Darja Kuzmanič Korva STRATEGIJA OBLIKOVANJA MREŽE PLURALNIH IZVAJALCEV
T e m e l j n o i z h o d i š č e je ugotovitev, d a d r ž a v a ni e d i n a p r o d u c e n t i c a javnih d o b r i n n a p o d r o č j u socialnega varstva, z a t o je t r e b a u p o š t e v a t i tudi d r u g e organizacijske oblike, kot so d r u ž i n a in d r u g e n e f o r m a l n e socialne m r e ž e ( s o s e d s k a p o m o č , prijatelji...), neprofitno-volonterske organi
zacije in organizacije, ki se pojavljajo n a t r g u in v svojih okoljih zagotavljajo storitve. Z a t o je bila leta 1992 z z a k o n o m o socialnem varstvu vpeljana
»pluralizacija izvajalcev«.
Pluralizem blaginje se je v svetu izoblikoval kot nova razvojna p a r a d i g m a sistema blaginje v se
d e m d e s e t i h letih. Produkcija d o b r i n in storitev je r a z u m l j e n a kot c e l o s t e n sistem, ki ga sestavljajo a v t o n o m n i p o d s i s t e m i (javni, profitni, neprofitno- volonterski in neformalni), ki se m e d seboj dopol
njujejo in n e izključujejo (Svetlik 1991). Avtorji so ugotovili, d a je d o m i n a c i j a javnega sektorja nezadovoljiva in d a m o r a d r ž a v a p r i reševanju socialnih p r o b l e m o v in zadovoljevanju socialnih p o t r e b o b d r ž a t i r e g u l a t i v n o vlogo ter ostati t u d i glavna f i n a n c e r k a , o b e n e m p a p r e n e s t i funkcijo p r e s k r b e kolektivnih d o b r i n in storitev tudi n a d r u g e sektorje. Poglavitno vprašanje pluralistov je, k a k o bi najbolj s m o t r n o k o m b i n i r a l i različne sektorje m e d seboj in k a k o bi najučinkoviteje iz
koristili njihove p r e d n o s t i .
Z n a n o je, d a p l u r a l i z e m blaginje izboljšuje so
cialno izbiro in zagotavlja večjo r e s p o n z i v n o s t na različne p o t r e b e ljudi, o b e n e m p a vključuje u p o r a b o še n e i z k o r i š č e n i h m o ž n o s t i z a zagotavljanje storitev. Sistem je vpeljal decentralizacijo državnih sredstev in izvajanja storitev ter mobiliziral sred
stva, ki so bila na voljo. O m o g o č i l je participacijo in o d g o v o r n o s t u p o r a b n i k o v , sodelovanje m e d izvajalci storitev in u p o r a b n i k i . Predstavljal naj bi tudi u p o r a b o d r u g a č n i h oblik dela, z a t o je velik p o u d a r e k n a različnih o b l i k a h dela, ki so pred
v s e m p r o t i u t e ž in kritika centralizaciji, birokrati
zaciji, rutinizaciji in b r e z o s e b n o s t i javnih s l u ž b . J o h n s o n (1987: 57) s k o n c e p t o m p l u r a l i z e m blaginje {welfarepluralism) označuje m r e ž o d e l n o k o m p l e m e n t a r n i h in d e l n o k o m p e t i t i v n i h oblik p r o d u k c i j e d o b r i n in storitev. Pri t e m navaja last
nosti vseh štirih sektorjev.
Javni sektor sestavljajo javne agencije (zavodi).
Njihova temeljna n a l o g a je zagotavljanje p r a v i c in zadovoljevanje p o t r e b p o socialnih storitvah v s e m u p o r a b n i k o m p o d e n a k i m i p o g o j i . Javni s e k t o r je p o J o h n s o n o v e m m n e n j u edini, ki l a h k o u p o r a b n i k o m zagotovi u n i v e r z a l n o pravico dosto
p a in pravico d o u p o r a b e , s čimer lahko odgovarja n a p o t r e b e ljudi in n e zgolj n a njihovo p o v p r a š e vanje. D r ž a v a lahko v primerjavi z drugimi sektor
ji najširše in najstabilneje zagotovi zadovoljevanje p o t r e b , z a t o J o h n s o n m e n i , d a b o imela tudi v p l u r a l i s t i č n e m k o n c e p t u blaginje o s r e d n j e m e s t o v p r e s k r b i d o b r i n in storitev ter d a b o opravljala dve funkciji: ostala b o p o m e m b n a p r o d u c e n t k a številnih d o b r i n in storitev, p o l e g tega p a b o imela k o o r d i n a t i v n o vlogo, p o v e z a n o z z b i r a n j e m in razdeljevanjem sredstev ter spodbujanjem razvoja d r u g i h sektorjev.
Neprofitno-volonterski sektor določajo r a z n o v r s t n e o r g a n i z a c i j e , k o t so s k u p i n e z a s a m o p o m o č , d r u š t v a , s e r v i s n e o r g a n i z a c i j e , k r o v n e organizacije ipd. Njihova s k u p n a lastnost je, d a so f o r m a l n o o r g a n i z i r a n e in d a nastajajo n a po
dlagi prostovoljne odločitve p o s a m e z n i h ljudi, ki so se združili s ciljem, d a bi uresničevali d o l o č e n e s k u p n e cilje in interese, d a bi zagotavljali servisne s t o r i t v e ali d r u g e o b l i k e m e d s e b o j n e p o m o č i . P r e d n o s t teh organizacij je v njihovi hitri prilagod
ljivosti in v t e m , d a člani ( u p o r a b n i k i ) dejavno sodelujejo in imajo velik vpliv n a to, kaj b o orga
nizacija počela. Neprofitno-volonterske organiza
cije n e sodijo v javni sektor, njihov n a s t a n e k in obstoj nista o d v i s n a o d z a k o n o d a j n e odločitve,
t e m v e č o d odločitve ljudi, ki se združujejo z a r a d i v z a j e m n e p o m o č i , d a bi zavarovali ali uveljavili svoje i n t e r e s e , da bi zagotavljali storitve v korist p o s e b n i h s k u p i n prebivalcev in da bi se zavzemali za določene s k u p n e stvari (npr. skupine za varstvo d o l o č e n i h pravic).
V o d n o s u d o j a v n e g a sektorja so n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e organizacije k o m p l e m e n t a r n e in su- p l e m e n t a r n e . V o d n o s u d o neformalnega sektorja imajo tri vloge: vlogo n a d o m e s t i t v e , vlogo p o d p o re in vlogo k r e p i t v e . V o d n o s u d o k o m e r c i a l n e g a sektorja p a so p r e d v s e m k o n k u r e n č n e organi
zacije.
Profitni sektor v s t o p a v p r o s t o r p r e s k r b e do
brin in storitev z a r a d i učinkovitosti, večje izbire in s v o b o d e . Č e p r a v i m a ta s e k t o r d o l o č e n o vlogo v p r e s k r b i socialne blaginje, i m a tudi svoje meje in p o t r e b u j e v a r o v a l n e m e h a n i z m e - d r ž a v n o regulacijo. Sestavljajo ga o r g a n i z a c i j e , k a t e r i h temeljni n a m e n je pridobivanje d o b i č k a . S svojim delovanjem in p o n u d b o povečujejo m o ž n o s t i iz
bire tistim u p o r a b n i k o m , ki imajo dovolj visoke d o h o d k e in so v celoti s p o s o b n i kriti s t r o š k e , z njim p a se l a h k o o b e n e m - č e p o m e n i s o č a s n o omejevanje b r e z p l a č n i h storitev - bistveno zmanj
ša izbira za r e v n e .
Neformalni sektor o b s e g a o s k r b o storitev, ki jih zagotavljajo d r u ž i n a , s o r o d n i k i , prijatelji in sosedje. Č e p r a v u č i n e k tega sektorja ni n e p o s r e d n o m e r j e n ( v r e d n o t e n ) , m n o g i avtorji menijo, da ima ta s e k t o r p r i oskrbi s socialnimi storitvami na n e k a t e r i h p o d r o č j i h (npr. p o m o č starim ali inva
lidom, ki n e živijo v instituciji) celo p o m e m b n e j š o vlogo, kot jo imajo javni, neprofitno-volonterski ali profitni sektor.
J o h n s o n ( 1 9 8 7 : 5 4 ; 1 9 9 9 : 2 2 5 ) v o k v i r u n e f o r m a l n e g a sektorja razlikuje: rruu ;D
• s k u p n o s t n o o s k r b o , ki p o m e n i alternativo institucionalni o s k r b i v lokalni s k u p n o s t i ,
• o s k r b o v d r u ž i n i kot najzanesljivejšo obliko o s k r b e ,
• o s k r b o p o prijateljskih in sosedskih m r e ž a h , m e d katerimi so p r v e p r o s t o r s k o r a z p r š e n e , d r u g e pa k o n c e n t r i r a n e in se p o g o s t o p r e k r i v a j o .
V o s e m d e s e t i h in d e v e t d e s e t i h letih je kot do
polnilo k r a z p r a v a m o p l u r a l i z m u blaginje nastal tudi p o j e m m e š a n a blaginja {welfare mix), ki se n a n a š a na interakcijo m e d p o s a m e z n i m i sektorji.
Razlika m e d k o n c e p t o m p l u r a l i z m a blaginje in k o n c e p t o m k o m b i n i r a n e g a sistema blaginje je v t e m , da prvi p o m e n i pogajalsko delitev dela m e d javnim sektorjem, neprofitno-volonterskimi orga
nizacijami in zasebniki, m e d t e m k o k o n c e p t kom
b i n i r a n e g a sistema blaginje p o u d a r j a sinergijo, m e d s e b o j n e p o v e z a v e in ravnotežje m e d sektorji v sistemu blaginje.
V m e š a n e m sistemu blaginje pri zagotavljanju storitev akterji iz v s e h štirih sektorjev (javnega, profitnega, neprofitno-volonterskega in neformal
nega) sodelujejo p r i izvajanju istega p r o g r a m a . V t e m ni sicer n i č e s a r novega, saj so bili o m e n j e n i štirje sektorji v e d n o p r i s o t n i . Bistvena n o v o s t je n a č i n r a z p o r e d i t v e m o č i m e d njimi in njihova sinergija.
P o z o r n o s t je usmerjena na ravnotežje m e d raz
ličnimi sektorji, na njihovo m e d s e b o j n o u č i n k o vanje in n a razmerja m e d njimi. V k o n c e p t u kom
b i n i r a n e g a sistema blaginje u p o r a b l j a m o za z a d o voljitev individualnih p o t r e b k o m p l e m e n t a r n o s t storitev d r ž a v e (javnih z a v o d o v ) , civilne d r u ž b e ( n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k i h o r g a n i z a c i j ) , t r g a (za- sebno-profitno) in skupnosti (neformalne socialne m r e ž e ) .
Vsi sektorji vplivajo d r u g n a d r u g e g a in p r i t e m širijo ali ožijo p r o s t o r za d r u g e . M e d sektorji se pojavlja k o n s e n z , t a k o da včasih igra e n s e k t o r p o d r e j e n o , drugič k o m p l e m e n t a r n o , najpogosteje p a k o m b i n i r a n o vlogo p r i zagotavljanju blaginje.
Princip sodelovanja in mešanja različnih sektorjev in p o d s i s t e m o v p o m e n i n a s t a n e k novih m e š a n i h m e d s e k t o r s k i h povezav, m e d k a t e r i m i se meje m e d javnim in z a s e b n i m , profitnim in neprofitnim ter f o r m a l n i m in n e f o r m a l n i m z a b r i š e j o , posta
nejo vse bolj p r e p u s t n e . Prav ti p r o c e s i in n o v e oblike so o b m o č j e p r e u č e v a n j a k o n c e p t a kom
b i n i r a n e g a sistema blaginje (Evers 1 9 9 5 ) . -j
O D N O S D R Ž A V E D O P O S A M E Z N I H i S T R U K T U R N I H E L E M E N T O V
S I S T E M A B L A G I N J E
D R Ž A V A I N J A V N I S E K T O R D r ž a v a d o l o č a , d a javne organizacije delujejo n a p o d r o č j i h , kjer ni d o p u s t n a selekcija, in t a m , kjer je t r e b a n u j n o zagotoviti u n i v e r z a l n o zadovoljitev vsaj m i n i m a l n i h p o t r e b .
O d leta 1990, ko je preoblikovanje d r ž a v e pod
rejeno p o t r e b a m t r ž n e g a g o s p o d a r s t v a , se je t u d i pri nas spremenila vloga javnih organizacij. Refor
m a države in s t e m tudi socialne reforme vsebujejo p o m e m b n o m a k r o e k o n o m s k o sestavino, ki je na
m e n j e n a z m a n j š a n j u p r o r a č u n s k i h o d h o d k o v ,
p r o r a č u n s k i h primanjkljajev in oblikovanju t a k i h cen, ki b o d o p o d l a g a za e k o n o m i č n o poslovanje proizvajalcev in r a c i o n a l n o izbiro porabnikov. Tak p r e h o d , ki o m o g o č a s p r o š č a n j e dejavnosti - trg, d e c e n t r a l i z a c i j o p r o d u k c i j s k i h odločitev, obliko
vanje jasnih lastninskih pravic (skupaj s privatiza
cijo) in oblikovanje socialne m r e ž e - n e ukinja institucij, a m p a k jih temeljito p r e o b r a ž a ( K a m n a r
1 9 9 9 ) .
Z n a č i l n i p r e d s t a v n i k j a v n e g a sektorja je javni zavod, p r a v n o o r g a n i z a c i j s k a oblika, p r e d v i d e n a za opravljanje n e p r o f i t n i h d r u ž b e n i h dejavnosti.
r D R Ž A V A I N P R O F I T N I S E K T O R Temeljno izhodišče je p r e p r o s t o : trg p o m e n i zdru
žitev k u p c e v in p o n u d n i k o v s ciljem prostovoljne izmenjave, z a t o je lahko i z r a ž e n v številnih obli
kah. Najobičajnejše je n e p o s r e d n o plačilo storitve, l a h k o je plačilo p r e k zavarovalnice, d r ž a v e ipd.
N a p o d r o č j u socialnega v a r s t v a trg najpogosteje p o t e k a p r e k nadomestil, p o d p o r , vavčerjev ali dru
gih regulacij. P r o b l e m trga in profitnih organizacij je odgovor n a vprašanje, za koga so njihove rešitve p r i l o ž n o s t . O d g o v o r je k r a t e k in jasen: za tistega, ki l a h k o p l a č a storitev, o z i r o m a za d r ž a v o , če je n a r o č n i c a (in plačnica) storitve. Trg se torej odziva bolj n a p o v p r a š e v a n j e kot n a p o t r e b e ; u s p e š e n je torej le, če i m a zagotovljeno plačilo.
O p r o f i t n e m sektorju se p o g o s t o razpravlja p r i m e r j a l n o npr. kot o u s p e š n e j š e m o d javnega.
V n a s p r o t j u z j a v n i m s e k t o r j e m n a p o d r o č j u p r o - fitnega sektorja spodbujajo n o v e rešitve in hitre p r i l a g o d i t v e , saj i m a nova p o n u d b a v p r a v e m tre
n u t k u zagotovljen u s p e h . R a v n o t e ž j e m o č i m e d profitnim in javnim sektorjem niha v vsaki državi, kot tudi m e d p o s a m e z n i m i d r ž a v a m i . N a v a d n o so v n a p r e j d o g o v o r j e n a p o d r o č j a , kjer je profitni sektor glavni izvajalec d o l o č e n i h storitev (npr. po
m o č n a d o m u in d r u g e oblike servisnih dejavnosti kot najpogostejše storitve).
D R Ž A V A I N N E P R O F I T N O - V O L O N T E R S K I S E K T O R
N e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k i s e k t o r je o p r e d e l j e n n a različne n a č i n e .
S a l a m o n in A n c h e i e r ( J o h n s o n 1 9 9 9 : 147) sta definirala p e t s k u p n i h lastnosti neprofitno-volon- t e r s k i h organizacij:
• so formalno ustanovljene, imajo n e k o orga
nizacijsko obliko, k a r izključuje ad h o c in/ali ne
f o r m a l n e s k u p i n e ;
• so organizacije zasebnega prava, to p o m e n i , da so l o č e n e o d d r ž a v e ;
• niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička, to p a ne p o m e n i , d a ga n e ustvarjajo, le n a m e n i j o ga l a h k o za n a m e n , z a r a d i k a t e r e g a je organizacija u s t a n o v l j e n a ;
• so samoupravljalske, torej s a m e odločajo o n a č i n u u s t a n o v i t v e , o dejavnosti, ki jo izvajajo, o politiki, ki jo vodijo, in o svojih dejavnostih;
• so prostovoljne, to p o m e n i , d a m o r a j o zago
toviti d o l o č e n o s t o p n j o in p o m e n p r o s t o v o l j n i m p r i s p e v k o m v organizaciji.
Zanje je z n a č i l n o , d a so h i b r i d n e organizacije, o d v i s n e o d trga, d r ž a v e in n e f o r m a l n i h virov, da ustvarjajo r a v n o t e ž j e m e d p r o f i t n i m d e l o v a n j e m in n e p r o f i t n i m p o s l a n s t v o m , d a integrirajo pla
č a n o in prostovoljno delo in ustvarjajo ravnotežje m e d o s e b n i m i in s o l i d a r n o s t n i m i motivi (Evers 1 9 9 3 ) . Z v k l j u č e v a n j e m izvajalcev n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e g a sektorja v e n o t e n sistem izvajanja d o l o č e n i h storitev d r ž a v a p o v e č a m o g o č i izbor.
P o m e m b n o p a je tudi zavedanje, d a večje vključe
vanje teh organizacij v izvajanje dejavnosti ne p o m e n i s a m o d e j n e g a zmanjšanja ali povečanja javne p o r a b e .
D R Ž A V A I N N E F O R M A L N I S E K T O R Neformalni sektor zagotavlja socialno in/ali zdrav
stveno o s k r b o s p o m o č j o s o r o d n i k o v , prijateljev in sosedov. P o n u d b o tega sektorja je i z r e d n o težko meriti, saj je n i h č e ne spremlja - n e tisti, ki p o m o č p r e j e m a j o , in n e tisti, ki p o m o č dajejo, saj oboji menijo, d a gre za n a r a v n o dejanje. P o n e k o d , tudi pri n a s , p o g o s t o za neformalni s e k t o r uporabljajo izraz socialna m r e ž a , v e n d a r bi morali uporabljati i z r a z d o s l e d n o le t a k r a t , ko gre za s o r o d s t v e n e o d n o s e , in n e za širšo p o m o č , ki jo p o n u j a skup
nost.
R a z l i k u j e m o p o m o č , ki jo p o n u j a neformalna mreža (informal networks), kjer p o m o č zagotav
ljajo s o r o d n i k i , ki so o s e b n o motivirani za o s k r b o d r u ž i n s k e g a člana, mrežo za pomoč (helping net
works), kjer p o m o č zagotavljajo s o r o d n i k i , prija
telji in sosedje, in skrb skupnosti {care by commu
nity), k a m o r n a v a d n o štejemo p o m o č , ki jo p o n u jajo p o s a m e z n i k i v d o l o č e n e m okolju (npr. o s k r b a in varstvo o t r o k , o s t a r e l i h s o s e d o v i p d . ) .
N e f o r m a l n i s e k t o r n a j p o g o s t e j e zagotavlja osebno nego ( u m i v a n j e , k o p a n j e , o b l a č e n j e , hranjenje), domačo oskrbo (kuhanje, čiščenje in likanje), pomožno oskrbo (vrtnarjenje, p r e v o z i , v a r s t v o o t r o k ) , socialno oskrbo ( d r u ž a b n i š t v o , o s e b n i obiski) in nadzor (varstvo ranljivih ljudi)
( J o h n s o n 1 9 9 9 : 2 2 5 ) . Ü P o s a m e z n e d r ž a v e zagotavljajo plačila v raz
ličnih o b l i k a h ter t a k o spodbujajo storitve nefor
m a l n e g a sektorja. S e m sodijo d e n a r n e koristi za o s k r b o v a l c a aH z a o s k r b o v a n c a ( n a d o m e s t i l a , o t r o š k i d o d a t k i , d o d a t k i za tujo n e g o in p o m o č ipd.) in p a p o s r e d n e u g o d n o s t i , kot so d a v č n e olajšave.
M R E Ž A I Z V A J A L C E V D E J A V N O S T I NA P O D R O Č J U
S O C I A L N E G A V A R S T V A
Storitve socialnega varstva se izvajajo skoz m r e ž o p r o g r a m o v in u k r e p o v d r ž a v e , ki so n a m e n j e n i reševanju socialnih stisk in težav p o s a m e z n i k o v , d r u ž i n ali d o l o č e n i h s k u p i n prebivalstva. Z a k o n o s o c i a l n e m v a r s t v u n a t a n č n o d o l o č a vrste orga
nizacij in d r u g i h nosilcev, ki izvajajo s o c i a l n o v a r s t v e n o dejavnost.
Z a organizacijo in delo javnih socialnovarst- venih zavodov, k a t e r i h ustanoviteljica je d r ž a v a aH o b č i n a , veljajo d o l o č b e z a k o n a o zavodih in p o s e b n e d o l o č b e z a k o n a o s o c i a l n e m v a r s t v u . S e m sodijo:
• centri za socialno delo: deluje jih 6 2 , v vsaki u p r a v n i enoti p o e d e n ;
• domovi za starejše osebe: deluje 5 0 s p l o š n i h d o m o v za starejše in 6 p o s e b n i h socialnovarstve- nih z a v o d o v za o d r a s l e d u š e v n o in t e l e s n o pri
z a d e t e o s e b e ; ii
• varstveno-delovni centri: deluje jih 47:
• domovi za otroke in mladoletnike, prikrajša
ne za normalno družinsko življenje, tj., za m l a d i n o , ki i m a težave s prilagajanjem v okolju (otroci z m o t n j a m i vedenja in o s e b n o s t i ) ;
• socialnovarstveno zavodi za usposabljanje in varstvo otrok in mladostnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju: t e h z a v o d o v je 8.
Javni zavodi so p o v e z a n i v m r e ž o izvajalcev javne službe. P r a v t a k o so javni zavodi n a p o dročju socialnega varstva p o v e z a n i v p o s a m e z n a i n t e r e s n a z d r u ž e n j a izvajalcev ( s k u p n o s t i ) ' , ki usklajujejo delo m e d p o s a m e z n i m i javnimi zavodi
in varujejo i n t e r e s e javnih z a v o d o v v pogajanjih z ministrstvi, v l a d o , socialno z b o r n i c o itn.
Zasebne neprofitno-volonterske organizacije nimajo n a r a v e javnih socialnovarstvenih z a v o d o v in jih l a h k o ustanovijo razHčni ustanovitelji, ko M D D S Z s p o s e b n i m a k t o m ugotovi, d a izpol
njujejo m i n i m a l n e t e h n i č n e , k a d r o v s k e in d r u g e pogoje.
Tako se l a h k o ustanovijo sprejemaHšča, m a t e rinski d o m o v i , z a k o n s k e svetovalnice, stanovanj
ske s k u p i n e , centri za n e o d v i s n o življenje invali
dov in d r u g e organizacije, ki p o n u j a j o socialno- varstvene storitve na p o d r o č j u socialnega varstva.
S e m sodijo zasebni zavodi, registrirani v skladu z z a k o n o m o zavodih, ki so praviloma ustanovljeni za opravljanje storitev zunaj javne s l u ž b e , torej za izvajanje d o d a t n e dejavnosti, lahko p a izvajajo tudi j a v n o s l u ž b o , če p r i d o b i j o k o n c e s i j o , ki jo p o d e l i d r ž a v a ali o b č i n a , in društva, r e g i s t r i r a n a v s k l a d u z z a k o n o m o d r u š t v i h ali v s k l a d u z z a k o n o m o verskih skupnosti. D r u š t v a ustanovijo p o s a m e z n i k i , torej fizične o s e b e , in l a h k o o p r a v ljajo dejavnost, k a t e r e n a m e n je reševanje social
nih stisk in t e ž a v prebivalstva. P r a v i l o m a rešujejo stiske in težave tistih o s e b , k a t e r i h z a k o n s k o dolo
č e n c e n z u s p r e s e g a m o ž n o s t i javne s l u ž b e . S e m štejemo tudi organizacije za s a m o p o m o č (ki rešu
jejo socialne p o t r e b e članov organizacije) in inva
lidske organizacije, ki izvajajo p o s e b n e socialne p r o g r a m e in storitve, ki jih p o t r e b u j e j o invalidi za e n a k o v r e d n o in p o l n o p r a v n o s o d e l o v a n j e v v s a k d a n j e m življenju in d r u ž b i .
Zasebniki oz. privatno-profitne organizacije z licenco so ustanovljeni na podlagi z a k o n a o gospo
darskih d r u ž b a h (npr. d r u ž b a z o m e j e n o odgovor
nostjo, samostojni podjetnik ipd.). S e m sodijo za
sebniki, ki pridobijo koncesijo (v t e m delu izvajajo za d r ž a v o n e p r o f i t n o dejavnost) in opravljajo n a p o d l a g i koncesijske p o g o d b e storitve, ki imajo n a r a v o javne s l u ž b e , in zasebnike, ki pridobijo licenco za delo na področju socialnega varstva in na p o d l a g i dovoljenja za d e l o izvajajo storitve n a trgu (npr. kot n a d s t a n d a r d n e storitve o z i r o m a storitve, ki jih plačuje k u p e c ) . N a p o d r o č j u social
n e g a varstva je t a k a d e j a v n o s t socialni servis.^
V L O G A IN D E L O V A N J E JAVNIH Z A V O D O V V S O C I A L N E M VARSTVU D r ž a v a določa, da javni zavodi delujejo na pod
ročjih, kjer ni d o p u s t n a selekcija, in t a m , kjer je t r e b a nujno zagotoviti u n i v e r z a l n o zadovoljitev d o l o č e n i h vsaj m i n i m a l n i h p o t r e b . Javni zavod u s t a n o v i d r ž a v a , o b č i n a ali d r u g a o s e b a j a v n e g a p r a v a za opravljanje javne službe in p o d določe
nimi pogoji, p a tudi za opravljanje d r u g e n e p r i d o b i t n e d e j a v n o s t i . Poleg izvajanja j a v n e s l u ž b e , lahko (ni p a nujno) izvaja javni z a v o d t u d i d r u g e d o d a t n e dejavnosti. Ustanoviteljica, d r ž a v a ali o b č i n a , o d l o č a o vrsti in o b s e g u dejavnosti. Po
glavitni n a m e n javnih zavodov je opravljanje javne službe.
V p r i p r a v i je s p r e m e m b a z a k o n a o zavodih, ki b o t u d i v socialnem varstvu redefinirai vlogo javnih zavodov. S a m a s e m n a k l o n j e n a razmišlja
njem dr. R u s a ( 1 9 9 3 ) , ki trdi, d a cilji in m o ž n e s m e r i za razvoj javnih z a v o d o v obsegajo najmanj štiri razsežnosti: učinkovito p o r a b o sredstev, večjo mobilnost vseh m o ž n i h virov, večjo svobodo izbire u p o r a b n i k a , u p o r a b n i c e in večjo n e o d v i s n o s t p o s a m e z n i k o v , p o s a m e z n i c o d d r ž a v e .
V k a t e r o s m e r se b o m o lotili r e o r g a n i z a c i j e , je o d v i s n o o d odločitve, izbire cilja, se p a glede nadaljnjega tipa upravljanja oblikujeta dve raz
vojni opciji: javni zavod kot del državne uprave, ki posluje v i m e n u in z a r a č u n d r ž a v e , in javni zavod kot samostojna enota, ki s a m r a z p o l a g a s p r e m o ženjem ( s a m o s t o j n o upravlja sredstva, k i j i h d o b i o d financerja).
V L O G A IN POMEN C E N T R O V ZA S O C I A L N O D E L O C e n t r i za socialno delo so najmočnejši izvajalci dejavnosti na p o d r o č j u socialnega varstva. G l e d e na zgodovinski razvoj i m a m o d o b r o razvito m r e ž o C S D . Poleg javne službe izvajajo tudi d o p o l n i l n o p o n u d b o na trgu ter s t e m p o m e m b n o vplivajo na kakovost življenja prebivalcev.
Z a k o n o d a j a , ki opredeljuje dejavnost social
nega varstva, je r a z p r š e n a v številnih z a k o n i h , o d k a t e r i h jih v e č i n a n a l a g a C S D n a l o g e s a m o v p o s a m e z n i h delih. C e l o t e n sistem je o b s e ž e n in p r a v n o z a p l e t e n , še zlasti z a t o , k e r se n a m n o g e z a k o n s k e n a l o g e navezujejo tudi pravilniki, ki n a t a n č n e j e določajo p o s t o p k e , pravice in merila,
o p r e d e l j e n e v z a k o n i h . Tako je s a m o v z a k o n u o s o c i a l n e m varstvu, ki je temeljni akt socialnega varstva, p r e d v i d e n i h kar štirinajst pravilnikov, ki o p r e d e l j u j e j o r a z l i č n e s t o r i t v e in n o r m a t i v n o določajo vrsto ter značilnosti p o s a m e z n e storitve.
Z a k o n o d a j a , ki določa delovanje C S D , je p o m e m b n a p r e d v s e m z a t o , k e r je v njej z a p i s a n d e l o k r o g n a l o g in storitev, ki jih m o r a j o opraviti C S D , v z a k o n o d a j i p a je p r e d p i s a n o t u d i , p o k a k š n i h kriterijih in k a k o opravijo svoje delo.
Temeljno funkcijo C S D d o l o č a torej z a k o n o socialnem varstvu, na obseg dejavnosti pa vplivajo še predpisi z drugih področij in odločitve lokalnih, političnih ali u p r a v n i h enot. Centri izvajajo: storit
ve in ukrepe, ki so n a m e n j e n e p r e p r e č e v a n j u in o d p r a v l j a n j u s o c i a l n i h stisk in t e ž a v p o s a m e znikov, d r u ž i n in s k u p i n prebivalstva, in denarne socialne pomoči, ki so n a m e n j e n e tistim, ki si n e m o r e j o zagotoviti sami g m o t n e v a r n o s t i z a r a d i okoliščin, na k a t e r e ne m o r e j o vplivati.
Pravice uveljavljajo državljani, državljanke p o n a č e l i h e n a k e d o s t o p n o s t i in p r o s t e izbire za vse u p r a v i č e n c e , s e v e d a p o d pogoji, ki jih d o l o č a z a k o n . Torej niso p r i z n a n e le d o l o č e n i s k u p i n i , t e m v e č v s e m , ki izpolnjujejo p o g o j e .
Storitve, ki jih centri izvajajo kot javno s l u ž b o , so socialna preventiva, p r v a socialna p o m o č , oseb
n a p o m o č , p o m o č d r u ž i n i za d o m in n a d o m u . D e l o centrov na p o d r o č j u d e n a r n i h prejemkov opredeljuje Z a k o n o s t a r š e v s k e m varstvu in d r u žinskih p r e j e m k i h . Ti p r e j e m k i niso n u j n o p o g o jeni z o d s o t n o s t j o ali p o m a n j k a n j e m sredstev za preživetje. Vezani so n a p r i z n a n e pravice - d o d e n a r n e g a n a d o m e s t i l a za čas p o r o d n i š k e g a do
p u s t a , starševskega d o d a t k a , p o m o č i za o p r e m o n o v o r o j e n c a pravica, o t r o š k e g a d o d a t k a in do
d a t k a za n e g o .
P o d r o č j e socialnega varstva n e m o r e delovati s a m o , saj je interdiciplinarno in p o v e z a n o s skoraj v s e m i p o d r o č j i d r u ž b e n e g a življenja. Tako t u d i C S D n e morejo sami izvajati svoje dejavnosti, tem
več se p r i delu povezujejo z izvajalci na p o d r o č j u vzgoje, izobraževanja, zdravstva, g o s p o d a r s t v a - s firmami, kjer so zaposleni u p o r a b n i k i , in z m n o gimi d r u g i m i institucijami. Cilj je p o m o č p o s a m e z n i k u pri u s t r e z n e m reševanju p r o b l e m a , z a t o ni p o m e m b n o , k a t e r i subjekt b o p o m o č p o n u d i l , t e m v e č , ali b o u p o r a b n i k rešil p r o b l e m . Poleg javnih organizacij C S D najpogosteje sodelujejo z neprofitno-volonterskimi organizacijami (društvi, invalidskimi organizacijami), kjer iščejo s k u p n e rešitve d o l o č e n e g a p r o b l e m a .
Socialna p r o b l e m a t i k a v Sloveniji z a d n j a leta n a r a š č a . Iz leta v leto u g o t a v l j a m o v e d n o več rev
nih, iz d r u ž b e izključenih ljudi, nastajajo p o v s e m n o v e oblike odvisnosti o d nedovoljenih d r o g , vse več je nasilja in s p o l n i h z l o r a b n a d o t r o k i . Po analizi stanja v Sloveniji (Vlada RS 2 0 0 0 : 84) smo m e d najbolj izključene d r u ž b e n e s k u p i n e , ki po
trebujejo p o m o č , uvrstili n e k a t e r e s k u p i n e mladih in ž e n s k , s k u p i n e ljudi z dolgotrajnimi d u š e v n i m i stiskami, ljudi z gibalnimi oviranostmi in motnjami v d u š e v n e m razvoju itn. Z a r a d i p o s e b n e g a polo
žaja so izključeni e k o n o m s k o , s o c i a l n o in kul
t u r n o . Vse te n o v o o d k r i t e p o t r e b e so zahtevale nov, hiter in učinkovit n a č i n u k r e p a n j a . C S D so z a z n a l e nove p r o b l e m e in p r e k p o s a m e z n i h p r o jektov in p r o g r a m o v razvile nove oblike delovanja.
Tako opravljajo še d r u g e dejavnosti, kot so in
t e r v e n t n a služba, krizni c e n t e r za m l a d e , vodijo v a r n e hiše za p r e t e p e n e ž e n s k e in o t r o k e in d r u g e različne razvojne p r o j e k t e za delo s p o s a m e z n i k i , p o s a m e z n i c a m i in/ali s k u p i n a m i , ki z a r a d i raz
ličnih v z r o k o v n e m o r e j o delovati v svojem okolju ali p a so socialno izključeni (bivalne s k u p i n e , raz
ne terapevtske skupine, mladinske delavnice, u č n a p o m o č o t r o k o m itn.), ter n a l o g e p o p o s e b n i h po
g o d b a h , kot so na p r i m e r javna dela.
Novi projekti in p r o g r a m i so izid »notranjih r e z e r v « . N a C S D je i z o b r a z b e n a s t r u k t u r a z a p o slenih i z r e d n o visoka, k e r se z r e d n i m u s p o s a b ljanjem k o p i č i z n a n j e in nastajajo n o v e , h i t r o uresničljive ideje o reševanju v s a k d a n j i h proble
mov. Ker p a se sredstva za socialne p r o g r a m e v e k o n o m s k i krizi d r ž a v e kljub n o v i m p o t r e b a m niso povečala, so jih centri p r i d o b i l i s p o n u d b o novih, d o d a t n o financiranih p r o g r a m o v . D a n e s se stanje s p r e m i n j a .
V o k v i r u C S D delujejo p r o g r a m i in projekti, včasih tudi kot p o s e b n e e n o t e , ki jih kot večletne razvojne p r o j e k t e s p o d b u j a in sofinancira d r ž a v a aH l o k a l n a s k u p n o s t . Z njimi C S D dopolnjujejo javno službo in ponujajo u p o r a b n i k o m alterna
tivne m o ž n o s t i zadovoljevanja p o t r e b . T a k o delu
jejo n e k a t e r a zavetišča za m a t e r e in o t r o k e (ma
terinski d o m ) , s k u p i n e za o s e b e z dolgotrajnimi težavami v d u š e v n e m zdravju, centri za svetovanje in socialno rehabilitacijo zasvojenih z d r o g a m i itn.
P o s r e d n o sodeluje C S D tudi t a m , kjer s t r o k o v n i delavci c e n t r a (kot zunanji sodelavci ali kot p r o stovoljci) s o d e l u j e j o z n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k o organizacijo ali d r u š t v o m ter s t e m ustvarijo pre
t o k i n f o r m a c i j o b r e š e v a n j u z a d e v e n a o b e h straneh.^
D r ž a v a s svojimi o d l o č i t v a m i in s p r e t e ž n i m sofinanciranjem n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k i h organi
zacij, C S D sili bodisi k opuščanju ali pa k velikemu omejevanju izvedbe d o d a t n i h p r o g r a m o v .
Ravnotežje m e d izvajalci v sektorju je p o g o j e n o z z g o d o v i n s k i m r a z v o j e m , kot s m o s p o z n a h že v p r v e m delu. To l a h k o tu p o t r d i m o . C S D so bili v prejšnjem sistemu n a š e d r ž a v e n a j p o m e m b nejši izvajalci na p o d r o č j u socialnega varstva in p o s k u š a j o to svojo m o č o h r a n i t i tudi v n o v e m sistemu; p o l e g tega se funkcija C S D kot j a v n e g a z a v o d a tudi k a r z a d e v a d r ž a v o (npr. v nacional
n e m p r o g r a m u ) bistveno n e spreminja. K o t p r e d videvajo, b o d o C S D koordinatorji m r e ž e vseh plu
ralnih izvajalcev. V okolju, kjer neprofitno-volon
t e r s k e organizacije aH drugi izvajalci n e zagotav
ljajo p o t r e b n i h p r o j e k t o v ali p r o g r a m o v , jih b o m o r a l še n a p r e j izvajati C S D . Tako ostaja c e n t e r t u d i n a p r e j e d e n n a j p o m e m b n e j š i h izvajalcev na p o d r o č j u socialnega varstva.'*
V L O G A IN D E L O V A N J E N E P R O F I T N O - V O L O N T E R S K I H
O R G A N I Z A C I J V S O C I A L N E M V A R S T V U
V Sloveniji š t e j e m o m e d n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e organizacije:
• društva kot organizacije, ki so p r o s t o v o l j n e , n e p r o f i t n e in so u s t a n o v l j e n e p o Z a k o n u o dru
štvih (Ur. 1. R S št. 6 0 / 9 5 ) ;
• fundacije/ustanove k o t n e č l a n s k e o r g a n i z a cije, ki imajo za d o l o č e n n a m e n v e z a n o p r e m o ž e nje, n a m e n j e n o splošno koristnim in d o b r o d e l n i m n a m e n o m , njihovo delovanje p a opredeljuje Za
k o n o u s t a n o v a h (Ur. 1. RS št. 2 0 / 9 5 ) ;
• zasebne zavode, ki jih ustanovijo p r a v n e ali fizične o s e b e za opravljanje dejavnosti n a dolo
č e n e m p o d r o č j u , če cilj dejavnosti ni pridobivanje d o b i č k a u s t a n o v l j e n e n a p o d l a g i Z a k o n a o zavo
dih (Ur. 1. RS š t . 1 2 / 9 1 , 8 / 9 6 ) ;
• družbe z omejeno odgovornostjo, če v celoti ali d e l n o opravljajo n e p r i d o b i t n o dejavnost, saj so sicer oblika g o s p o d a r s k e d r u ž b e p o Z a k o n u o g o s p o d a r s k i h d r u ž b a h (Ur. 1. R S št. 3 0 / 9 3 ) ^
• cerkvene organizacije, prostovoljna neprofit
na združenja fizičnih o s e b , ki se združujejo z a r a d i e n a k e g a verskega p r e p r i č a n j a , l a h k o p a izvajajo tudi dejavnost, ki je o p r e d e l j e n a k o t d e j a v n o s t s p l o š n e g a ali p o s e b n e g a d r u ž b e n e g a p o m e n a .
Neprofitno-volonterske organizacije opravljajo
v d r u ž b i več funkcij h k r a t i : politično (so instru
m e n t uveljavljanja i n t e r e s o v ) , socialno (zagotav
ljajo zadovoljevanje p o t r e b d o l o č e n i m s k u p i n a m ljudi) in e k o n o m s k o (zagotavljajo p r o d u k c i j o ser
visnih storitev ter mobilizirajo latentne vire - pro
stovoljno d e l o , f i n a n č n e dotacije ipd.).
Poglavitni cilj velike v e č i n e neprofitno-volon- t e r s k i h o r g a n i z a c i j , ki d e l u j e j o n a p o d r o č j u socialnega varstva, je n e p o s r e d n o zagotavljanje socialne vključenosti čim širšega k r o g a ljudi. Nji
hova dejavnost največkrat p o m e n i dopolnjevanje d r ž a v n i h u k r e p o v in storitev javnih služb, del nji
hove dejavnosti p a je usmerjen tudi v prizadevanje za u s t r e z n e j š o u r e d i t e v že o b s t o j e č e d r ž a v n e p o m o č i . Financirajo se iz č l a n a r i n , iz d r ž a v n e g a p r o r a č u n a in iz p r o r a č u n a lokalnih s k u p n o s t i (iz
vajanje d o l o č e n i h p r o g r a m o v , projektov, k o n c e sije), p r e k fundacij (npr. invalidske organizacije), p r e k n e p o s r e d n i h donacij (npr. Slovenska Karitas, Rdeči križ Slovenije) in s svojo k o m e r c i a l n o dejav
nostjo.
V z a d n j e m desetletju so te organizacije m o č n o p o v e č a l e svoj vpliv v s o c i a l n e m v a r s t v u in pritisk n a d r ž a v o in j a v n e izvajalce storitev. S svojimi p r o g r a m i in s številom p o n u j e n i h storitev so m o č n o p o v e č a l e p o n u d b o ter t a k o d o p o l n i l e j a v n o s l u ž b o . P o g o s t o so z a p o l n i l e p r a z n i n e v p o n u d b i j a v n e g a sektorja. S svojim delovanjem in h i t r i m prilagajanjem ter i s k a n j e m novih rešitev so v pra
k s o socialnega dela vpeljale n o v prijem za u p o r a b n i k e , saj so jih n e p o s r e d n o vključile v izvajanje (user involvement).
P o g o s t o so p r v e , ki spregovorijo o novih ali s t a r i h »tabu« t e m a h . K e r d e l o sloni n a peščici r e d n o z a p o s l e n i h strokovnjakov, najpogosteje v svojo d e j a v n o s t p r i t e g n e j o veliko prostovoljcev.
S t a k i m n a č i n o m dela n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e or
ganizacije zvišujejo raven solidarnosti m e d ljudmi in izrabijo t a k o p o t e n c i a l n e f o r m a l n i h socialnih m r e ž , kot prostovoljcev, ki so bolj dovzetni za delovanje v svojem okolju.
Pluralizacije p o d r o č j a ni b r e z vključevanja ne- profitno-volonterskih o r g a n i z a c i j . N a l o g a d r ž a v e je, d a jih p o v e ž e v enovit sistem socialnega varstva ter jim o m o g o č i p a r t n e r s t v o t a k o z javnim kot z z a s e b n i m in n e f o r m a l n i m s e k t o r j e m . N j i h o v a vloga v socialnem varstvu je o p r e d e l j e n a v z a k o n u o s o c i a l n e m v a r s t v u in n a c i o n a l n e m p r o g r a m u socialnega v a r s t v a d o leta 2 0 0 5 . V n a c i o n a l n e m p r o g r a m u je vloga o p r e d e l j e n a v o k v i r u e n e g a i z m e d petih ciljev, k a t e r e g a izhodišče je zagotoviti m o ž n o s t i za razvoj s o l i d a r n o s t i , d o b r o d e l n o s t i in
s a m o p o m o č i za uveljavitev neprofitnega sektorja, z a s e b n i š t v a in z d r u ž e n j a u p o r a b n i k o v t e r jih p o v e z a t i v enovit sistem socialnega varstva. Tako b o d r ž a v a poleg financiranja storitev javne službe p o s e b e j sofinancirala razvoj tistih storitev, ki jih ponujajo te organizacije n a p o d r o č j i h : m a t e r i n skih d o m o v in zavetišč za ž e n s k e in o t r o k e žrtve nasilja, telefonov S O S za p o m o č ljudem v stiski, d o m o v in stanovanjskih s k u p i n za ljudi s težavami v d u š e v n e m zdravju, s k u p i n za s a m o p o m o č za s t a r o s t n i k e , d o m o v in s t a n o v a n j s k i h s k u p i n za razvoj n e o d v i s n e g a življenja invalidov in c e n t r o v za socialno rehabilitacijo zasvojenih.
V primerjavi z z a č e t n i m financiranjem posa
m e z n i h p r o g r a m o v in p r o j e k t o v d r u š t e v n a pod
lagi e n o l e t n i h p o g o d b je d o z o r e l o s p o z n a n j e p o strateško u s m e r j e n e m in stabilnejšem financiranju iz javnih sredstev, z a t o d a n e s z neprofitno-volon
terskimi organizacijami sklepajo d o l g o r o č n e (več
letne) p o g o d b e . To je sicer d o b r o , je p a tudi velika p a s t z a r a d i m o r e b i t n e p r e v e l i k e o d v i s n o s t i o d financerja.
Leta 1995 je z a k o n o društvih ustvaril p o d l a g o z a r a z l i k o v a n j e m e d n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k i m i o r g a n i z a c i j a m i , ki delujejo s a m o v korist svojega članstva, in organizacijami, ki delujejo v javno ko
rist ter p r e s e g a j o i n t e r e s e članov. O r g a n i z a c i j a m , ki delujejo za j a v n o korist, je d a n a m o ž n o s t za p r i d o b i t e v p o s e b n e g a položaja (npr. p r e d n o s t i v sistemu javnega financiranja). V s o c i a l n e m varst
vu podeljuje s t a t u s d r u š t v a , ki deluje v j a v n e m i n t e r e s u . Ministrstvo za d e l o , d r u ž i n o in socialne z a d e v e , ki v zvezi s t e m vodi tudi javni register.
D o aprila 2 0 0 1 je tak s t a t u s p r i d o b i l o 3 3 društev.
N e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e organizacije, ki delu
jejo na p o d r o č j u socialnega varstva, so najpogo
steje p o v e z a n e v n a c i o n a l n a z d r u ž e n j a . Pri svojem delovanju so s a m o s t o j n e in se le r e d k o povezujejo z d r u g i m i izvajalci. M e d številnimi organizacijami v s o c i a l n e m varstvu s svojo vlogo in vplivom ne
d v o m n o i z s t o p a t a Rdeči križ Slovenije in Sloven
ska K a r i t a s . Poleg njiju imajo p o m e m b n o vlogo tudi invalidske organizacije, ki ponujajo specifične oblike p o m o č i svojim č l a n o m z n a m e n o m , d a jim zagotavljajo n e o d v i s n o življenje in e n a k o v r e d n o vključevanje v v s a k d a n j e d e l o . P r a v t a k o so p o m e m b n a z d r u ž e n j a , ki delujejo n a p o d r o č j u du
ševnega zdravja. V zadnjih letih deluje v socialnem varstvu vse več organizacij za s a m o p o m o č , ki že p r e r a š č a j o v gibanje (npr. n a p o d r o č j u starejših) in s t e m krepijo vlogo prostovoljnega dela in vlogo n e f o r m a l n i h socialnih m r e ž .
M e d n a j p o m e m b n e j š e p r o g r a m e in p r o j e k t e , ki so v veliki m e r i sofinancirani iz p r o r a č u n a , p a niso javni zavodi, sodijo: materinski domovi, zave
tišča za ženske in o t r o k e žrtve nasilja, o s k r b a brez
d o m c e v , stanovanjske s k u p i n e in d r u g i p r o g r a m i (npr. zagovorništvo) za p o m o č ljudem, ki imajo d o l g o t r a j n e p s i h o s o c i a l n e težave, r a z n i telefoni S O S , s k u p i n e za s a m o p o m o č , centri za socialno rehabilitacijo zasvojenih, p r a v n a p o m o č , letovanje socialno in m a t e r i a l n o o g r o ž e n i h o t r o k in mla
dostnikov ter organizacija p r o s t o č a s n i h dejavnosti in p o č i t n i š k i h p r o g r a m o v zanje, vzpostavljanje n e i n s t i t u c i o n a l n i h oblik in uvajanje pravice d o i z b i r e p o s a m e z n i k a n a p o d r o č j u i n v a l i d s k e g a varstva itn.
Pri nas neprofitno-volonterske organizacije n e k a ž e j o p o s e b n e g a z a n i m a n j a za povezovanje v m r e ž o izvajalcev, m e n i m , da zlasti z a r a d i tega n e , ker izvajajo p r o g r a m e , n a m e n j e n e specifičnim p o t r e b a m svojih članov, ki jih izvajalci javnih služb ne zagotavljajo. Č e p r a v same organizacije izražajo veliko p o t r e b o p o vzpostavitvi m r e ž e vseh izva
jalcev in č e p r a v z javnimi zavodi r e d k o sodelujejo, so n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e o r g a n i z a c i j e n a j p o gostejši kritiki delovanja javnih zavodov.
V L O G A IN D E L O V A N J E
P R I V A T N O - P R O F I T N I H O R G A N I Z A C I J ( Z A S E B N I K O V ) NA P O D R O Č J U
S O C I A L N E G A VARSTVA
Temeljna razHka m e d g o s p o d a r s k i m i in negos
p o d a r s k i m i organizacijami je v cilju delovanja.
G o s p o d a r s k e organizacije težijo k čim v e č j e m u d o b i č k u , n e p r o f i t n e organizacije delujejo v splo
š n o korist, ki je n e p r o f i t n e n a r a v e in p o d l a g a za izboljšanje kakovosti življenja.
Privatno-profitne organizacije, ki delujejo n a p o d r o č j u socialnega varstva, nastajajo i z r e d n o p o č a s i , verjetno z a r a d i r a z m e r o m a hitre d o s t o p nosti storitev javnih služb, p a tudi z a r a d i slabše k u p n e m o č i u p o r a b n i k o v socialnovarstvenih sto
ritev. Profitne organizacije zasledujejo d o b i č e k , delujejo na p o d l a g i s v o b o d n e izbire in na izrabi podjetniških p r i l o ž n o s t i . Ker je p o n u d b a v e d n o v e z a n a na trg, ki se odziva na p o n u d b o in povpra
ševanje, zasebno-profitni sektor proizvaja storitve le za tiste u p o r a b n i k e , ki imajo i n t e r e s in dovolj visoke d o h o d k e , da l a h k o storitev kupijo. Tako l a h k o p o n u d i j o visoko speciaHzirane, l u k s u z n e , n a d s t a n d a r d n e storitve, ki kljub t e m u , da so name
njene m a j h n e m u številu uporabnikov, zagotavljajo organizaciji dovolj velik d o b i č e k . Tisti, ki nimajo dovolj sredstev, n e m o r e j o izkoristiti te p r e d n o s t i s v o b o d n e izbire.
P r i v a t n o - p r o f i t n a o r g a n i z a c i j a l a h k o za del svoje dejavnosti p r i d o b i koncesijo (za izvajanje d o l o č e n e storitve), saj n a p o d r o č j u socialnega var
stva z a k o n o d a j a o m o g o č a opravljanje dejavnosti javne službe t u d i z a s e b n i k o m , ki si jo p r i d o b i j o . V t e m p r i m e r u to p o m e n i , da organizacija izvaja j a v n o službo (storitve o d k u p i država in jih p o n u j a v m r e ž i javne službe). O v i r a za hitrejši razvoj pri- vatno-profitnih organizacij je najpogosteje težava z z a č e t n o investicijo, investicijo v o s n o v n a sred
stva ali sredstva za t e k o č e in investicijsko v z d r ž e vanje, ki jih d r ž a v a zagotavlja javnim z a v o d o m in d e l n o tudi n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k i m o r g a n i z a c i j a m . Z a s e b n i k m o r a v celoti vkalkulirati b r e m e n a v c e n o storitve. Tako l a h k o k o n k u r i r a le s k a k o vostjo in pestrejšo p o n u d b o p r o g r a m o v in storitev.
Ker je z a s e b n i sektor r e g u l i r a n p r e k trga, se l a h k o tu oblikuje p a l e t a različnih p r o g r a m o v in projektov, p a t u d i n e o m e j e n a k o n k u r e n c a m e d različnimi izvajalci. Organizacije s svojo p o n u d b o delujejo n a podlagi s v o b o d n e izbire p o s a m e z n i k a , ki d o l o č e n o storitev p o t r e b u j e , in n a i z r a b i pod
jetniških, torej t r ž n i h p r i l o ž n o s t i . Kot slabost t e h organizacij kritiki p o g o s t o opisujejo, d a m o r e b i t n i u p o r a b n i k i največkrat nimajo p o t r e b n e g a znanja ali informacij o delovanju organizacij, d a bi l a h k o r e s n i č n o izbirali m e d različnimi storitvami in se odločili za p r a v e . Dejstvo je, da b o d o te organi
zacije proizvajale le tiste s t o r i t v e , ki p r i n a š a j o dovolj velik d o b i č e k , in le za tiste, ki imajo dovolj sredstev, d a jih lahko plačajo. Z v s t o p o m privatno- profitnih organizacij n a p o d r o č j e socialnega var
stva se p o v e č a tudi vpliv u p o r a b n i k o v , ki storitve potrebujejo in jih lahko kupujejo ( m o ž n o s t izbire).
Z večjim številom u p o r a b n i k o v in njihovim vpli
v o m se l a h k o z a r a d i k o n k u r e n c e in vpliva z n i ž a c e n a in poveča kakovost storitev. Privatno-profitne organizacije najpogosteje ponujajo storitve social
n e g a servisa in vodenje, varstvo in zaposlitev p o d p o s e b n i m i pogoji za o d r a s l e t e l e s n o in d u š e v n o p r i z a d e t e o s e b e .
G l e d e n a njihov status je j a s n o , d a t a k o javni zavodi kot tudi n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k e o r g a n i z a cije doživljajo te organizacije kot k o n k u r e n c o in n e iščejo p o s e b n e g a m e d s e b o j n e g a sodelovanja.
T a k o je m o r e b i t n o sodelovanje v e z a n o n a izva
jalce javne službe, vključene v m r e ž o , sicer p a le na z n a n s t v a in m e d s e b o j n o n e f o r m a l n o sodelo-
vanje. Razvoj privatno-profitnih organizacij, ki jih je pri n a s na p o d r o č j u socialnega varstva m a l o , bi l a h k o d r ž a v a s p o d b u d i l a z večjimi davčnimi olaj
šavami, z dotacijami in s sofinanciranjem z a č e t n e investicije.
V L O G A IN D E L O V A N J E i N E F O R M A L N I H S O C I A L N I H M R E Ž
NA P O D R O Č J U S O C I A L N E G A VARSTVA M e d n e f o r m a l n e socialne m r e ž e štejemo sorod
nike, prijatelje, z n a n c e , sosede in druge, s katerimi se d r u ž i m o . Prostovoljno d e l o , ki ga o p r a v i m o v o k v i r u n e f o r m a l n e socialne m r e ž e , ni s a m o sebi n a m e n . Uveljavlja se k o t v r e d n o t a , ki p r i s p e v a h krepitvi vezi m e d ljudmi. Pogosto o dejanjih v ok
viru n e f o r m a l n e socialne m r e ž e n e r a z m i š l j a m o , t e m v e č jo s p r e j e m a m o kot dejstvo, kot nekaj sa
m o u m e v n e g a . N a p o d r o č j u s o c i a l n e g a v a r s t v a delo izhaja iz človeka, njegovih socialnih p o t r e b in stisk. To delo je a m a t e r s k o , ljubiteljsko in zanj se v s a k d o odloči iz lastnih nagibov. P o m o č v stiski, dajanje uslug s o r o d n i k o m , z n a n c e m , prijateljem ali s o s e d o m se definira kot a l t r u i z e m , torej kot ravnanje, s k a t e r i m p o m a g a m o in k o r i s t i m o dru
gim, n e da bi za to pričakovali n a g r a d o . N a š na
m e n je, d a d r u g i osebi s t o r i m o kaj d o b r e g a in da se za t a k o dejanje s v o b o d n o o d l o č i m o .
V z a d n j e m desetletju se zlasti na p o d r o č j u sta
rih širi nova oblika prostovoljnega delovanja, sku
pine za samopomoč, ki jih sicer p o obliki štejemo m e d društva, torej neprofitno-volonterske organi
zacije, v e n d a r so p o vsebini glede na njihovo pri
m a r n o delovanje, kot je d r u ž e n j e n a n e f o r m a l n i in prijateljski ravni, bližje n e f o r m a l n i m r e ž i .
Storitve, ki se n e izvajajo v f o r m a l n i s t r u k t u r i ali p a o m o g o č a j o le d e l n o zadovoljitev p o t r e b , se izvajajo v n e p l a č a n i , n e f o r m a l n i s t r u k t u r i , kljub t e m u p a n e f o r m a l n e socialne m r e ž e s svojim delo
vanjem n e m o r e j o n a d o m e s t i t i javnih izvajalcev, saj p o g o s t o r a v n o n e f o r m a l n a m r e ž a o d p o v e in n e z m o r e zagotavljati storitev najbolj o g r o ž e n i m in/ali s t i g m a t i z i r a n i m s k u p i n a m .
P R E D N O S T I IN S L A B O S T I l A V N E G A , N E P R O F I T N O - V O L O N T E R S K E G A IN P R I V A T N O - P R O F I T N E G A S E K T O R J A
NA P O D R O Č J U S O C I A L N E G A VARSTVA
Javni sektor in javni zavodi skrbijo za zadovolje
vanje s k u p n i h p o t r e b v o b s e g u , ki je d o g o v o r j e n n a nacionalni ravni. Njihova p r e d n o s t je izhodišče njihovega delovanja: p r a v i č n a distribucija d o b r i n in storitev, o p r e d e l j e n i h kot pravice, n a m e n j e n e najširšemu k r o g u u p r a v i č e n c e v . Slabost javnih služb je način zadovoljevanja p o t r e b uporabnikov, ki p o t e k a u n i f o r m n o in ne o m o g o č a zadovoljeva
nja specifičnih p o t r e b d o l o č e n i h s k u p i n prebival
stva. Prav tako velja, da je struktura teh organizacij b i r o k r a t s k a in slabo prilagodljiva na s p r e m e m b e , ki jih sicer terja hitro spreminjajoče se življenje.
Temeljna filozofija delovanja neprofitno-volon- terskih organizacij je tudi njihova p r e d n o s t , ki se k a ž e kot d o b r o d e l n o s t in zagotavljanje storitev p o s a m e z n i k o m ali s k u p i n a m , ki potrebujejo spe
cifične storitve. V s a k a organizacija si s a m a določi n a č i n d e l o v a n j a , z a svoje d e l o je o d g o v o r n a članom. Interes organizacije je zadovoljitev p o t r e b članov in ne pridobivanje profita. H i t r o se pri
lagodijo p o t r e b a m članstva, k a r je p r a v t a k o p o m e m b n a p r e d n o s t . Slabost neprofitno-volonter- skih organizacij je omejitev delovanja na članstvo, torej zagotavljanje storitev le d o l o č e n e m u k r o g u ljudi. S a l a m o n (1987) opredeljuje naslednje slabo- sti neprofitno-volonterskih organizacij: partikula- rizem (dejavnost je p r e p u š č e n a s a m o o r g a n i z i r a - nju, z a t o se lahko storitve na eni strani podvajajo, na d r u g i p a p o t r e b e niso p o k r i t e ) , paternalizem (tisti, ki n a d z o r u j e j o sredstva organizacij, l a h k o odločajo o tem, kaj b o organizacija delala in k o m u b o služila, saj se storitve n e dodeljujejo p o prin
cipu p r a v i c e , a m p a k p o p r i n c i p u m o č i ) , amateri
zem ( p o g o s t o sta za te organizacije značilna p r o stovoljno delo in a m a t e r s k i prijem, to p a l a h k o zmanjša učinkovitost storitev), nezadostnost in ne
sposobnost generiranja sredstev (same organizacije niso s p o s o b n e g e n e r i r a t i z a d o s t n i h sredstva za reševanje socialnih p o t r e b d r u ž b e ) .
P r e d n o s t privatno-profitnega sektorja je, da s svojim delovanjem ponuja p a l e t o različnih, p o ob
segu manjših p r o g r a m o v , ki so raznoliki in se hitro prilagajajo povpraševanju n a trgu. H i t r a prilagod
ljivost organizacij in m a k s i m a l n a izraba virov o m o g o č a t a i z r e d n o hitro prilagajanje t r e n u t n i m p o t r e b a m . Slabost je selektivno zadovoljevanje s k u p n i h
p o t r e b . O č i t n a slabost tega dela sektorja je tudi to, da sicer daje m o ž n o s t izbire, v e n d a r zagotavlja p r o g r a m le tistemu p o s a m e z n i k u ali d r u ž b e n i sku
pini, ki lahko plača storitev, in lahko s t e m povzro
či zmanjšanje storitev za revnejšo p o p u l a c i j o . Javni sektor in javne organizacije zadovoljujejo p o t r e b e , ki so o p r e d e l j e n e kot p r a v i c a in imajo z a k o n s k o p o d l a g o . Z a n j e je z n a č i l n a p r a v i č n a distribucija n a u n i f o r m n i n a č i n in v n a t a n č n o do
ločenih organizacijah. O b s e g u p o r a b n i k o v je ši
rok, sredstva za zagotavljanje p r a v i c se zbirajo z davki in prispevki. Privatno-profitni s e k t o r je pri i z b o r u zadovoljevanja s k u p n i h p o t r e b zelo sele
ktiven. Vodilo njegovega delovanja je ustvarjanje profita. Deluje v i n t e r e s u lastnika o z i r o m a m e n e - džerjev. Zagotavlja sicer široko p a l e t o storitev, v e n d a r le t i s t e m u p o s a m e z n i k u ali s k u p i n i , ki jih je s p o s o b e n plačati. Neprofitno-volonterske orga
nizacije delujejo na p o d r o č j u zadovoljevanja p o t r e b p o s e b n i h s k u p i n in za reševanje specifičnih p r o b l e m o v , ki n e zahtevajo v e č i n e , t a k o kot v j a v n e m sektorju. Njihovo vodilo je zagotavljanje uslug in storitev tistim p o s a m e z n i k o m in skupi
n a m , ki jih p o t r e b u j e j o . Z a svoje delo so odgo
v o r n e č l a n o m . С ; Ј 1 Д ' : Ì , .
Sodelovanje javnega, neprofitnega in privatno- p r o f i t n e g a s e k t o r j a je v e r j e t n o i d e a l e n n a č i n reševanja socialnih p o t r e b d o l o č e n e d r u ž b e . G r e za sistem, kjer p o s a m e z n i sektorji k o m p e z i r a j o slabosti s sinergijo pozitivnih lastnosti. Tako lahko d r ž a v a vodi in izvaja učinkovit sistem socialnih servisov, ki so d o s t o p n i v s e m , n e p o k r i t e p o t r e b e p a zapolnjujejo d r u g i izvajalci.
K a k o torej n a p r e j razvijati enovit sistem so
cialnega varstva in vzpostaviti sinergijo vseh izva
jalcev v m r e ž i ?
• r P R E D L O G S T R A T E G I J E N A D A L J N J E G A R A Z V O J A P O D R O Č J A S O C I A L N E G A V A R S T V A
IN N U J N O S T V Z P O S T A V I T V E M R E Ž E I Z V A J A L C E V NA P O D R O Č J U
S O C I A L N E G A V A R S T V A Kaj je m r e ž a na p o d r o č j u socialnega varstva? Naj
prej izvedba d o l o č e n e g a socialnega posredovanja.
Z njo t e ž i m o k racionaUzaciji in p o v e č a n j u učin
kovitosti vloge tistih, ki so u d e l e ž e n i v izvedbi pro
gramov, usmerjenih n a p o d r o č j e socialnega varst
va. M r e ž a m o r a v smislu m e t o d e dela in načrtova
nja n u j n o zagotoviti tele temeljne p r i n c i p e :
• integracijo (vključevanje vseh izvajalcev na d o l o č e n e m l o k a l n e m p o d r o č j u )
• artikulacijo (razločevanje) m e d p o s a m e z n i mi p o n u d n i k i izvajalci
• subsidiarnost ( d o p o l n i l n o s t v smislu izbire p o s a m e z n i k a )
• inovativnost kot v o d i l n o m e t o d o razvoja in n a č r t o v a n j a novih rešitev.
Pri t e m m o r a m r e ž a težiti k:
• ohranitvi prednosti obstoječih povezav, ki temeljijo na s p l o š n e m p a r t n e r s t v u m e d različnimi sektorji in m e d p a r t n e r j i (izvajalci) na lokalni rav
ni; za usklajevanje tega dela p o t r e b u j e m o o r g a n (svet) na p o d r o č j u l o k a l n e s k u p n o s t i (npr. u p r a v n e e n o t e ali regije);
• racionalizaciji aktivnosti, ki težijo k u č i n k o vitejšem odpravljanju težav na p o d r o č j u socialne
ga varstva,
• promociji socialnega razvoja (npr. n a č r t so
cialnega razvoja).
O d g o v o r na v p r a š a n j e , kdo naj bi mrežo vzpo
stavil, je p r e p r o s t : d r ž a v a o z i r o m a l o k a l n a s k u p nost, in sicer zlasti s s p r e j e m o m u s t r e z n e z a k o n o daje in z zagotovitvijo u s t r e z n i h delovnih k a d r o v skih in m a t e r i a l n e r a z m e r k o o r d i n a t o r j e m m r e ž e .
Kdo naj mrežo koordinira? V N a c i o n a l n e m pro
g r a m u socialnega varstva je z a p i s a n o , da je C S D stičišče in k o o r d i n a t o r m r e ž e . Pri t e m je nekoliko p o z a b l j e n o , da c e n t e r izvaja to le v o k v i r u j a v n e službe in da n i m a m o v z p o s t a v l j e n e g a sistem p r e t o k a informacij. Tako je o b p r e d l o g u , k d o naj m r e ž o k o o r d i n i r a , njuno t r e b a u r e d i t i tudi n a č i n iz
v e d b e , in sicer z u p o r a b o t r e h prijemov:
Vzpostaviti pilotski program socialne mreže (do
ločiti npr. regijo in/ali u p r a v n o e n o t o ) . P o s k u s n a faza vzpostavitve socialne m r e ž e bi zagotovila p r o učitev u p o r a b e zastavljenih m e t o d , p o s t o p k o v in pooblastil. Na podlagi tega bi lahko ocenili njihovo izvedljivost, vpliv in p r i p o m o g l i k n a s t a n k u ustrez
nih z a k o n s k i h p r e d p i s o v . V p i l o t s k e m p r o g r a m u bi m o r a h za v s a k o e n o t o zagotoviti (določiti):
m o d e l delovanja in o r g a n i z i r a n o s t i , informacijski sistem, ki zajema p r e d v i d e v a n j a , n a č r t o v a n j e in odkrivanje, in p r o j e k t socialnega razvoja, ki vse
buje d r u g a č n e (inovativne) i n s t r u m e n t e razvoja in financiranja, kot so tisti iz zagotovljenega (dr
ž a v n e g a aH o b č i n s k e g a ) vira.
Omogočiti tehnično podporo in opazovanje po
bud, ki niso del pilotskega p r o g r a m a , k e r so ne
o d v i s n e .
Zagotoviti specifično izobraževanje vodilnega osebja (menedžmenta), ki b o s p r e m e m b e uvajalo.
Po konceptu socialnega partnerstva, ki je defini
r a n kot kolektivni p r o c e s odločanja, vsi udeleženci (izvajalci iz različnega dela sistema) konstruktivno usklajujejo m e d s e b o j n e razlike, razvijejo s k u p n o vizijo in s k u p n o strategijo ( n a č r t razvoja).
D e l o n a p o d r o č j u s o c i a l n e g a varstva je n a m e njeno p r e d v s e m s k u p n o s t i , torej lokalni ravni, v kateri se zagotavljajo p o s e b n e storitve. Pravzaprav ni p o m e m b n o , ali storitve izvaja javna služba, n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k a organizacija, z a s e b n i k ali n e f o r m a l n a m r e ž a . Dejstvo je, d a so p r o b l e m i , ki jih rešujejo različni izvajalci n a p o d r o č j u socialne
ga varstva, t a k o o b s e ž n i , d a p o p o l n e g a in univer
zalnega o d g o v o r a n a zahteve in p r o b l e m e lokalne s k u p n o s t i n i k a k o r n e m o r e zagotoviti en s a m iz
vajalec.
Se slabše je, če je več različnih izvajalcev, ki z a r a d i p o m a n j k a n j a m e t o d in t e h n i k profesio
n a l n e g a delovanja in m e d s e b o j n e izoliranosti n e m o r e j o zadovoljiti p o t r e b v s k u p n o s t i in proble
m e , ki jih z a z n a j o , p r e p r o s t o prelagajo d r u g n a d r u g e g a . P o m o č n a p o d r o č j u socialnega varstva je u č i n k o v i t a le tedaj, če ljudem, ki p o t r e b u j e j o p o m o č , to zagotovijo takoj in n e p o s r e d n o , p o g o sto p a se i z k a ž e tole: več k o t je izvajalcev, ki se ukvarjajo z r e š e v a n j e m d o l o č e n e g a p r o b l e m a , manj u s t r e z n o in p o z n e j e je p r o b l e m r e š e n . Naj
pogostejši v z r o k za t o v r s t n o podvajanje dela m e d različnimi izvajalci je njihova m e d s e b o j n a neuskla
j e n o s t , z a t o je n u j n o , d a p o s a m e z n e storitve ali dejavnosti m e d seboj p o v e ž e m o s p r e t o k o m infor
macij o v s e h izvajalcih, ki dajejo u s t r e z n o p o m o č . S t e m p r e p r e č i m o n e u s k l a j e n o s t različnih izvajal
cev, u p o r a b n i k u p a o m o g o č i m o p r e p o z n a v n o s t p o s a m e z n i h izvajalcev in m o ž n o s t , da lahko sam izbira m e d različnimi p o n u d n i k i .
D e l o n a p o d r o č j u s o c i a l n e g a varstva b o učin
kovito, če v sistemu med seboj povežemo posame
zne izvajalce - v z p o s t a v i m o enovit informacijski sistem različnih izvajalcev in u s t v a r i m o p r e t o k in
formacij o p r o g r a m i h in storitvah, ki jih ponujajo različni izvajalci n a lokalni in d r ž a v n i ravni, in vpeljemo koordinacijo na ravni lokalne skupnosti (npr. d e c e n t r a l i z a c i j o n a ravni regije), ki je v t e m t r e n u t k u t a k o r e k o č ni.
S t e m o m o g o č i m o izvajalcem iz različnih delov s e k t o r j a p r e t o k i n f o r m a c i j (kaj k d o d e l a , kaj p o n u j a ) in boljše m e d s e b o j n o p o z n a v a n j e (kar p o v z r o č i m e d s e b o j n o z a u p a n j e in sodelovanje v k o n k r e t n i h o k o l i š č i n a h ) , individualizacijo (ki za
gotavlja u p o r a b n i k u storitev m o ž n o s t i z b o r a izva
jalca n a p o d l a g i p a l e t e z n a n i h m o ž n o s t i ) , d e c e n
tralizacijo odločanja (in s tem učinkovito reševanje p r o b l e m o v in težav na področju socialnega varstva v lokalni skupnosti) in načrtovan razvoj socialnega varstva t a k o na lokalni kot n a d r ž a v n i ravni.
V vsaki lokalni s k u p n o s t i in n a ravni d r ž a v e bi bilo t r e b a definirati:
• skupne cilje delovanja izvajalcev v j a v n i h zavodih, n e p r o f i t n o - v o l o n t e r s k i h o r g a n i z a c i j a h , p r i z a s e b n i k i h in v n e f o r m a l n i h , p r o s t o v o l j n i h z d r u ž e n j i h ;
• določiti funkcijo in vlogo posameznih izvajal
cev s poudarkom na njihovih skupnih lastnostih in medsebojnih razlikah - tudi z identifikacijo po
s a m e z n i h z n a n j , ki jih imajo v p o s a m e z n i izva
jalski organizaciji - in ju p o d p r e t i z i z k u š n j a m i , ki jih imajo z r e š e v a n j e m p r o b l e m o v v s o c i a l n e m varstvu;
• določiti koordinativni organ celotnega podro
čja: n a l o g a k o o r d i n a c i j s k e g a telesa, ki b o i m e l o p r e g l e d n a d c e l o t n i m d e l o v a n j e m , je o p r e d e l i t e v o k v i r n e g a n a č r t a večletnega razvoja na p o d r o č j u socialnega varstva (finančnega, s p o d b u j e v a l n e g a za izvajalce), k o o r d i n i r a n j e n a č i n o v k o m u n i c i r a nja m e d različnimi izvajalci in zagotovitev sprot
n e g a p r e t o k a informacij.
P o m e m b e n e l e m e n t , ki ga p o g o s t o spregleda
m o , je tudi ustrezna usposobljenost koordinatorjev (specifično z n a n j e , ki ga p o t r e b u j e j o za upravlja
nje in k o o r d i n i r a n j e ) .
N a c i o n a l n i p r o g r a m socialnega varstva sicer p r e d v i d e v a d o l o č e n o k o o r d i n a t i v n o telo n a ravni lokalne s k u p n o s t i , ni p a določil, k a k š n a b o s t a nje
gova funkcija in sestava, t e m v e č le to, d a b o delo k o o r d i n i r a l C S D . Ž e s a m z a k o n o s o c i a l n e m var
stvu n a m r e č nalaga c e n t r u izvajanje p r v e socialne p o m o č i , ki vključuje tudi predstavitev u p o r a b n i k u m r e ž e izvajalcev p o m o č i n a p o d r o č j u socialnega varstva. S a m a m e n i m , d a to, k a r z a d e v a d r ž a v o , p o m e n i le tisto fazo, s k a t e r o d r ž a v a n a č e l n o o m o g o č i p o s a m e z n i k u individualizacijo - i z b o r storitve p r i različnih izvajalcih - , n e zavezuje p a za m e d s e b o j n o sodelovanje različnih izvajalcev.
Z n o v o vlogo, d o l o č e n o v n a c i o n a l n e m p r o g r a m u (stičišča in koordinatorja), so C S D pridobili nove n a l o g e :
• spremljati okolje socialnega dela in strokov
n e g a dela n a l o k a l n i ravni, z a r a d i p o z n a v a n j a spreminjajočih se p o t r e b n a lokalni ravni;
• p o m a g a t i občini ( u p r a v n i enoti) pri ocenje
vanju p o t r e b n a lokalni ravni in pri oblikovanju in spremljanju razvoja ( n a č r t a ) socialnega varstva n a l o k a l n i ravni;
