgraduju južno krilo antiklinale otok a Š o lte . P o što rečen i ch on drodon tsk i vap nenci pripadaju na Šolti u glavnom donjem turonu, to m oram o iz stratigrafsko - tektonskih razloga i plo- časte vap n en ce s ribama kod Rudina pribrojiti tom nivou, t. j. granici cen om an a i turona. Tim je dakle stratigrafski nivo p ločastih vapnenaca na Š olti dovoljn o fiksiran.

Što s e ostalih prije pom enutih nalazišta tiče, to s e m o že i za njih djelo- m ice preciznije utvrditi njihova starost.

L e m e š k e fo ilne ribe p otječu iz veom a tankih p ločastih vap nenaca, koji pripadaju donjoj seriji lem eških slojeva, t. j. rožnatim pločastim vapnencim a, a koje M. F u r l a n i i F. K e r n e r pribrajaju kim m erldgu. Oni sežu do granice d on jeg titona, pa ih prem a tom e treba potpuno odvojitl od kretacijskih fauni.

Z aseban p oložaj iina i fauna K o m e n a u Istri. D ok su pom enuti dalm a­

tinski škriljevi s ribama, kao i oni s otoka svijetli, to su kom enski vapneni škriljci lam ne boje. O ni le ž e pod t. zv. repenskim vap nencim a i brečam a s

Chondro- donta,

Iz toga bi s e m o g lo s nekom vjerojatnošču zaključivati, da je i fauna otoka H v a r a bila (u glavn om ) ispravno horizontirana, kad s e je tvrdilo, da je mlada od o n e K om ena. Ipak č e to j o š na Hvaru trebati n a p o se provjeriti, jer G . S t a c h e govori o dvijema horizontim a s jibam a, koji su različite starosti. O k oln ost, da p ločasti vapnenci s ribama na Šolti dozvoljavaju tačnije horizontiranje, nikako jo š n e dokazuje, da i hvarska fauna pripada tom e nivou. Stratigrafijski p odaci U. S ö h l e a nisu u tom e p ogled u m n o g o pridonijeli. Još su slab ije poznati o d ­ n o si na otoku Braču.

S ve govori zato, kako s e to lijepo vidi i na Šolti, da p ostoji u juri i kredi više različitih horizonata p ločastih vap nenaca, od kojih neki sadržavaju ostatke riba. V iši kredni nivo p ločastih vap nenaca utvrdio je F. K e r n e r n. pr. na V. Dr- veniku unutar p ojasa rudistnih vap nenaca, koji pripadaju g. turonu d o donjem sen o n u .

Za n a š e g boravka na otoku Š olti vladala je n eob ičn a su ša, jer v eč od maja nije p alo k iše. II privatnim cisternam a b ilo je v o d e jo š sam o za koji dan.

Na otok Hvar d ovozili su u to vrijem e p arobrodom dobru splitsku vodu, dok se o Š olti nije v od ilo računa.

‘) C. G o r j a n o v i č : Aigialosaurus. Glasnik hrv. na ravosl ovnog društva 1892, p. 81.

D n e 1. IX. prolazili sm o iz G rohota vinorodnim Sridnjim poljem u Totinjak.

Kod o b čin sk o g bunara (ciste rn e), na početku Sridnjeg polja, dijelili su vodu.

Tu s e je okupilo ok o 20 0 p on ajviše starijih žena, da se op skrbe vod om za dan dva Tko č e , da o p iš e tu gužvu i dreku ok o cistern e, ta isceren a od su nca iz- gorjela lic a . K on ačn o je op čin ski stražar u čin io kraj time, da je brutalno navalio na žene, u im e zakona udario p ok lop cem cistern e i zaključao ju za taj dan.

M n ogo žena o sta d e b ez vod e, i brižno su p obirale s tla onu prljavu vodu, što ju d ru ge u borbi i gužvi p ro iiše, da je upotrijebe za b la g o . Zaista tužna slika n e sta šic e v o d e u kršu, m n o g o tužnija od svih onih, koje sm o m ogli za vrijeme svijetsk oga rata opažati u borbi za hranu. Tu bi bila p o m o č države ne sam o na m jestu, n e g o i najpreča dužnost.

Iz Š o lte krenusm o u S p l i t , a iz Splita na j o š u g e o lo š k o m p ogled u slabo poznati otok V i s . O g eo lo šk im istraživanjima na otoku V isu izvijestiti ču na drugom m jestu.

O vdje ču sam o sp om enu ti jedan zanimljiv m eteorološk i pojav, koji sam p rom atrao na K o m i ž i , dne 1 4 . IX. 1 9 2 5 . U jutro to g a dana b ilo je ju g o , nad Humom n ad više s e tam ne ob la čin e, m ore nije b ilo n e o b ič n o burno. P o slije 8 h udari kiša, a ok o 9 h pojavi s e ok o B iševa krasan pojav m o r s k i h p i j a v i c a ili v o ­ denih trom ba.

N ad B i š e v o m spuštavahu s e s rubova d osta niških oblaka n eob ičn i, vi­

sečim ledenjacim a nalik jezici, k ao znaci koviilanja u gornjim slojevim a atm osfere.

U isto vrijeme pojavio se na nekoliko m jesta čudnovat p les m ora. V o d o sk o c i se dizahu u tankim pram ovim a zaokruživši oširok okrug, koji s e je živahno kretao n a o k o lo . Iz p o n ek o g ovak vog m orsk og k ola p o d ig la s e poput g o le m e aždaje vi­

ju gasta, oširok a cijev rasprskane vo d e i vod en ih para, koja s e je spajala s vi­

sečim oblakom u m orsku pijavicu.

C ijev je bila svijetla i u njoj s e je m ogla ja sn o prom atrali veom a živa cir­

kulacija, živahno kretanje p linova, koji su s e ljeskali poput plinova u geisslero v im cijevim a. Pijavica je mijenjala svoj oblik, savijala se , k o n a čn o je u sredini pre- pukla. Gornji joj s e d io vratio u oblake, a donji s e sp u stio u m ore.

Ta s e je vod en a trom ba vidjela kod B iševa d o b r o g četvrt sata, a sezala je u visinu d o ca. 6 0 0 m.

N aši Prim orci ih s pravom zovu m orske pijavice, jer se čini, k ao da se ob la či spuštaju k moru, da piju vodu.

Jedno vrzino k o lo d o p le sa lo je u moju n ep osredn u blizinu, tvoreči oko 70 m široki okrug, obrubljen gustim p ojasom d o 6 m visokih v od osk ok a, u vrlo živoj zakovitlanoj kretnji. U sredini k ola m ore je zakuhalo. Nakon živah n og p lesa o d nek olik o minuta, za b a ciše s e v o d o sk o c i v iso k o na obalu d esn e punte i okva- s iš e ju nad 1 0 0 m viso k o , n e u čin ivši in a če ni kak ve štete. To vrzino k o lo bilo je b ez pijavičine cijevi.

P ojav m orskih pijavica potrajao je čitav sat, pa s e je za to vrijeme zare- d alo njih v iše , a vidjelo ih s e p o v iše isto d o b n o (d o 5 ) u o k o lici otoka B iševa.

Maleni talijanski parobrod, koji s e je usidrio n ešto izvan kom iške luke, d avao je zn ak ove za p o g ib a o .

Č a so p isi su javili pojav m orskih pijavica i iz drugih krajeva D alm acije, gdje su n avodn o to g a dana nanijele i štete, a putnici, koji stig o š e na taj dan u Komižu iz Italije, vid ješe ih na otvorenom moru. M orske pijavice kad s e po- n esu nad ob alu m ogu oštetiti vin ograd e, isčupati ili ponijeti d rveče ili ga iz- guliti etc .

K on ačn o sam s e kratko vrijeme zadržao i na otoku K o r č u l i , koji je takoder g e o lo šk i sk oro n epoznat. R. S c h u b e r t ga u svojoj „ G e o lo g iji D alm a­

c ije “ i n e spom inje, a na karti je o zn a čen a bijela ploha krede.

B ečki g e o lo šk i zavod p roveo je prijegledna g e o lo šk a istraživanja D alm acije g o d . 1 8 6 2 , u cilju izradbe p regled n e g e o lo š k e karte. Kod tih su istraživanja su- djelovali F. H a u e r i G. S t a e h e .

U ok o lici grada K o r č u l e razvijena je gornja kreda u obliku svijetlih vap n en aca, u kojim a s e v e č u parku iza fratarske crkve vide prerezi m alenih školjkaša. O kam ine sam vidio i na cesti, koja vod i u Lumbardu, n ed alek o Cvili- če v ič a . Uz tu cestu upadaju slojevi krede pretežno na NE.

Na putu, što vodi u Z i r n a v u , pojavljuju s e kod p rvog zavoja c e ste tanko- slojni, svijetli p lo ča sti vapnenci, koji upada u NE 20°.

U žučkastim vapnencim a, k oje lo m e na su sjedn om školju V r n i k u , ima lijepo sačuvanih rudista s ljuskom . Na tom e školju im a i „m ram ora", koji su nalik na hvarski kraški m ram or. V jerojatno je, da je i na Korčuli razvijena cijela gornja kreda.

V inorodni kraj L u m b a r d e leži na nevezanom finom , sm ed em pijesku, koji s e nalazi i u tam ošnjim lijepim žalovim a, od kojih veliki južni žal n o si zb og pijeska i mulja im e Pržina.

Lumbarda je d anas j o š zapuštena, N jezini su žali upravo Idealna m jesta za izgradnju novih kupališta.

R č s u m č . E i n e g e o l o g i s c h e E x k u r s i o n n a c h D a l m a l i e n . — Ende Auflusl 1925 (rat das G eologis che Institut der Universijäl Ljubljana eine größere Ex­

kursion nach Dalmalien an. Als A usg angsp unkt wurde Š i b e n i k gewählt, d e s s e n Um­

gebung in stratigraphisch-ickto nis cher Hinsicht eine der interessanten Gegenden Dal­

m atiens ist. Ein kurzer B esuch wurde der Insel H v a r abgestattet. Die Umgebung der gleichnamigen Stadt ist reich an Rudisten, d .ren Erhaltungszustand aber kein bes onders guter ist. Auf der Insel Š o l t a erhielten wir ein f o s s i l e s Fischhruchstilck au s den Platten­

kalken von Rudine. D ieselb en bilden Einlagerungen inmitten d r C h o n d ro d o n ta - Kalke, w elch e sich an dem Auibau d es südlichen Antiklinaiflügels der Insel Solfa beteiligen, und gehören dem unteren Turon an. Im oberen ]ura und in der oberen Kreide von Dalma­

tien besteh en mehrere Horizonle von Plaltenkalken, doch enthalten nur einige derselben Fischresfe. — Weiterhin wird die W assernol und der Kampf um s W asser auf der Insel Solfa illustriert. — Am 14. IX. wurden W ass e r h o se n (Tiomben) in der Umgebung von K o m i ž a beobachtet, w elch e näher beschrieben werden. Zum Schluß werden einige g e o lo g i s c h e Beo bach lu ngen auf der Insel K o r č u l a erwähnt.

Über die g e o lo g isc h e n Verhältnisse der Insel V i s wird an anderer Slel le be- berichtel werden.

GEOGRAFSKE NOVICE.

P rofesor Ferdo S eid l — sed em ­ desetletnik. Dne 10. marca 1. I. je praz­

noval g. vladni svelnik profesor F e r d o S e i d l v Novem mestu sed em desetletnic o sv ojega rojslva. NaS lisi je že v svoji 1. številki 1925 imel priliko poudarili v e ­ like z aslu ge, ki jih ima jubilant za sl o v e n s k o geografi o. Začetnik nove dobe v razvoju slovenskih naravoslovnih ved, je kol svoj najvišji znanstveni cilj ne­

umorno iskal resnico in nam uslvaril lepo vrslo knjig, razprav in ocen , brez katerih si d a n e s d o m a če geografije sploh mislili ne moremo. L. 1886. je s sv ojo razpravico o razdelitvi temperature v Karavankah pri­

čel s študijem vprav o s n o v n e g a geograf­

sk e g a faktorja, podnebja, in lo delo za­

sled o v a l poslej š e sk ozi več let, ko je pisal n a š o prvo in dosed aj edino klima- tologijo. Izhajajoč od ljubljanskega po­

tresa 1895 je posvetil seizm olo giji m n o g o svojih študij in od nje prešel na g e o lo š k a in morfološka opazovanja, ki jih je v s v o ­ jem klasičnem delu o Kamniških Alpah združil z biogeografskimi proučavanji. Ta zopet s o ga seznanila zlasti z rastlinsko geografijo in plod temeljitega dela ludi na tem polju je bila vprav pesniška knjiga o .Rastl in st vu naših Alp*. Golovo ni s l u ­ čaj, da s e je tako izrazil naravosl ovec,

kol je prof. Seidl, hotel vglobifi v čim več p anog ogrom ne slavbe naravoslovnih zna- nosli; iz genetičn eg a razvoja njegoveg a dela pa vidimo, da j<> iekom štiridesetih let kot najboljši poznavale c Slovenije p o ­ stal njen pravi g e o g r a f , kajti rčsumč njegovih s p i s o v je geografska slika v s e lepe zemlje od S o č e do Drave, od Grin- tavca do Trdinovega vrha, ki mu je celo sam iz posloval novo ime. Poudariti je treba, da je bil vedno zvest celotni vedi in da pri trenotnem specijalnem študiju nikdar ni zanemarjal drugih problemov, saj je n. pr. že skozi desetletja neutrudljiv opazovale c meteoroloških in seizm olo ških

pojavov in strog, a vesten in pravičen refe­

rent in oc enje valec knjig iz vseh pan og nara­

voslovja oziroma geografije. Prisrčna slav­

nost, ki s e je na njegov sed em d eseti rojstni dan vršila v njegovem rojstnem mestu, je bila pravi o d s ev s p o što v a n ja in priljubljeno­

sti, ki ju uživa prof. Seidl v vseh naših zn an­

stvenih in družab. krogih. Tudi mi geografi, ki vidimo v njem sv ojega starosto in prvega pionirja, mu kličem o svoj »ad multos an- nosl* iz odkrito navdušenega srcal B. V.

M oderno preseljevanje narodov na Balkanu. Grk A. P a 11 i s , ki je sam zavzemal odlično mes to v grških kom i­

sijah za izmenjavanje Grkov s Turki in Bolgari, njih prevzemanje in naseljevanje, poroča v oktoberski številki glasila lon ­ donsk e Geografske družbe »The Geogra­

phical journal“ 1925, pp. 315-331 o na­

rodnostnih in verskih izpremembah, ki so s e izvršile v grški Macedoniji, zahodni in vzhodni Traciji v 1.1912—1924. Z rezervo glede s lovan sk ega življa podajam o v na­

slednjem pregled P a l l i s o v i h izvajanj.

Iz g r š k e M a c e d o n i j e je z umi­

kom turške armade pred balkanskimi z a ­ vezniki od šlo 10.000 m os lim o v v Turčijo, z umikom bolgarske armade I. 1913. pa 15 000 Bolgarov v Bolgarijo. V istem letu s e priseli iz bolgarske Macedonije, iz Bi- tolja, Dojrana in Devdelije po 5000 Grkov, grški uspehi na Balkanu pa privabijo isto­

č a sn o 5000 kavkaških Grkov v grško Ma- cedonijo, ki jim sledi (1913— 1914) iz bol­

garske za hodne Tracije š e 40.000 G kov.

Po sklepu miru med Turčijo in Grško se je iz selilo iz grške Macedonije vsled pro­

pagande za naselitev v Turčiji 100.0 0 0 - 115.000 m oslim ov, obratno pa s e je pri­

selilo v grško Macedonijo 80.000 Grkov iz turške Tracije in 20.000 iz Analolije.

Za ča sa bolgars ke okupacije vzhodne grške Macedonije v svetovni vojni s o pre­

selili Bolgari 36.000 Grkov v Bolgarijo, od teh s e je vrnilo po premirju 1.1918. 17.000.

Tedaj s o zasedli Grki vzhodno, zahodno Tracijo in Smirno ter repatriiiali iz grške Macedonije v to ozemlje 140.000 Grkov.

Vsled d:žavljanske vojne v Rusiji in akcije grške vlade s e je n aselilo 55.000 Grkov iz Kavkazije in ozemlja ob Črnem morju v grško Macedonijo. Na podlagi konven­

cije med Grško in Bolgarijo za m e d s e ­ bojno izmenjavo svojih ljudi s e je izselilo iz iste pokrajine d o k o n č a l . 1924. s e d e m ­ indvajseti s o č Bolgarov. Grška katastrofa v Ma i Aziji je povzročila preselitev skoro ce lo kupnega grškega in armen­

skega prebivalstva vzhodne Tracije (brez Carigrada) in Smirne; 200.000 ljudi s e je naselilo v grški Macedoniji, 120.000 v zahodni Traciji. 1923 je bila sklenjena med Grško in Turčijo konvencija, po ka­

teri s e morajo izseliti m edsebojno vse narodne manjšine razen Turkov v zahodni Traciji in Grkov v Carigradu, ki s o sta­

novali tu pred 30. 10. 1918. Na lej osn ovi s e je moralo izseliti iz grške Macedonije v s e m o s lim sk o prebivalstvo - razen 1700 Albancev — priselilo pa s e je 94.000 Grkov iz Anatolije, 19.000 iz vzh odne Tracije in 38.000 iz Carigrada. Končni rezultat teh narodnih migracij v grški Macedoniji ( 1 9 1 2 - 1 9 2 4 ) j e :

1. 1912.: 1. 1925.:

G r k o v 5 1 3 .0 3 0 - 4 2 - 6 % 1 ,2 7 7 .0 0 0 - 8 8 ’3 °/o B o lg a ro v 1 1 8 .0 0 0 - 9 ’6 > 7 7 .0 0 0 - 5 '3 « m o s lim o v 4 7 5 .0 0 0 - 3 9 ‘3 • 2 .0 0 0 - 0 '1 ■ r a z n i h 9 8 .0 0 0 - 8 ’2 • 9 1 .0 0 0 - 6 '3 ••

s k u p a j 1 ,2 0 5 .0 0 0 1 ,4 4 7 .0 0 0

V z a h o d n i T r a c i j i je odšlo po bolgarski zasedbi iz dežele 40.000 Gikov v grško Macedonijo, 30.000 v s l a r o Grško, 49.000 m o s lim o v pa v Turčijo. Fo premirju 1. I9 1 8 .s e je vrnilo 51.000 Grkov, 1920— 24 pa s e je na novo priselilo 120.000 Grkov in Armencev iz vzh odne Tracije in Bol­

garije in iz selilo 12.500 Bolgarov v Bol­

garijo. Rezulfal migracij v zahodni Traciji:

1. 1912. je š!ela: 1. 1925.:

G r k o v 8 7 .0 0 0 - 3 6 '7 "/o ■ 1 8 9 .0 0 0 - 62'1 " A , B o lg a ro v 3 5 .0 0 0 - 14 7 - 2 3 .0 0 0 - T b ■ m o s lim o v 11 1 .0 0 0 - 4 6 '8 - 8 4 .0 0 0 - 2 7 -6 -

r a z n i h 4 .0 0 0 V 8 ■ 8 .0 0 0 - 2 'B ■

Skupaj 2 3 7 .0 0 0 3 0 4 .0 0 0

Pripomnili pa je (reba, da je v leku priselitev 20.000 Grkov iz Bolgarije in iz­

selitev v seh Bolgarov, nakar bo razmerje v % 70 : 27 : 3.

Iz v z h o d n e T r a c i j e je 1. 1912.

pred bolgarsko aim ado za st alno odšlo v Analolijo 104.000 m oslim ov, po zopetni osvojitvi dežele od strani Turkov pa se je piiselilo 132.000 m oslim ov iz izgubljenih turških pokrajin. Na podlagi bolgars ko - turške izmenjalne konvencije je od šlo 1. 1914. 47.000 Bolgarov v Bolgarijo, od­

koder s e je priselilo 49.000 m oslim ov.

85.000 Grkov in 17.000 Armencev je bilo med sveto v n o vojno deportiranih v Ana- tolijo. Za ča sa grške okupacije je bilo repatriiianih 140.000 Grkov. Maloazijski giš ki poraz pa je končno povzročil popolni izgon grškega življa in njegovo n a d o m e ­ stitev z moslimskiiTi. Rezultat migracij v vzhodni Traciji:

1. 1912. je bilo: 1. 1925.:

G r k o v 2 5 3 .0 0 0 - 4 4-5 o/o 0 - 0 -0 %

B o lg a ro v 5 0 .0 0 0 - 8*7 « 1.000 - 0*3 -

m o s lim o v 2 2 3 .0 0 0 - 39*1 - 3 7 0 .0 0 0 - 95*0 •

A r m e n c e v 2 4 .0 0 0 - 4*2 - ^{— —}

r a z n i h 1 9 .0 0 0 - 3 5 - 1 9 .0 0 0 - 4 -7 «

s k u p a j 5 6 9 .0 0 0 3 9 0 .0 0 0

V vzhodni Traciji ni vključen Carigrad.

G r š k a M a c e d o n i j a i n v z h o d n a T r a c i j a s t a p o s t a l i n a r o d n o s t n o i n v e r s k o i z h e t e r o g e n i h h o m o ­ g e n i p o k r a j i n i , v z a h o d n i T r a ­ c i j i p a s o a b s o 1 u I n o p r e v 1 a d al i G r k i . S l o v a n s k i ž i v e l j , ki m u j e l e b d e l o p r e d o č m i p o m o r s t v o B e l e g a m o r j a , p a j e z o p e t p o ­ t i s n j e n v o k o v e k o n t i n e n t a l n e g a r a z v o j a .

F. B a š.

Potresna opazovanja na univerzi v Ljubljani. Z ozirom na izredno v is oko število potresnih su nkov, ki s e pojavljajo leto za letom na slo v e n sk e m ozemlju, je skrajni ča s, da s e tudi pri nas začne re sn o s proučavanjem seizm ič ni h sil. Za­

vod za met eorologijo in geodin am ik o na univerzi v Ljubljani s e je odločil za na­

bavo nov eg a seizm ografa si stem a Wie- cherl, ker je aparat, s katerim zavod sedaj opazuje, zastarel in nikakor ne odgovarja svoji nalogi. Radi velikih stro šk ov (ca.

80.000 Din) s e obrača zavod na v s e in­

stitucije in p o sa m e z n ik e , ki jim je do čim le p š e g a razvoja n a š e g a znanstva, da mu priskočijo po svojih m očeh na pom oč.

Darovi s e naj naslovijo na Zavod za m e ­ teorologijo in geodinam iko v Ljubljani, univerza.

G eografska predavanja na ju3°' slovanskih visokih Šolah v poletnem sem estru 1925/26. (Število teden skih ur v oklepaju).

B e o g ra d , Univerza: r. prof. ]. Cv i j i č : Rečna erozija i oblici zemljine površine (3).

— Geografski se m in ar (2, s prof. B. Ž. M i- l o j e v i č e m ) . — Kartografska i geografska vežbanja. — R. prof. N. K o š a n i n : Biljna geografija (1). — R. prof. P. Vu j e v i č : Osnovi Geofizike (2). — Atmosfera (kru- ženje vode, poremedjaji u vazduhu, kli­

matski tipovi, periodske prom ene klimafa, 2). — Geografski sem inar (2). — R. prof.

B. Ž. M i 1 o j e v i č : Osnovi Opšte G eo­

grafije II (3). — Geografska vežbanja (2).

— Dinarska ostrva i primorje (1). — Geo­

grafski sem inar (s prof. J. C v i j i č e m , 2).

— Geografske ekskurzije.

L jubljana, Univerza: r. prof. A. G a - v a z z i : Matematična geografija (nadalje­

vanje, 2). — Sem in ar: vaje (2). — Navo­

dila za znanstveno delo (4).

S k o p lje , Univerza: izr. ptof. P. J o ­ v a n o v i č .

Z agreb, Univerza: r. prof. M. Š e n o a : Geografija Europe (Srednja Europa, 3). — Historija geografije (srednji i novi vijek, 1). — Geografski sem in ar (2). — Geo­

grafske vježbe (u terenu, 2).

Z a g reb , Komercijalna visoka šk o la : r. prof. F. L u k a s : Gospodarska geogra ­ fija (II. sem . 3, IV. 2, VI. 2.) — Historija trgovine (VI. 1). — Gos podarska g e ogra­

fija, vježbe (VI. 1). — Ekonom ska historija (VIII. 1). _____

Popravek. V 2. št. Geograf, vestnika 1925 s e mora v članku g. G. T o m a ž i č a na dveh mestih glasiti m esto Q u ercu s Ilex pravilno Q u ercu s m a ced o n ica , na kar n as je ljubeznjivo opozoril g. univ.

prof. dr.-N. K o š a n i n .

KNJIŽEVNOST.

S ü d s te ie r m a r k . Herausgegeben von Fr. H a u sm a n n , Graz 1925. Sir. 443. Luksu- rijozno opremljena sp om in sk a knjiga, ki naj pokaže Nemcem S lo v e n s k o Štajersko z vseh vidikov v sm is lu n e m š k e pokrajine. Elnografskih prilik s e ne dolakne, razen de­

loma pri meslih. Knjiga naj dokazuje, da s o v s e kullurne pridobitve na Slov. Šlajerskem n em š k o delo. Radi velikega števila sicer dobrih in jedrnatih razprav s p o v sem novimi informacijami nam je knjiga p o se b n o o p a sn a in n as živo opominja, da je objektivna knjiga o S lo ven sk i Štajerski v našem jeziku resnična potreba : sp ozn avanje n as samih, torej tudi n a š e Štajerske, naj bo edini odgovor na to in druge, njej slič ne knjige. Za geografa s o v Hausm annovi zbirki informativno važne s l e d e č e razprave: W. S c h m i d : Südsteiermark im Altertum, R. S i e g e r : Die landschafttliche Gliederung d es Unterlandes, F. H e r i t s c h : Die g e o lo g i s c h e Erforschung Unlersteiermarks, A. S l i e g l e r : Die Ent­

wicklung d es Obst- und W ein baues im einstigen Herzogtum Steiermark, insbesondere in Unlersleierirnrk, H. M a s t : Großwasserkraftanlage Faal an der Drau, a tudi v drugih člankih dobimo več zanimivih podrobnosti. Najvažnejši je brez dvoma S i e g e r - j e v članek, ki sk u š a z v sem i m ogočim i morfološkimi, geobofaničnimi, prom etnogeografskimi in dialektičnimi dokazi potisniti mejo Srednje Štajerske bolj proti jugu. V sako tako mejo, če je tudi navidezno .naravna*, pa paralizira n a r o d n o s t n i g e o g r a f s k i f a k t o r . Nem štvo v mariborskem prometnem ozemlju ne pride napram sl ovenstv u niti relativno v poštev, kar prizna indirektno Sieger sam . In Vitanjsko pogorje niti od daleč ni tako ostra prometna meja, kot s o n. pr. Karavanke. Š est cest preseka Vitanjsko pogorje, čeprav poteka tu res južna meja prometnega območja Maribora. A koliko cest je v primeri s lem izpeljanih čez Kozjak, koliko prelazov čez Muro? Tudi glede florističnih in kullurnorastlinskih p asov je za S lo v e n s k o Štajersko značilna v prvi vrsti sm er N - S in ne E - W (Hayek, Krebs). Zalo ostane pojm Srednje Štajerske omejen na tercijarni Graški zaliv, kojega južni rob tvorijo de­

lom a S lo v e n s k e gorice, kjer nastopijo Slo venci s karakterisiičnim tipom viničarskih seliš č, delom a pa skrajne severne točke mariborskega prometnega ozemlja. /r ß ag

F ilip L u k a s, G e o g r a fi]s k a o s n o v n i c a h r v a t s k o g n a r o d a . Zbornik Ma­

lice Hrvalske o lisučoj godišnjici hrvalskoga kraljestva. Str. 19—93. Zagreb 1925. Koli- kogod sa m pročilao geografskih radova pisca, uvjerio sa m se, da on č e š č e vodi čilaoca u a p s l n k l n e sfere le filozofirajuči napušla eksaklnu bazu. Slična je i ova radnja. U počelku uvoda govori pisac o geografskim osn ovicam a naroda. To s u : zemlja i čovjek.

Držao sam , da če rasprava bili čis lo antropogeografskog karaktera i da če izložili pro­

blem kulture tla u od n osu prema slanovniš lvu Hrvalske. Inleresanlan je taj problem, čislo geografski, koji bi vrlo dobro d o š a o našoj agrarnoj polilici. Medulim pisac u uvodu dalje govori o preobražanju hisforije u geografiju, kao i geografije u hisloriju. Dakle po ovom drugom slavku očekuje se, da če radnja bili geopolilička. Ali lijekom rasprave vidimo, da pisac nije držao ni jedan ni drugi smjer. U prvom dijelu raspravlja o zemlji hrvatskoj. Položaj i utjecaj njegov je odlično op is an. Zemlje dijeli na tri odsjeka, na one Balk anskog poluoslrva, Podunavlja i ko načn o alp skoga (sir. 32). Prvi dio dijeli na primorje, zagorje i zalečte. Osnovi za lu diobu su historički. To nije ni g e o lo š k a ni morfološka razdioba. On iznosi s a m o karakter ljudi, koji su živjeli na loj zemlji i re- zullale prošle kulture, ali zemlju specijalno ne opisuje. Dakle tu je preveč historije.

Slično pis ac i Podunavlje opisuje. Alpsko područje, i ako obečaje, da če o njemu ras- pravljali, nigdje ne opisuje. Ali ova historija ima lek da bude priprava za drugi dio, gdje s e govori o naciji. Tu na dugo (sir. 5 5 —78) raspravlja teoriju o nacijonalizmu, gdje lijepo izlaže, kako je nacija nad rasom, državom i geografljom, a ne poklapa s e ni j e J k o m . Kad govori o odnosu nacije i rase, nalazi priliku, da s e osvrne na Cviji-

č evo razlaganje o dinarskoj rasi i nielanastazičkim gibanjima le u nofama (sir. 70-77) na dugo pobije Cvijiča. Ovako dugu kriliku m o g a o je p ls a c p o se b ic e da nap iše pa je gdjegdje izda, a njene rezulfafe s a m o ovdje da iz nese. Ali iz njezinog završelka izbije i polilička tendenca piš čeva. — Bilješka 34. nije navedena. Valjda pogrješkom slagara ?

— Zalim pis ac prelazi na razlaganje, kako su Hrvati narod, a jugosla venstvo nije n a ­ rodnost. Enfazom završava. — Radnja, kako s e vidi, nem a naučne vrijednosfi, jer ne iznosi nijedan novi rezultat. Ona je m jeslimic e tendendjozna. j 00 R ubič.

Hb o P y ö i i f c : O HauiHM npmviopcKHM OTOijHMa. (reorpa4)CKH nprno-f). AjmaHax Ja^paHCKa Orpaw a 3a 1926. ro^imy. Beo rp a« 1926, sir. 305 - 3 3 2 .

Kratek, a prav lep ge'jgrafski oris doslej v geografiji Dalmacije docela zapostav­

ljenih otokov, ki nis o nič manj zanimivi kot kopneni deli dežele. Avtor n as po kralkem sp l o š n e m uvodu pouči o postanku, morfologiji, hldrografiji, podnebju in ceiotni bio- geografijl dalmatinskih otokov, s čimer je podal pregled, kakor ga doslej š e nis m o imeli. Zlasti zan im ivo pisan je anlropogeografski del, ki prinaša več problemov, ki bi zaslužili izčrpnejšo ob dela vo (n. pr. problem izseljevanja, industrije, tujskega prometa

ria otokih). Moli več tiskovnih hib. y ß

S p lit s k i a lm a n a h i a d r e s a r z a g o d in u 1925. Sa karfom splitske opčine.

Split 1925. Str. 305. Knjiga nam popisuje s v e prosvjetne, crkvene, političke, g o s p o ­ darske i so ci ja ln e institucije Splita, predgrada, ulice, stanje i gibanje stanovništva te adresar njegovih gradana. Pored sa d a š n jeg stanja grada u nekim poglavljima obraduje ona konciz na i prošlost njegovu, primjerice: porodična imena i razvoj teritorija opčine.

Sadržaj joj je dakle večin om statistika, gradivo, koje je od velike koristi za poznavanje geografije dalmatinske prijestolnice.

D osa da nlj esm o imali karte teritorija opčine, kakova je na koncu ove knjige. Ona je u mjerilu 1 : 75.000, a s a m o letimično označuje areal opčine, koji je točno opisan na počelku knjige (p. 43). Tu s e razlaže o njegovom historičkom razvoju, o vrstama i i količini kulturnog tla. Koje s e biljke goje na tom tlu ooznaje m o po .poljoprivrednom pregledu* i po .cijen a m a poljoprivrednih i drugih proiz voda' (p. 276). Kakav je pak klima Splita, koji ufječe na rast bilja, iz ove knjige ne znam o. »Meteorološke bilješke* (p. 283) su tako slabe, da su m ogle izostati. O domačim životinjama opčine nije nigdje govora.

M nogo je v iš e podataka za antropogeografiju grada. Po ovoj knjiži točno ne znam o, k o ­ liko je absolutni broj gradskog stanovništva. Na sir. 53 stoji, da je Split 31. XII. 1924.

imao 29.655 žilelja. Ako pak zbrojimo st anovnišlvo svih 11 predgrada, kako je (o pred svakim navedeno, dobljemo, da je grad koncem 1924. im ao 27.510 Stanovnika, diferen cija, koja sigurno nije indiferentna. Prema lomu ni relativni broj stanovnišlva nije is- pravan. Razvoj tog stanovništva (p. 46) kao i njegovo gibanje (p. 261) nešt o je duže raspravljeno. P o p is a n e su dapače s v e trgovine kao i korporacije u Splitu, a ne nala- zimo ono, što bi imalo bili rezulfanla ovog prikaza, naim e odgovor na pitanje, kojem stališu pripadaju gradani. A to je važno doznati, da prosudimo karakter grada. Obra­

tovanje u Splitu m o ž e m o doznali po lučkom, željezničkom , parobrodarskom, pošl an- sk o m , telegrafskom i le lefonskom prometu te po pulnicima te iseljenicim a (pp. 270-274).

I ako je dakle maferijal za poznavanje geografije Splila razbacan po ovom alm a­

nahu, on nam svakako m n o g o loga d o n o si, š l o dosa d a nij esm o znali. j D0 R u bič.

J . X a y h , 3 o o r e o r p a c j M i j a J y r o c J i a B H j e n p e m a ko n h e h o j <J) a y h h HapoAHa emjHKJioneffuja cpncKo - xpBaTCKO - cjiOBeHaHKa ( h s « . C t . C t a ho j e b h h ) , c b . 8., 3 a r p e 6 1926, c T p . 822—834. Ta po ob se g u razmeroma kralki, po vsebini pa izredno bogati članek zasluži p o se b n o pozo rn ost ne le na ši h z o o lo g o v , tem več v enaki meri tudi geografov. Na podlagi v e sln e g a šludija favnislične literature nam podaje avlor p o ­ drobno sliko zoogeografs kih prilik v naši državi. Z zoogeografljo B alk anskega pololoka

s e je bavilo že več z o o lo g o v , vendar pa s o s e ozirali večin om a le na razširjenje p o ­ sa m eznih živalskih skupin, predvsem žuželk in polžev. Tudi s e la dela ne nanašajo specijalno na lerilorij Jugoslavije. Avlor razvrščuje elem enfe kopnene favne po njihovi provenienci v glavnem v 6 skupin: sred n jeevrop sk o-sib irs k e, medileranske, p o n fs k o - sarm atske, alpsko - borealne, or ij e n la ln o -h e le n s k e in en d em sk e (bodisi relikfne, bodisi mlade, na s a m e m leriloriju nastale) forme. Favnistični karakter posam eznih delov kra­

ljevine do p u šča razdelitev na tri zoogeografske zone, ki potekajo v glavnem paralelno z vz hodno obalo Jadrana: severna ali nižinska, planinska ali alp sk o-d in arsk a in pri­

morska ali vzh od n o-jad ran sk a zona. Vsako od teh zon sestavlja zopet več z o ogeo- grafskih enot nižjega reda (provincije), ki s e odlikujejo po posebni kombinaciji favni- stičnih elementov. Najzanimivejša zo na je planinska, ker ima izredno veliko število en- demskih oblik. Za v sako zo n o in provincijo navaja avtor najbolj karakteristične živalske

vrsle- R, Kenk.

Č a s o p is V la s t e n e c k č h o s p o lk u m u s e jn fh o v O lo m o u c i. Redakčni ra d a : Fr. D o u c h a , Dr. M. R e m e š , Dr. B. V y b f r a l . Roč. XXXVII. Čis. 1 . - 4 . Rok 1926. - V Olomouci 1926.

Obseg (162 str.) in vsestr anska vsebin a, p o se b n o pa š e dejstvo, da leži pred nami že letošnji snopič — 37. letnik — glasila Muzejskega društva, s o nam porok njega izredne delavnosti. Sicer s e nahaja v tem letniku morda š e ve č botaničnih, zoolo ških , arheoloških in zgodovin skih razprav, ki jih deloma dičijo lepe slike, zato naj om enim o le one odlične doneske, ki zanimajo po seb n o geografa. Prav spretno studijo o .Mäfo znämd uzemf Moravskčho Krasu“ priobčuje Dr. M. R e m e š , ki s e v glavnem omejuje na op is hidrografskih prilik moravskega Krasa, opirajoč s e na o b s e ž n o literaturo in lastno opazovanje. Vrednost članka š e dopolnjuje p osebna karta, ki podaja hidrografsko mrežo in razpored kraških jam. Fr. K r e t z povdarja v „Lidovä ornamentika“ s p lo šn i pomen narodne ornamentike in s e dotakne zlasti njenih razvojnih stopenj na S lovaš k em . Je­

drnato in izčrpno je podan d o n e s e k .K dgjinäm pžst ovžni astronomie na Moravč*, kjer obravnava Dr.M. R e m e š razvoj a stro n o m sk e vede na Moravskem, navajoč pri tem njene glavne predstavitelje. — D ragocen e s o številne drobne notice, referati in ocen e, ki s e nanaša jo na razne slovanske] publikacije, pose bej tudi na slo v en sk e. B. V y b f r a l prinaša referat o XX. letniku »Časopisa za zgodovin o in narodopisje", zlasti obširno in toplo pa je podan od istega pisca referat o I. letniku »Geografskega Vestnika.* R. Savnik.

I V A N

K O Š Tl AL :

O

KRA]EPISNIH IMENIH*

I. Ladinski G on i, ganda, C onlin, slov. Konta, v Konteh, Kuntar, Kon- tävelj, it. canfina, nem ški Kunter, Gund - sb erg, G and, G unien — p o dr. Tumi v s e iz slo v e n sk e g a o b č n e g a im ena Konta, „ com p reh en sib le seu lem en t en slo v e n e * .

Proti temu m oram najprej ugotoviti, da s o slo v e n sk e b e se d e , ki im ajo

an, en, in, on

un

N a ved en e rom anske b e s e d e n i s o iz slo v e n šč in e , ker s o d o m a č e tudi v krajih, k o d er n iso^ bili nikdar S lo v en ci ali kaki drugi Slovani n aseljeni,

*) K članku dr. H. T u m e v Geogr, vestniku 1925, p. 66 ss .

II. Ladinski La sta, Lastra, Laston, nem ški (v Š vici) Laster — , Leist — , francoski Pique d e L eiss ( s ic ! ) , slo v en sk i L astovec, L aštan ovec, Lašče, Laščak itd., shrv. L astovo — v se to po dr, Tumi iz slo v e n sk e g a o b čn eg a im ena l a s t a , o katerem pravi dr. Tum a: „P om en a najde b e se d a lasta ed in o le v slo v e n š č in i“.

N o — č e im a dr. Tuma v m islih oni vrh pri Cham beryju, ki s e im enuje v resn ici P ic d e L eysse, nam mora že d ovoliti op azk o, da tam nikoli ni b ilo S lo ­ vanov, tudi n e pod M arm olato, kjer je „Lastei di C on tin “. C e je g. doktor našel kje na S loven sk em o b čn o im e lasta, katerem u o n pripisuje p om en „lieg en d e, g e n eig te F elsp la tte“, naj p o v e , v katerem kraju. N ob ed en slovanski jezik nima te b e s e d e ; na Tolm inskem je n isem nikdar slišal. C e s e pa vendar kje govori, je iz p o so jen a iz retorom . ali furl, ali pa je ostanek iz jezika starih Retov,

Ko razlaga dr. Tuma krajepisna im ena m ed Francozi in Ladinci iz p rob le­

m atičnega slo v . apelativa, trdi m ed drugim, da ima rastlina lastovičnik sv o je im e od tega, ker raste na lastah. Toda n em šk o im e Schw albenw urz kaže, da s o dali tudi S lo v e n c i rastlini

Cynanchum oinceloxicum

„uren, hiter“, ker lastavica res prekaša druge m anjše ptice po hitrem letanju.) Laščaki pa s o g o to v o p osestn ik i na l a z u .

III. Ladinski R onco, R onchina, R onchi, R o n ceg lio itd., oz. nem ški Rank — , R angen, slo v en sk i R o čica , O branjšček, R očinj i. dr. — po dr. Tumi v se iz slo v e n sk e g a apelativa r o n e k = „ v ise č svet, vinograd na takem svetu “, to od roniti = abrollen. d e v o lv o ; roniti s e = delabi. Na str. 95. berem o, da je im e R onek „le iz s lo v e n š č in e razum ljivo“, da s e pa dobi „ p o d s t a v e k r o n e k v m n ogošteviln ih krajevnih im enih v Italiji, Franciji, Švici in N em čiji“.

N e da s e tajiti, da je ronek od roniti [se], kakor n. pr. dom latek od do- mlatiti, zaslužek od zaslužiti, n aložek od naložiti, u čin ek od učiniti itd. (v se v trpnem p om enu ), torej ronek = quod devolutum vel delap sum est. Toda kraje­

p isna im ena v rom anskih krajih, koder n iso bili nikdar S lo v a i n aseljeni, s e za n o b e n o c e n o n e sm ejo in n e m orejo razlagati iz ronek, roniti, p ač pa s e dajo zad ovoljivo razložiti, č e jih izvajam o iz latin ščin e (runcare „p leti“, po Forcelliniju

„frutices extirpare“, torej = trebiti grm ovje). S lo v en sk a im ena R o čic a , Ročinj, R o če pa n e m orejo imeti n ič opravka z g la g o lo m roniti in subst. n n e k , ker ta dva sev ed a ne bi m ogla sv o jeg a

n

IV. Lad. in it. M a n d r i a , M a n d r e — po dr. Tumi iz „pristno s lo ­ v e n sk e “ b e se d e m e d r j e , ki s e „ ra z lo č n o “ baje izgovarju m edvereje ter je zložen a iz p red loga m ed in sam ost, vereja = „Zaunpfahl mit Löchern, in w elch e Latten g esteck t w erd en “. —

B esed a, katero ima dr. Tuma tu v mislih, s e izgovarja p o v so d brez

o

neutr. („ o g ra d a , u koju s e o v c e zatvaraju“ ), Erjavec m ederje, Š olar medrija, fem., C ig a le m e d e r ja ; Erjavec navaja tudi m edernja*), isti p om en ima mändrija.

Č e bi bila b e se d a zloženka, bi s e n aglašala brez dvom a m eddjvejreje, prim. med- gorje, meddurje, m ed očje, m ed plečje. Ker je b ese d a znana sam o južnim S lo v a ­ n om (b o d isi mandr- ali m edr-) je pač upravičen sum o njenem slovan sk em iz­

voru. M islilo s e je že zdavnaj, da je prišla iz la ščin e, kjer ima mandr[i|a isti

*) Kakovost vokala označuje Pleteršnik pov so d z

pom en, ali pa iz turščine, ki im a b e se d o mandra iz isteg a vira kot laščin a, namr.

i

i

„ n a iv n o '. V krajepisnih im enih od govarja včasih slov. q tujemu

an,

HENRIK TUMA:

ODGOVOR.

Kritika prof. K oštiala je p rezgodnje, neskrom na in — sit venia verbo — n efilologičn a. P rezgod nja, ker sem beležil le štiri im ena m o rfo lo g ič n e g a in e k o ­ n om ičn ega pom ena na ozem lju Alp in pride pač š e ce la vrsta im en in ludi takih, ki jim c e lo prof. Koštial n e bo m o g el odrekati slo v en sk eg a porekla. Na vrsto pridejo tudi botanična in ek on om ičn a čisto sloven sk a im ena na istem ozem lju, k on čn o skupine sloven sk ih krajevnih b e se d na enotnih geografičn ih prostorih.*)

Naj navedem le en o b e s e d o : l e s k a je za d rob nico dobra gorska trava, ki pokriva č e sto širom tem ena in sk lo n e naših Alp, ladinski pa s e im enuje le sch e, tirolski, bavarski, švicarski L ieschen, sp lo šn o nem ški Lischgras. S eved a, ako prof. Koštial trdi, da je b ese d a leščati s e retijska ali nem ška, potem je debate k on ec.

N eskrom na je kritika prof. K oštiala, ker mi odreka resn ost in znanje. Trdil sem , da že več n eg o 30 let nabiram slo v en sk a krajevna im ena po Alpah in jih primerjam z dotičnim i m orfologičnim i, prirodoslovnim i in ekonom ičnim i pojavi in to v družbi gorskih pastirjev, ki k sreči š e n ičesar ne ved o o filologiji, ampak iz katerih govori š e priroda sam a.

P rep lezal sem v se p oln o last, hodil po laštastih tleh in po tej poti našel b e se d o lašta prav po celem Tolm inskem . Iz ust pastirjev sem jo slišal stoin sto- krat v pom enu „liegen d e, g en eigte F elsp la tte“. N o, prof. Koštial je š e ni nikdar slišal, to mu je dovolj, da je ni. To pa sp loh ni kritika, ampak je najmanj n e­

skrom nost. N esk rom en je prof. Koštial tudi, ker b avarsk ega dialekta pač ni pro­

učil, a ga vendar primerja s lo v e n s k e m u ; je izključno fonetik in gramatik, se sp u šč a v s e m a sio lo g ič n o in d ialek to lo g ičn o kritiko.

Jaz izhajam iz em p iričn ega, se m a sio lo g ič n e g a , d ialek to lo g ičn eg a primerjal­

nega s t a liš č a ; ako prof. Koštial k temu druži še fon etičn o in gram atično kritiko, b o to skupno koristno znanstveno d elo , ne pa č e kratkom alo izreka m oje em pi­

rične izsledk e, m oje u gotovitve na licu m esta kot p rob lem atičn e, ker jih on sam ni m o g el najti.

Trditve prof. K oštiala, da S lo v en ci n iso nikdar stanovali v centralnih Alpah, je p ač g o la trditev in prav nič druzega. D a s o stanovali v centralnih Alpah Reti, ki s o govorili svoj p o seb n i retski jezik, je druga g o la trditev in nič druzega Da pa prof. Koštial jezika starih R etov ne pozna ter živi krst ne, ga prav nič ne m oti. N e pozna ni en e retske b e se d e , pa m eni nič, tebi nič govori o iz p o s o ­ jenkah iz jezika starih Retov.

Prav tako naivno trdi, da „pod M arm olato S lo v e n c e v nikdar ni b ilo “. Niti prof. K oštial, niti živi krst ni š e prostora M arm olate znanstveno preiskal, dovolj je prof. Koštialu prepričanje, da s o stari S lo v en ci š e le p ozn o po Krislu ali pri­

hrumeli kot divjaki ali s e priplazili kot tatovi s svojim i čredam i č e z Karpate. D o ­ kazal sev ed a š e nikdo nikoli ni, da s o S lo v en ci prišli res š e le k o n ec VI. stoletja po Kr. v n a še kraje, g o to v o n e zgod ovin ar K os, če g a r dokaz je d o c e la površen

*) V prihodnji šlevilki G. v. priobčimo razlago imen Krnica in Polica. U red n ištvo*

in n ezn a n stv e n ; iudi n e filo lo g Oblak in dr. po nekih absolutnih, fonetičnih zakonih, ker je že na seb i n ezn an slven o, po tej m etodi razlagati zgod ovin sk e tem elje. S ev ed a ni tu m esta za to p olem ik o, sem pa gg. filo lo g o m in zg o d o v i­

narjem na razp olago, ker je d olžn ost vsak ega znanstvenika, da p om ed e z n e­

sm ise ln o trditvijo, ki nima ne e n e g a stvarnega razloga.

Kritika prof. K oštiala pa je tudi n efilo lo g ičn a in m alo znanstvena. Zam e filologija ni g o la fonetika, ampak tem elj filo lo g ije sem aziologfja. B od i prof. K o­

štial tako prijazen, pa naj mi p o v e vsaj en o sistem atičn o se m a z io lo g ič n o d elo, o sloven sk em se v e š e govora ni. In ravno S lo v en ci bi lahko po svojem bogatem , starodavnem jeziku pričeli orati le d in o ! Prof. Koštial je veren pristaš neogram a- tičn e š o le in nje ab solu tn o veljavnih zakonov. Poznam te zakone, sam o, da sem neveren Tom až, ter jim odrekam vsako d ru go n e g o heuristično veljavo, kakor to d elajo m oderni filo lo g i neolingvisti. Po oni m etodi je filologija pridobila silno veliko le p e g a in upam , da b o š e — a po isti m etodi je trdila tudi marsikateri jezikovni n on sen s.

G o la trditev fonetike je, da s o v se b e se d e na

an, en, in, on

un

n

g ovora, kakor R enče, v en č in še drugo nazalno z v o n eč e izgovarjanje zahodnih S lo v en ce v . V ruščini od govarja konti KyTa fon etičn o in sem an tičn o.

Isto velja za lasto. Edino v slo v e n ščin i je b ese d a razumljiva. Ako kaže n em ško im e Schw albenw urz, da s o tudi S lo v en ci to rastlino im enovali po la sto ­ vicah — po katerem bistvenem znaku rastline sev ed a prof. Koštial ne ve — je la prevod tak, kakor oni za g o re L astovice v Viški sk u p in i: S chw albenspitzen, pač, ker frle po litavski „laxtas*. Laščak pa ni iz laz, ampak bi bil Lazar, Laznik in en ak o. Laščak, L ašček je p o se b n o gorišk o im e po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki s o po gozdnatih tleh.

Prof. K oštial m ilostn o pripušča, ker ne m ore d ru gače tudi kot fonetik, da je ronek od roniti, razložljivo le iz slo v e n šč in e . N o, razlog, da m orem o ločiti slo v en sk i ronek in laški ronek, mu je zop et g o la trditev o nebivanju S lo v en ce v v Alpah. Latinske b e s e d e runcare po deblu prof. K oštial n e ve razlagati. Njen bistveni p om en ni jäten, pleti, ampak exstirpare, črtiti. Ker runcare ni razložljivo p o deblu, je p ač b e se d a izvajana iz ro n co furl., ron cä prekopati, ronek očistiti drevja in korenin ter nasaditi trte. A n tr o p ig e o g r a fič n o pa s e da prehod ron co in ron care prav ja sn o dokazati. Ronek slo v en sk i in ro n co ladinski, sta v visokih legah Alp, kjer s e nikdar ni črtilo, le v ise č svet. Prof. K oštial kar ignorira na­

ved en i R on co pod S a s s o di M ezzodi in druge. V predalpskem gričevju ron co n ronek m enjata p om en. O ba sta nasprotna bregu, ki s e orje, d očim s e ronek le š e k o p lj e ; na bregu s o njive, na ronku pa vinogradi. R onek in r o n co p o ­ stane v furlanščini in lad in ščin i vinograd. Trta pa je grm, ki najbolje uspeva po ronkih in brdih. P rešla je torej od tod tudi v ravnino. Ta se m a sio lo g ič n i vzgled j e prav tioičen za an trop ogeografa, fonetik pa tega za n o b en o c e n o n o č e umeti.

R onek, pravi Koštial, ne bi m o g el izgubiti sv o jeg a

n.

n :

gori v Alpah ne kaže tem eljn ega p om en a sloven sk ih mederij t. j. Hürde (o k o l, ne čred a). Laško, turško in grško n e kaže v eč prvotnega p om ena, je torej pre­

vzeta iz enih sam ih tal.

Medrje sem narisal kot prostor m ed verejam i, ki se m a sio lo g ič n o daje tako to čn o opredeljen pom en, da s e čudim prof. Koštialu, da se upa govoriti o turščini, grščin i in o pom enu čred a. Č reda je le p ren esen p om en. Kot neogram atik prof. K ošiial zop et ne ve, da zahodni S lo v en i rabijo za sestavljenke največkrat n aglas na prvem z l o g u : izgora, M edgorje, M egvarje za Medrje, kjer je jasen akcent in ohranjen i>. A ;o je b e se d a m edverje pred vsem slo v en sk a , je zato, ker je an trop ogeografičn a alpska. R avno zato pa je nimajo Rusi ravninci.

D o b r o je, da je fonetik K oštial vendarle prepričan, da nazalni

e

an,

on,

ki n e m ore biti iz o.

Polemiko, ki jo je izzval članek g. dr. T u m e v G. v., prinaša uredništvo rade volje, dasi je zašla preveč v filološk o sfran, za katero geografi pač ne moremo bili merodajni. Zalo izražamo željo, da bi s e morebilni filološki boji izvojevali na drugem polju, hvaležni pa bom o zlasli za d o n esk e k razjasnitvi geografske strani vprašanja.

Ker ie za vsestr ansko proučavanje loponom asti ke potrebno predvsem obširno gradivo, s e je Geogr, društvo odločilo, da izda pola gom a foponom asfične zemljevide naših planin in je že tej Številki dodalo karlo „Krnskega pogorja od B a šk e Škrbine do prelaza Čez Globoko*. — U redn ištvo.

N ekaj o tu rističn ih z e m lje v id ih Julijskih Alp

lo g o 1 ). Zem ljevidi vzhodnih Julijskih Alp, ki jih zalaga S lo v en sk o planinsko društvo, im ajo precej vidnih napak. Z asluga društva, da je vzbudila živo zani­

manje za n a še A lpe, je sic er velika. Planinski vestnik nam je dal od prvega p očetk a p o p ise in narise posam ezn ih delov, ki s o izpravile d ese tle tn e napake izdaj b ivšega c. kr. vojašk ega zem ljep isn ega zavoda na Dunaju. O m ejen a sredstva društva pa n iso dopustila, da bi bilo d ela lo tako sistem a tičn o kakor D. Ö . Alpen- verein v svojih izvestjih. Radi tega s o p osam ezn i deli č e sto neskladni in n etočni.

Zdi s e tudi, da s e S lo v en sk o planinsko društvo p reveč zanaša na p oro čila p o ­ sam eznih turistov, ki sic e r z dobro voljo, a vendar n esistem a tičn o pohajajo gorovja in č e sto iz nezanesljivih virov d o b e p osam ezn a im ena. Treba bo torej im en o slo v je Julijskih Alp in s ic e r n e le pred elov, ki sp adajo pod n a šo državo, m arveč v celem o b se g u , kakor na njem prebiva slo v e n sk o ljudstvo, sestaviti bolj sistem atično.

D a navedem za sedaj le n ek olik o potrebnih popravkov, prim erjaje zem ljevid Julijskih Alp c. kr. voj. g eo g r . insf. 1 9 1 0 1 : 5 0 .0 0 0 z velikim narisom vzhodnih Ju­

lijskih Alp, ki je ra zo b ešen na železn išk ih p o sta ja h :

N e B aško se d lo za prelaz 1281 m, am pak (B ašk a) Škrbina, nem ški Rinds- lo ch , b aško bi bilo le lo č ilo m ed ponavljajočim i s e im eni škrbina. Prelaz = P a ss je zem ljep isn o potovanje, m ed ljudstvom ga n isem š e slišal. P om en i rabljen pot č e z gorsk i g r e b e n ; škrbina j e m o rfo lo g ič n e g a p om ena za nem ški S charte.

Kjer je škrbina g lo b o k o zarezana v greben, s e im enuje špranja, n. pr. Prednja in Zadnja Špranja v V iški sk u p in i; kjer je zareza grebena obla, s e im enuje se d lo . Baški pastir je zarezo 12 8 1 m pravilno im enoval škrbino.

Za koto 1 8 5 0 v B aškem - Bohinjskem p ogorju ne velja Črt am pak Četrt.

Ime Četrt je na vojaškem zem ljevidu pravilno zap isan o, a napak za koto 1 8 8 2 m, ki s e im enuje Konjski Vrh, d očim j e 1 9 0 4 m Poljanski Vrh. Za koto 19 3 7 m ne gre prevod V isok i Vrh iz nekdaj nem ško-rutarskega H och k ogel, am pak je rabiti sedaj, ko te č e državna m eja po grebenu, slo v en sk a bohinjska im ena, torej