O novi gradbeni zakonodaji: mag. Barbara Škraba Flis, dr. Andraž Legat, Janez Škrabec, Blaž Miklavčič in Igor Banič

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

avgust 2017

121

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Delavnica Akademije Zelene Slovenije tveganja v okolju – sistemi zaščite in rešitve Petra Prebil Bašin: Dodana vrednost je porasla, na

trgu premalo usposobljenega kadra

O novi gradbeni zakonodaji: mag. Barbara Škraba Flis, dr. Andraž Legat, Janez Škrabec, Blaž Miklavčič in Igor Banič

Mag. Danilo Burnač: Občine in država izčrpavajo komunalna podjetja

Reciklažna panoga: Pričakuje pravni okvir za zajem vseh masnih tokov odpadkov Mag. Sandi Brataševec: Vse večji delež e-vozil,

avtonomna vozila v nekaj letih realnost

(2)

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

postanite član Zelenega omrežja!

Odločite se za članstvo do 18. 9. 2017 in prejmite brezplačno udeležbo na eni od naslednjih strokovnih delavnic Akademije Zelena Slovenija:

• Kako pripraviti poročilo o trajnostnem razvoju (konec septembra)

• Kako pripraviti strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti (sredina oktobra)

brezplačna udeležba na eni izmed strokovnih delavnic zelene slovenije!

Med člani Zelenega omrežja je več kot 300 podjetij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov, komunalnih podjetij in drugih. Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

pridrUŽiTe se!

kontakt:

t: 03 42 66 706

e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

Redno prejemamo revijo EOL.

Objavljamo strokovne novice v reviji EOL in na spletnem portalu Zeleno omrežje.

Naše podjetje je predstavljeno na www.zelenoomrezje.si.

Povezujemo se z drugimi člani Zelenega omrežja in skupaj ustvarjamo ideje za nove posle.

Izkoristimo lahko mnoge druge ugodnosti, o katerih smo sproti obveščeni.

Vse to za samo 120 € na leto!

Da, to je prava naložba za naše podjetje!

Akcija

do 18. 9. 2017

Promocija

(3)

U vo d n ik

avgust 2017

121 EOL 3

Na mojem dvorišču ne…

In kje potem?

A

larm že nekaj časa zvoni. Človeštvo je 2.

avgusta že porabilo vire, ki mu jih je na- rava dodelila za življenje v tem letu. Še nikoli doslej tako zgodaj, trdijo v organizaciji Global Footprint Network, ki izračunava, kako pove- čujemo ekološki dolg prihodnjim generacijam.

Torej zemlji ne prizanašamo. Alarm je manj slišen, kot so izbruhi narave.

T

udi Slovenija je po porabi virov prav tako mačeha naravi. Požari v Kemisu, Ekogoru, Eko Plastkomu in Ekosistemih, najsi bodo vzroki zanje takšni ali drugačni, so s plame- ni odprli nov odpadkarski dosje. Vključno z nasršenimi reakcijami skorajda vsepovsod.

Razumljivo najbolj med prizadetimi ljudmi, manj razumljivo pri medijih, ki so v javnost zlivali vedra ocetne kisline, še manj razumljivo pa pri tistih, ki so za odpadke neposredno ali posredno odgovorni. Dobro leto je, kar je MOP ponudil v branje in razmišljanje Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. S prognozami, kako bomo živeli z odpadki leta 2020. Požari so, težko je to napisati v tem primeru, a vendar, kot sreča v nesreči, razgreli ozračje v državi z glasnim klicem na odgovornost – povzročitelje odpadkov, zbiralce in predelovalce, občine, državo, stroko in civilne iniciative, pravzaprav vsako- gar izmed nas. Kajti še nikdar ni bil tako vse- splošno glasen in rezek refren: Ne na mojem dvorišču… Slovenija je sunjena v položaj, ko mora ukrepati. Ko se mora dogovoriti, kako bo izboljšala ravnanje z odpadki v celotni verigi zainteresiranih in prizadetih in kako bo to panogo umestila v zeleni razvoj države. Ne pa, da bo ob izrednih dogodkih nastopila v vlogi gasilca požarov.

V

saj tako ne bi smela izzveneti dveletna vladna inšpekcijska transverzala po 62 obratih manjšega ali večjega tveganja za okolje. Medresorske ekipe inšpektorjev bodo pregledale 210 naprav, ki lahko močno stresejo okolje, in 1000 imetnikov okoljevarstvenih dovoljenj. Preventiva, v redu. A MOP si z novim Zakonom o varstvu okolja, novo prostorsko zakonodajo in drugimi gradivi odpira vrata za nekatere dolgo pričakovane odločitve. Predvsem pa, da začne povezovati vse, ki vedo, da so odpadki javni in tržni interes. Končno bi morali tudi v pozivih k trajnostnemu razvoju reči bobu bob – da je trajnostni razvoj harmonija trga, narave in sociale. Sicer bo trajnostni razvoj lajna. In bo najbolj glasen tisti protest, ne na mojem dvorišču…

V

zadnjih mesecih se je javnost ostro spore- kla z odpadki, nenevarnimi in nevarnimi.

O odpadkih kot virih pa malo ali nič. A po- glejmo in računajmo. V letu 2015 je nastalo v Sloveniji 5,2 milijona ton odpadkov. Od tega komunalnih 925.500 ton, v proizvodnih dejavnostih več kot 3 milijone ton, v storitvenih dejavnostih 1,6 milijona, v gospodinjstvih več kot 500.000 ton. Torej se ve, kdo odpadke pov- zroča in kdo mora zanje odgovorno poskrbeti.

V

količinah seveda zdaj bolj dvigajo tem- peraturo nevarni odpadki. V Sloveniji jih letno nastane blizu 150.000 ton. Pred požarom v Kemisu sta v Sloveniji delala le dva centra za ravnanje z nevarnimi odpadki. Poleg Kemisa še Saubermacherjev v Kidričevem.

Slovenija nima dovolj zmogljivosti za prede- lavo nevarnih odpadkov. Zato Kemisu niso odvzeli dovoljenja za odvoz odpadkov direk- tno od povzročiteljev. Inšpekcija za okolje in prostor je pristojne tuje organe celo zaprosila za pospešitev postopkov za pridobivanje so- glasij. Tudi na ministrstvu so močno pospešili roke za pridobitev izvoznih dovoljenj. V letu 2016 je nevarne odpadke na sežig, v prede- lavo in odstranjevanje, izvažalo 7 podjetij:

Luka Koper INPO, EKOL, MPI Reciklaža, Saubermacher Slovenija, Kemis, Ecoplus in Biotera.

A

kam z nevarnimi odpadki in tudi drugimi, ki se jih lahko uporabi kot vir ali kot ener- gent, v Sloveniji pa zanje ni zmogljivosti, je okoljsko in ekonomsko vprašanje. Vprašanje o razvoju zelene Slovenije. Zdaj projekcije o odpadkih do leta 2020 povedo, da odpadkov ne bo manj. Bo pa vsako leto manj virov. Sloveniji pri ravnanju z odpadki kljub črnim točkam ni mogoče očitati, da nima prave navigacije. Jure Fišer v intervjuju pravi, da Slovenija potrebuje pravni okvir, ki bo omogočil zajem vseh masnih tokov, v okviru podaljšane proizvajalčeve odgovornosti pa motiviral za investicije v reciklažo odpadkov…

N

o, morda tudi v sežig odpadkov v obratih z najboljšo tehnologijo.

S

osedje za sežig dvigujejo cene. A tudi Avstrija, Madžarska in drugi bodo najprej poskrbeli zase. Vprašanje za danes in jutri: kako bo Slovenija ravnala z nevarnimi odpadki in kako z odpadki nasploh? Kako bo pravočasno domislila, kam lahko umesti, v katere prostorske načrte v državi, obrate za reciklažo in sežig, katere zmogljivosti lahko že zdaj uporabi in ali je tudi ravnanje z odpadki, z reciklažo vred, panoga, ki je lahko zelena, razvojno zanimiva in ekonomsko uspešna? In za družbeno okolje sprejemljiva, da se Slovenija čez čas ne bo znašla v položaju, ko se bo slišal le refren ne na mojem dvorišču.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

avgust 2017

121 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 dodana vrednost je porasla, na trgu premalo usposobljenega kadra

10 Več bo priročnih rešitev za pakiranje, tudi glede na demografske spremembe 12 Trg išče nišne proizvajalce, embalažno

steklo pa ima okoljsko prednost 14 kupec omahuje pri nakupu

izdelka iz reciklata, zakonodaja pa ga ovira

15 nefinančno ali trajnostno poročanje za leto 2017 21 Letošnja Agra v znamenju

trajnostnega turizma za razvoj

22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 ministrstva se niso ničesar naučila iz slabo vodenih javnih naložb

28 ni nujno, da bo liberalizacija zakona povzročala težave

32 »občine in država izčrpavajo komunalna podjetja«

34 nove poti do ogljične

nevtralnosti, ki je vse bolj konkurenčna prednost 36 digitalizacija in informatizacija sta

letošnja prednostna izziva

38 pričakuje pravni okvir za zajem vseh masnih tokov odpadkov

40 Tveganja v okolju - sistemi zaščite in rešitve 48 okoljskim študentom tudi znanja

iz ekonomike in podjetništva

50 Znanje iz knjig dobi na terenu novo vrednost

52 po porabi elektrike v proizvodnji aluminija med najboljšimi na svetu 54 ni modna muha ali modni trend, je nujna

sprememba in pot, je misija

56 prvi prostovoljski center v sloveniji pomaga pri razvoju istrskih vasi

57 Vse večji delež e-vozil, avtonomna vozila v nekaj letih realnost

Pokrovitelji 121. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Grafika Soča, d.o.o.

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, avgust 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTner

pri izdajanju revije EOL:

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

avgust 2017

121 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Laser najhitrejše hitrosti in visoke kakovosti

na izziv, kako dosegati najvišje kakovostne kode za ultra hitre pakirne linije s težko označljivimi substrati na trgih, kot so pijača, hrana, osebna nega, avtomobilska industrija in ekstruzije, so odgovorili z novim laserskim označevanjem Linx printing Technologies. Linx CsL60 laser ponuja pomemben tehnološki preboj, ki združuje močan procesor in 60 odstotno lasersko cev z Linxovim edinstvenim sistemom Visicode®. proizvaja čiste in jasne kode na težko označljivih materialih, kot sta steklo in peT pri visokih hitrostih. To omogoča proizvajalcem, da izpolnjujejo vse zahteve glede skladnosti in zagotavljajo učinkovito zaščito blagovne znamke. Laser ima močan procesor, ki lahko zelo hitro prenese sporočila iz krmilne enote do označevalne glave, kar zagotavlja, da hitrosti na liniji niso spremenjene. Zaradi tega je mogoče označiti do 70.000 paketov na uro. poleg tega Linx CsL60 podpira učinkovitost proizvodne linije, s čimer pomaga pri zagotavljanju celotne učinkovitosti opreme (oee). na primer, razpoložljivost popolne zaščite ip65 za krmilnik in lasersko glavo pomeni, da lahko popolnoma integrirani sistem ostane na mestu med izpiranjem, da se zmanjša čas izpada. Linx CsL60 ponuja 25 različnih možnosti glav in leč, ki zagotavljajo več kot 16.000 kombinacij leče, markirnih glav in cevi. To zagotavlja najširšo izbiro v industriji in daje laserju Linx CsL60 fleksibilnost, da ustreza natančnim zahtevam kupca. To pomeni, da lahko vsak laser deluje na optimalni ravni moči, kar pripomore k podaljšanju življenjske dobe opreme. "na konkurenčnih trgih je izpolnjevanje zahtev glede skladnosti in zagotovitev popolne zaščite vaše blagovne znamke ključnega pomena, vendar pri

doseganju teh ciljev ne moremo žrtvovati niti kakovosti niti produktivnosti," je pripomnil matt eastham, vodja Laser Business, Linx printing Technologies. "Linx CsL60 je bil zasnovan tako, da zadovolji te potrebe in združuje najhitrejše hitrosti z vrhunskimi kodami kakovosti."

PLočevinka PostaLa kreativno PLatno za študente

nestlé,

proizvajalec kave blagovne znamke nesCAFÉ®

AZerA, se je že tretje leto zapored združil s podjetjem Crown Aerosols

& specialty packaging europe, poslovno enoto Crown Holdings, inc., zaradi izdaje omejene serije pločevink.

V sodelovanju s študenti grafičnega oblikovanja

Univerze za umetniško ustvarjalnost (UCA) v Združenem kraljestvu, ki so jih prosili, da se osredotočijo na temo »pozitivnosti«, vsaka pločevinka edinstveno opiše dobro vibracijo, povezano s premium blagovno znamko instant kave. obstaja devet zmagovitih modelov za edinstvene okuse instant kave, z desetim in enajstim dizajnom, ki se osredotoča na ponudbo kave nestlé professional. krepki odtenki rdeče, modre, zelene, rumene in oranžne upodabljajo izvirno umetniško delo kavnih zrn, perja, modrega neba, abstraktnih motivov in mestnih krajin, ki kreativno izražajo študentovo interpretacijo izkušnje s kavo in urbano kulturo po vsem svetu. Crown je v celotnem proizvodnem procesu tesno sodeloval z nestléjem. Tiskarski proces družbe dopolnjuje živo grafiko študentov, s čimer so pločevinke takoj prepoznavne na prodajnih policah in spodbujajo takojšnjo povezavo z ljubitelji kave. pločevina je gradbeni material za oblikovalce, saj se šteje za idealno platno za ustvarjalno svobodo, skupaj s svojimi trajnostnimi lastnostmi.

ker je kovina neskončno reciklirana brez degradacije kakovosti ali zmogljivosti, se potreba po deviškem materialu znatno zmanjša. poleg tega lepe zbirateljske pločevinke postanejo odličen pripomoček, ki ga potrošnik lahko uporablja in uživa dolgo časa po tem, ko kave več ni.

novosti ^Kratko, ^zanimivo

tudi manjši

povzročitelji odpadkov bi morali v sheme

Družba Interseroh je v prvem polletju po- brala 9.082 ton mešane odpadne embalaže, s čimer je presegla deleže, določene v Sklepu o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2017. V Interserohu so pobrali za 47,32 % večjo količino mešane odpadne embalaže, kot so jo v skladu s podatki o poročanju Finančni upravi Republike Slovenije dali na trg zavezanci, vključeni v njihovo shemo. Kot navajajo, ključni izziv v panogi še vedno ostaja obstoječi sistem spremljanja količin zbrane in prevzete embalaže. Do presežkov odpadne embalaže namreč prihaja zaradi podzakon- skih aktov, ki podjetja, katera ustvarijo manj kot 15 ton odpadkov letno, odvezujejo odgovornosti, da bi za ravnanje s temi odpadki na- jele družbe za ravnanje z odpadno embalažo.

Manjši onesnaževalci s tem finančno breme prenašajo na slovenska gospodinjstva in velika podjetja, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa s tem silijo v prevzemanje večjih količin odpadne embalaže, kot jo ustvarijo njihove stranke. Podatki o zbranih količinah odpadne embalaže niso dostopni, zato med letom prihaja do nesoglasij glede tega, koliko prevzetih ton odpadne embalaže ustreza de- ležu, za katerega mora poskrbeti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo. Kot navajajo v družbi Interseroh bi s tehtanjem in preprosto razpredelnico, v katero bi bile vpisane količine zbrane in oddane embalaže s strani komunal ter prevzete količine s strani posameznih družb za ravnanje z odpadno embalažo, zagotovili ažuren mesečni pregled izpolnjevanja obveznosti posameznih družb za ravnanje z odpadno embalažo do komunal.

družba gen-i zmagovalka licitacije zps

Družba GEN-I se je udeležila licitacije Zveze potrošnikov Slovenije v kampanji »Zamenjaj in prihrani #2«. Med vsemi sodelujočimi do- bavitelji je ponovno ponudila najnižje cene za električno energijo in za zemeljski plin. V GEN-I že vse od vstopa na trg gospodinjstev pred osmimi leti izpolnjujejo obljubo, da bodo svojim odjemalcem elektrike in plina dolgo- ročno zagotavljali ugodne cene energije. O zmagi v kampanji »Zamenjaj in prihrani #2« je dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, dejal, da so se na akcijo Zveze potro- šnikov Slovenije pripravljali dalj časa in so vnaprej zakupili omejene količine energentov glede na izkušnje iz prve avkcije.

Kolikšna je bila dosežena cena, zaradi pogojev ZPS družba še ne sme razkriti, je pa povišanje cen zamejeno za 12 mesecev.

(6)

avgust 2017

121 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

Prenova grafične Podobe zaradi svežih sestavin

pri podjetju design Happy so predelali celostno podobo A Little Bit omak in prelivov, da bi poudarili njihove sveže sestavine. Adrian Turnham, oblikovalec agencije design Happy design, je dejal, da so se igrali s temami, kot sta moderno in ročno izdelano. "Ustvarili smo novo znamko blagovne znamke, ki je imela sveža zelišča v srcu," je dejal. "nova identiteta je vsaki embalaži dodala celovit oseben pridih, tipografija pa ji je dala izgled ročne izdelave z ljubeznijo." po njegovem je pomembno, da je vsaka etiketa čim bolj avtentična. naravni, nepremazan papir je potiskan z raztrganimi robovi za simulacijo ročno izdelane embalaže. sophie Lane Fox, ustanoviteljica blagovne znamke Little Bit, je dejala: "Zelo smo zadovoljni s prenovo embalaže, naročila so se povečala, poleg tega pa smo prejeli ogromno komentarjev o modelih."

kaPaLnik, ki se PoLni sam, PrejeL Prvo nagrado

Avtomatski kapalnik, prvi na trgu, ki so ga razvili in izdelali v tovarni Virospack, je prejel nagrado za najboljšo embalažno inovacijo na sejmu innovation Tree v parizu. Unikatni kapalnik je prvi avtopolnilni kapalnik, unikatni kozmetični pripomoček, ki ima patentiran avtopolnilni sistem. na trgu so seveda tudi drugi avtomatski kapalniki, vendar je ta prvi z gumijastim kapalnikom. embalaža zagotavlja možnost

natančnega doziranja s kvalitetnim zapiralom. na dogodku je bilo med novostmi razstavljavcev izbranih 36 inovacij v formulacijah, embalaži, dodatkih in storitvah. Virospack Autofill dropper je zmagovalec nagrade za najboljšo inovativnost pri pakiranju 2017.

z novo tehnoLogijo do boLjšega

okoLjskega odtisa

podjetje kerry Foods je prevzelo rpC tehnologijo Bebo's in-mold Label termooblikovanja (imL-T) za masla in margarine. pri kerry Foods so se odločili za 500 gramsko embalažo z visoko kakovostno dekoracijo. pri rpC so dodali, da paket omogoča "visoke konkurenčne stroške na enoto in boljši okoljski profil". imL-T tehnologija deluje tako, da aplicira vnaprej natisnjene nalepke na posodo ali pokrov med termo-oblikovanjem. Tehnologija omogoča visoko kakovostne zapletene modele z do osmimi barvami, ki jih lahko vključijo in dosežejo višjo raven sijaja in večjo pokritost embalaže kot z neposrednim tiskom. pri podjetju rpC so povedali, da lahko isti sistem obravnava različne embalaže z različnimi masami, pa tudi embalaže s pregradami.

z omejeno serijo embaLaže v boj Prosti sezonski konkurenci

Lambrini je za poletje predstavil omejeno izdajo steklenic v volumnu 1,5 l.

nove steklenice so zavili v presenetljiv, metuljev in cvetni motiv. michelle Chadwick, višji vodja trženja, v podjetju Halewood Wines

& spirits, je dejal: "To

obdobje trgovanja je pomemben čas za številne blagovne znamke pijač, tako da je konkurenca velika. Z oblikovanjem sezonsko omejenih modelov embalaže si je Lambrini med tem obdobjem zagotovil razlikovanje

z novo tehnologijo nad onesnaženo zemljo

Podjetji ENVIT in ARHEL v Sloveniji orjeta ledino na področju čiščenja (remediacije) tal, onesnaženih s svincem in drugimi potencialno toksičnimi elementi (t.i. težkimi kovinami). Na Prevaljah so postavili obrat za demonstracijo inovativne tehnologije, ki edina na svetu omo- goča učinkovito odstranjevanje omenjenih onesnažil iz tal. Tla po odstranitvi onesna- žil ostanejo rodovitna, postopek čiščenja pa nima negativnih vplivov na okolje. Inovativna tehnologija nadomešča do sedaj uporabljeno, a upoštevaje trajnostna načela gre za nespre- jemljivo prakso izkopa in deponiranja onesna- ženih tal na odlagališča odpadkov.

Postavitev demonstracijskega objekta v Mežiški dolini je bila sofinancirana iz evrop- skega okoljskega programa LIFE. Dovoljenje ARSO investitorjem dovoljuje letno predelati 1500 ton zemlje.

Tehnologija je uporabna za sanacijo vseh s svincem in drugimi spremljajočimi elementi onesnaženih zemljin v urbanih okoljih, na kmetijskih površinah, industrijskih obmo- čjih in vojaških poligonih. Projekt predstavlja lep primer prenosa akademskega znanja v prakso, kar je eden od temeljev razvojnih prioritet Slovenije. Tehnologija je bila razvita v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, razvoj pa vodi prof. dr. Domen Leštan, ki je za to prejel državno Zoisovo priznanje. ENVIT je za poslovno idejo prejel naziv »Najboljši start-up v Sloveniji«. Tehnologijo je nagradila Evropska komisija v okviru programa LIFE.

Na razpisu ARRS je bil v letu 2017 med vsemi biotehničnimi in naravoslovno-tehničnim predlogi v Sloveniji najbolje ocenjen skupni projekt Univerze v Ljubljani in ENVIT-a z Avstrijskim tehnološkim institutom z Dunaja (AIT). Projekt je s so-financiranjem podprla tudi Avstrijska znanstvena fundacija (FWF).

V juniju 2017 so projekt predstavili na konferenci in sejmu SmartCitiesConnect v Austinu v ZDA. Med več kot 300 prijavljenimi projekti je bil kot ena izmed tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenila mesta (urbana okolja so najpogosteje onesnažena), izbran med 10 najboljših tehnologij. Na konferenci so velik interes za tehnologijo pokazali predstavniki različnih ameriških mest in predstavniki ameriškega ministrstva za obrambo.

civilna iniciativa zahteva zaprtje bioplinarne

V lendavski občini je podjetje Ecos iz Černelavcev zgradilo leta 2008 bioplinarno, ki je zdaj v stečaju, zaradi smradu pa ji grozi zaprtje. Civilna iniciativa je sprožila akcijo, ker občani zaradi smradu ne morejo več

(7)

avgust 2017

121 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosti

od drugih ponudnikov in povečal prezenco na prodajnih policah."

nov vizuaLni jezik za novo Pozicioniranje znamke

podjetje reeves, ki se specializira za umetnost in ima bogato portfeljsko blagovno znamko Colart za barve in čopiče, je v povezavi s podjetjem pearlfisherjem prenovilo svojo blagovno znamko. ekipa podjetja pearlfisher je videla priložnost, da se reeves znova pozicionira kot blagovno znamko za življenjski slog. kreativni direktor podjetja pearlfisher Jon Vallance je dejal:

"kjer je stara embalaža predpisujoča in prikazuje zaključene umetnine ter navaja vodila po korakih, nova embalaža vabi k iskanju ustvarjalnosti in praznovanju spontanega ustvarjanja." novi vizualni jezik organizira kompleksni portfelj izdelkov reeves v preprost, navigacijski in za potrošnika navdihujoč jezik. s čistejšo pisavo, barvitim kodirnim sistemom in krepkim besednim znakom sistem odraža razvoj blagovne znamke iz prašnega in datiranega do tega, da je vse v oblikovanju ustvarjalnost.

embaLaža s Prestižno nagrado za

sLadoLed z žLico

ice Cream nestlé Brasil je decembra 2016 uvedel serijo 140 ml mono paketov s pokrovčkom imL, ki vključuje tudi žlico v pokrovčku. od takrat brazilski potrošniki jedo svoj sladoled kadarkoli in kjerkoli, ker imajo vedno žlico pri roki.

proizvajalec plastične embalaže plasticos regina, proizvajalec sladoleda Froneri in proizvajalec etikete imL Versteete imL so odgovorni za razvoj in proizvodnjo novega pokrova imL, ki je rezultat dobrega timskega dela. pri podjetju Froneri so želeli pokrov, iz katerega bo enostavno odstraniti žlico, tako da lahko potrošniki odprejo sladoled, odstranijo žlico s pokrova in uživajo v sladoledu. Žlica mora ostati nedotaknjena pri polnjenju, zlaganju in transportu paketov sladoleda. embalaža z žlico imL odpravlja dva koraka v običajnem proizvodnem procesu. ker je vgrajena v pokrov, ne potrebujemo nalepke, ki bi žlico držala na mestu, saj je žlica sestavni del pokrova. skupaj tvorita popolno celoto.

ne le to, visoka kakovost tiskanja imL povečuje privlačnost izdelka, kar posledično izboljša podobo blagovne znamke med potrošniki. novi mini sladoledni paket je prejel prestižno Gold Award na tekmovanju dupont Awards za inovativno embalažo.

tehnična ekiPa se je odLočiLa za aLternativni PristoP

podjetje rpC Bramlage Barcelona je razvilo posebno rešitev za izpolnjevanje zahtev glede pakiranja nove serije izdelkov vodilne španske družbe za kozmetiko Boddy's pharmacy skincare. stranka je potrebovala standardno 75 ml stekleničko, kar rpC Barcelona ni ponujala. namesto tega je tehnična ekipa podjetja oblikovala alternativni pristop, tako da so podjetju ponudili brizgan plastični kozarec v pCTG materialu, ki zagotavlja združljivost s kozmetičnimi formulami. najpomembnejše je, da ta rešitev ne potrebuje notranjega dela iz polipropilena, da bi dosegla

zahtevano količino. komplementarni pokrov vključuje indukcijsko tesnilo. elegantne in uporabniku prijazne kozarce so opremili s svilenim odtisom v beli, zlati in srebrni barvi, da ustvarijo družinsko podobo v razponu štirih obraznih mask in dveh krem proti gubam. Zahvaljujoč tesnemu partnerstvu med podjetjema Boddy in rpC Barcelona je bila rešitev zasnovana hitro in projekt izveden v zelo kratkem času.

odpirati oken. Bioplinarna naj bi v začetku kot surovino uporabila le rastlinsko silažo.

Očitajo ji, da so našli na dvorišču farmacevtske odpadke Plive, med odpadki naj bi bili tudi živalski stranski proizvodi. Inšpektorat za okolje in naravo je občanom sporočil, da bioplinarna ne upošteva okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov, a da ne morejo ukrepati, ker smrad v predpisih ni opredeljen. Tudi inšpekcija za energetiko in kmetijsko ministrstvo sta ugotovila nepravil- nosti. Občina in civilna iniciativa zahtevata revizijo OVD in takojšnje zaprtje bioplinarne.

pri vseh odjemalcih električne energije bodo pametni števci

Z novo službo na Ministrstvu za infrastruk- turo, ustanovili so Sektor za nizkoogljično družbo, želijo v Sloveniji bolj povezati vse, ki na državni ravni, torej predvsem ministrstva, sprejemajo ukrepe za manjšo uporabo ogljič- nih energentov in za več OVE. Vendar bo le celovita razvojna in operativna politika vodila do nizkooogljične družbe, zato bo potrebno meriti učinke programov za učinkovito rabo virov oz. energije, mobilnosti in uvajanja daljinskih sistemov ter omrežij. Sektor bo pripravil pravni okvir, ki naj bi spodbudil oblikovanje pametnih mest. Med drugim že potekajo priprave, da bi se vsem priključkom električne energije pri odjemalcih vgradili pametni števci. Tako bodo lahko pridobili podatke za izvajanje storitev v pametnih omrežjih in pametnih mestih.

Snovalci nove službe še poudarjajo, da paket Čista energija za vse Evropejce predvideva, naj se vsako stavbo, pa tudi skupino stavb, obravnava z vidika učinkovite rabe energije.

Po sprejemu direktive o učinkoviti rabi energije bodo pripravili ustrezen program ukre- pov. Posebej omenjajo arhitekturo pametnih mest in pametnih skupnosti.

letos reciklažna industrija tudi o okoljskih nesrečah

Letošnja, 4. po vrsti strokovna konferenca slovenske reciklažne industrije bo 19. in 20.

oktobra. Teme bodo aktualne, saj se mora prav reciklažna industrija največkrat ukvarjati z večjimi težavami pri umeščanju objektov za ravnanje z odpadki v prostor. Zato bodo med drugim govorili o prostorski politiki, vlogi civilnih iniciativ pri umeščanju okoljskih naložb v prostor in tudi o tveganjih za okoljske nesreče. Drugi dan konference bodo namenili okrogli mizi, na katero bodo povabili predstavnike različnih interesov, ko gre za do- seganje reciklažnih in okoljevarstvenih ciljev.

(8)

P o lo ža j P a Pi r n e P a n o g e

avgust 2017 foto: Žiga Intihar

p et ra p re bi l B aš in

EMBALA žA 8 121

slovensko papirništvo je zadovoljno z lanskimi poslovnimi rezultati. pa ne le pri dodani vrednosti, ki raste, med podjetji so seveda precejšnje razlike, pač pa tudi pri zmanjševanju stroškov.

med največjimi izzivi panoge za prihodnost, je prepričana petra prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZs, so poleg razvojno raziskovalnih izzivov kadri. opozorila je na pomanjkanje usposobljenih delavcev v papirništvu, kar poskušajo reševati z lastno akademijo za papirništvo.

njeno opozorilo je vabilo v razmislek vsej slovenski industriji, ki na trgu dela vse bolj opaža pomanjkanje tistih strokovnih delavcev, ki bi lahko zagotovili njeno večjo konkurenčnost v nezadržni robotizaciji in digitalizaciji proizvodnje. panoga pa je med najintenzivnejšimi porabniki elektrike, zato se zaveda, kaj mora doseči pri energetski učinkovitosti.

sogovornica poudarja, da so v Združenju uspeli z diferencirano trošarinsko stopnjo pri porabi elektrike, a je zgodba trajala pet let. Tujina ta ukrep že pozna, zato je bila uvedba nujna za ohranitev konkurenčnosti papirnic v tujini. petra prebil Bašin tudi vabi na tradicionalno novembrsko blejsko srečanje papirniške panoge.

jože volfand

poLoŽAJ pApirne pAnoGe

dodana vrednost je porasla, na

trgu premalo usposobljenega kadra

v lanski ugodni bilanci papirne in papirno predelovalne industrije v sloveniji je opa- zna razlika v poslovnih rezultatih papirnic v primerjavi s predelovalci. kaj je vzrok za slabšo rast papirnic in kaj najbolj poganja papirno-predelovalno industrijo?

V povprečju res lahko rečemo, da je papirno predelovalna industrija poslovala nekoliko bolj uspešno od skupine šestih papirnic.

Vendar bi opozorila predvsem na to, da imamo tako v proizvodnji kot predelavi papirja uspe- šna in manj uspešna podjetja. Bistveno je, da je porasla dodana vrednost v obeh skupinah podjetij. V povprečju sta obe dejavnosti skupaj nad povprečjem dodane vrednosti na zaposlenega v slovenski predelovalni industriji. Je pa dejstvo, da večina podjetij, sploh kapitalsko intenziven papirni del, potrebuje tehnološke posodobitve.

a zakaj takšne razlike?

Že med papirnicami je ogromno razlik pri surovinah, ki jih uporabljajo, kot v končnih produktih, ki dosegajo različno visoko dodano vrednost. Embalažni papirji dosegajo višji nivo dodane vrednosti kot grafični papirji, odvisno tudi od tega, ali je morda papirnica nišni proizvajalec določene vrste papirja… V igri so še učinkovitost, snovna, energetska, učinkovitost delovnih procesov, logistike, pa lastništvo, način upravljanja itd. Podobno je v predelavi papirja. Že apriori primarna offset potiskana embalaža dosega višje dodane vrednosti ter se jo da tržiti na večje razdalje kot embalažo iz valovitega kartona. Kar nekaj proizvajalcev kartonske offset potiskane em- balaže je pričelo izdelke tržiti v tujini. Številke govorijo, da so uspešni. Zanimivo pa je, da je po dolgih letih lani papirno predelovalna industrija, ki šteje dobrih 100 podjetij, inve- stirala več kot papirnice.

posebej omenjate doseženo dodano vrednost na zaposlenega, ki je 43.706 €. razlike med podjetji v panogi so zelo velike. kje so vzro- ki in kje so možnosti za izboljšanje poslo- vanja? kaj bi bilo potrebno storiti za večjo konkurenčnost?

Za razlike je več vzrokov. Nekaj sem jih že omenila. A skupni imenovalec je amortizira- na oprema. Papirna panoga, a mislim, da vsa industrija, je pred velikim razvojnim izzivom.

Na ene strani so visoke okoljske zahteve, zahteve po povečevanju energetske in snovne učinkovitosti, upoštevanje načel krožnega

gospodarjenja, digitalizacija, iskanje novih tržnih niš. Na drugi strani je in bo v prihodnje velik izziv usposobljen kader, ki bo pariral razvoju panoge. Težava je, ker papirna panoga že 15 let nima poklicne šole in tako rednega priliva strokovno izobraženega kadra ni.

ustavimo se pri energetski učinkovitosti, saj je panoga intenziven porabnik elektrike.

združenju je uspelo doseči diferencirano trošarinsko stopnjo pri porabi elektrike.

koliko podjetja zmanjšujejo porabo energije in stroške zanjo?

Da, uspeli smo ohraniti konkurenčnost papirne industrije. Pet let je trajalo. Zgledi iz tujine so bili vzpodbuda za vztrajnost. Odločevalcem smo uspeli dopovedati, da je diferenciacija tro- šarine smiselna. Ne gre za privilegij, temveč za izenačitev konkurenčnega položaja panoge in druge slovenske energetsko intenzivne industrije v primerjavi z drugimi državami.

Poleg trošarine smo v minulih letih znižali tudi prispevek za obnovljive vire energije ter okoljsko CO2 dajatev.

kako je torej s stroški za energente?

Stroški energentov so med ključnimi postav- kami energetsko intenzivnih papirnic. V zadnjem letu so se opazno znižali, za 9,8 %. V papirnicah so znašali 56,9 mio € ali 11,02 %

(9)

avgust 2017

9 121 EMBALA žA

v prihodkih oz. v povprečju 58 % dodane vrednosti, kar je rekordno nizka povprečna raven v zadnjem desetletju. Stroški energentov so se sicer znižali za 1 % tudi v papirno prede- lovalnem delu. Naj povem, da podjetja veliko naporov vlagajo v povečevanje energetske učinkovitosti.

s katerimi argumenti je združenje doseglo spremembe uredbe o okoljski dajatvi zaradi izpustov co₂?

Gre za t.i. »nacionalni davek«, ki ga večina EU članic nima. Torej gre za nekaj, kar z vidika izvozno usmerjene industrije slabša njen konkurenčni položaj. Če država članica uvede takšen davek, ga morajo plačati vsi odjemalci, torej tudi industrija ni izjema, najmanj v višini najnižje stopnje obdavčitve, ki jo predpisuje EU. Težava je, da iz naslova CO2 ta podjetja že plačujejo emisijske kupone po vseevropski ETS shemi. Torej gre teoretično za dvakratno obdavčitev izpustov.

letos ste slovesno pozdravili prvo generaci- jo papirničarjev z akademije za papirništvo.

kaj pomeni pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za papirničarja in papirniškega tehnologa za panogo, koliko in katere profile panoga najbolj pogreša? ali je zakon o vaje- ništvu ustrezen?

Na ta skupni projekt panoge smo zelo pono- sni. Na Papirni akademiji namreč poučujejo predavatelji, ki prihajajo iz prav vseh papirnic, in so napisali lasten 100-urni program izobra- ževanja za papirničarje. Izvajajo ga pod okri- ljem Inštituta za celulozo in papir. Pripravlja se tudi možnost za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). To bo vseevrop- sko veljavna listina, ki potrjuje usposobljenost za delo papirničarja. Udeleženec papirne šole jo bo prejel po uspešno opravljenem izpitu.

Bistveno je, da udeleženec pridobi uradno listino.

boste s tem rešili problem kadrov v panogi?

Ne, to je le del zgodbe. V projektu KocPi (2013- 2015) smo v panogi postavili temelje za razvoj izobraževanja. Od leta 2001 v Sloveniji ni poklicne šole. Velika vrzel bo še večja ob menjavi generacij v podjetjih. Pridobitev strokovne izobrazbe za delo v papirništvu je neposredno povezana z razvojem panoge. Ena od možnosti je priučitev oz. prekvalifikacija v obliki »papirne« šole, druga pa pridobitev poklica »papirničar« preko sistema vajeni- štva. Vajeniška oblika učenja poklica se zdi delodajalcem ustrezna. Delodajalec in zaposleni bosta že v času šolanja ugotovila, ali je sodelovanje obema v interesu. Po končanem programu je vajenec pripravljen za delo, pozna razmere, stroje, teoretično je podkovan…

Panoga sicer potrebuje poklicno in univer- zitetno izobražen kader različnih poklicnih profilov, torej vseh stopenj. Zakon o vajeni- štvu je kompromis, praksa bo v času pilota pokazala, kako dober je. Papirničarji v sistem vajeništva vstopamo v naslednjem šolskem letu, 2018/2019. Trenutno pišemo izobraže- valni program.

zakaj je lahko krožno gospodarstvo velik potencial za papirno industrijo?

Ne »lahko«, temveč je. Že na lanskoletnem srečanju papirništva smo govorili o tem, da je krožno gospodarjenje zapisano v DNK papirne industrije. Papirna industrija od nekdaj deluje krožno. Že od nekdaj reciklira, najprej odpadne tekstilne krpe, nato odpadni papir.

Panoga ima torej odlično preddispozicijo, da model razvija in dejansko deluje krožno. Pri surovinah, ki so v veliki meri reciklirane ali rastoče, obnovljive. Pri izdelkih, ki so recikla- bilni. Pri proizvodnem procesu z zapiranjem vodnega, snovnega in energetskega krogotoka ter pri odpadkih in stranskih proizvodih, ki jih skuša panoga koristno integrirati v druge

industrije, za drug namen. Zlasti slednje je še vedno izziv, kajti mnogo sicer koristnih odpadkov in polproizvodov je že raziskanih, vendar v praksi zlasti zaradi rigidne zakono- daje marsikatera zadeva ni izvedljiva.

na lanskem dnevu papirništva ste prvič or- ganizirali sekcijo embalažerjev. kaj je bilo glavno sporočilo sekcije, se embalažerji usmerjajo k pametni embalaži?

Pravzaprav odziv na sekcijo ni bil dober.

Ocenjena je bila kot preveč usmerjena v prihodnost, v razvojne vidike embalaže. Manj pa so slušatelji videli praktične koristi. Zato bomo predstavili predvsem trende pri embalaži, ki je pomemben segment rabe papirja. Potencialne udeležence smo prosili tudi za predloge kon- kretnih predavanj s področja embalaže, ki bi jih zanimale. In naj poziv velja tudi na tem mestu. Kar se tiče pametne embalaže, se ta zelo raziskuje in razvija, v praksi pa se uporablja v omejenem obsegu.

kaj bo rdeča nit letošnjega tradicionalnega srečanja panoge?

Naslov letošnjega srečanja panoge, ki bo 22.

in 23. 11. 2017 na Bledu, je »Sodelujemo.

Mrežimo. Sooblikujemo. … Prihodnost.«

Panoga se zaveda, da so v prihodnje spremembe neizbežne. Nekateri napovedujejo, da se bodo meje med panogami zabrisale. Nujno je torej sodelovati, se povezovati, iskati nove možnosti, nove ideje in priložnosti za novo prihodnost. Kot osnovo za takšen razvoj snovalci dogodka vidimo projekt CEL krog, ki ga vodi Inštitut za celulozo in papir . Cel krog je dokaz, kako se papirna industrija v duhu krožnega gospodarjenja povezuje, razvija, sodeluje in sooblikuje prihodnost s partnerji iz drugih panog na področju energetike, materialov, rabe odpadkov ter stranskih proizvodov. Iz razvojno raziskovalnega okvira je potrebno narediti korak naprej, skušali bomo torej buriti domišljijo, kako in kam…

SODELUJEMO.

MREŽIMO.

SOOBLIKUJEMO … PRIHODNOST.

WWW.DANPAPIRNISTVA.SI

Promocija

(10)

P a Pirn a in d u s tr ij a g lo b a ln o

avgust 2017 foto: arhiv podjetja

G lady s n ay lo r

EMBALA žA 10 121

mondi je mednarodna embalažna in papirna korporacija, ki zaposluje okoli 25.400 ljudi iz več kot 30 držav. konec leta 2016 so imeli povprečno 12.000 pogodbenikov, ki delajo na mlinih in gozdnih operacijah.

ima okoli 100 tovarn po svetu, ki so locirane v centralni evropi, rusiji, severni Ameriki in Južni Afriki. Gladys naylor, vodja trajnostnega razvoja skupine mondi, je povedala več o pogozdovanju v rusiji, o uspešnosti programa za ohranjanje mokrišč v Južni Afriki, o inovativnih embalažnih rešitvah iz papirja in kartona ter o embalažni industriji kot delu rešitve za globalne okoljske probleme.

urška košenina

pApirnA indUsTriJA GLoBALno

več bo priročnih rešitev

za pakiranje, tudi glede na demografske spremembe

v lasti in v najemu imate 2.3 milijonov hektar- jev gozda v rusiji in južni afriki s Fsc in iso 14001 certifikati. kako skrbite za ohranitev gozdnega bogastva in kako podnebne spre- membe, bolezni in potrebe industrije vplivajo na gozdne površine?

Ukvarjamo se z energetsko intenzivnim poslo- vanjem in imamo v lasti 2,3 milijone hektarov gozda. Imamo zelo jasno odgovornost, da zmanjšamo naš vpliv na okolje. Osredotočamo se na izboljševanje energetske učinkovitosti, povečevanje rabe obnovljivih virov, trajnostno upravljanje naših gozdov in ekosistemov.

Želimo si zagotavljati trajnostne surovine in odgovorne storitve v sodelovanju z vsemi dele- žniki v oskrbovalni verigi. Les je naša osnovna surovina. Naš dolgoročen cilj je povečati število izdelkov z uporabo certificiranih vlaken. Izziv je velik, saj je večina gozdov po svetu necerti- ficiranih. Čeprav je certifikacija gozdov pripo- mogla k promociji trajnostnega upravljanja z gozdovi, trenutna dobava certificiranega lesa ne zadovoljuje rastočih potreb trga. Potrebne so velike spremembe v obstoječih sistemih, da bomo zagotovili več trajnostno upravljanih gozdov in več varovanih področij z visoko ohranitveno vrednostjo (HCV).

kako ohranjate gozd?

Naš cilj je optimizacija proizvodnje lesa in hkrati ohranjanje biodiverzitete in obstoječih ekosistemov. Ultimativni cilj pa, da pripomoremo k ustvarjanju odpornih predelovalnih površin.

V Rusiji dajemo velik poudarek kvalitetnemu pogozdovanju, da bi izboljšali donose s komercialnih gozdnih območij v okviru krajinskega pristopa, kjer so nedotaknjena gozdna pokra- jina (IFL) in področja z veliko ohranitveno vrednostjo (HCV) varovana. Certificiranje Forest Stewardship Council® (FSC®) lastnih ali najetih gozdov kot minimalni pogoj in tudi certifikat PEFC sta pomemben del našega pristopa upravljanja. Deležnikom tako zagotavljamo, da izpolnjujemo globalno sprejete standarde za trajnostno upravljanje z gozdovi in da so HCV območja identificirana ter varovana. Nismo del nobene oblike krčenja gozdov ali neza- konite sečnje. Ne uporabljamo nezakonitega lesa, vključno z mešanimi tropskimi vrstami in vrstami, ki jih navaja Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Prav tako ne uporabljamo lesa iz gensko spremenje- nih (GM) dreves ali gojimo gensko spremenjene pridelke.

kaj najbolj varujete?

Ščitimo redke in ogrožene vrste ter ostale ekosisteme kot dele upravljanih ekoloških omrežij (EN), kritično pomembnega elementa naravnega kapitala v naših proizvodnih kra- jinah. Z znanostjo in načeli trajnosti poveču- jemo donosnost naših komercialnih gozdov.

Pri tem sodelujemo s ključnimi deležniki, da bi ohranili ravnovesje med komercialnimi in varovanimi območji. 25 % vseh naših in zaku- pljenih zemljišč je namenjenih za ohranjanje.

Osredotočamo se na zaščito vodnih virov in sladkovodnih ekosistemov na in ob naših goz- dovih in mlinih. Vse naše gozdarske dejavnosti imajo certifikat za Upravljanje ekosistemov (EMP) v načrtu. Načrti za poseke vključujejo zaščito rek, mokrišč in drugih HCV območij.

Za naše gozdarske dejavnosti v Rusiji in Južni Afriki so podatki o biotski raznovrstnosti mapirani in vključeni v vse naše načrte in operativne postopke.

v južni afriki ste uvedli program za ohranitev biodiverzitete imenovan WWF-mondi pro- gram za mokrišča (WWF-mWp). kakšni so rezultati in kaj najbolj ogroža biodiverziteto?

Na globalni ravni grožnje za biotsko raznovrstnost vključujejo krčenje gozdov, izgubo zavarovanih območij in HCV območij, degra- dacijo ekosistemov in izgubo vrst. Komercialno in nekomercialno kmetijstvo, komercialno

(11)

avgust 2017

11 121 EMBALA žA

gozdarstvo in druge oblike človekovega razvoja obvladujejo številne krajine. Trenutna mreža varovanih območij samostojno ne more več zagotavljati preživetja ekosistemov in preži- vetja vseh vrst. Zato sodelujemo z mednaro- dnimi in lokalnimi partnerji, da bi ustvarili bolj trajnosten pristop h gozdarstvu in drugi rabi zemljišč.

zakaj ste se odločili za južno afriko?

V Južni Afriki so mokrišča bistvena sestavina sladkovodnih ekosistemov in so življenjskega pomena za živalstvo, ljudi in naše poslovanje.

Mokrišča bistveno prispevajo k blaginji ljudi in gospodarski rasti z dejavnostmi, kot so kmetijstvo, ribištvo, turizem in zagotavljanje vode. Prav tako gostijo biotsko raznovrstnost, ščitijo obale in delujejo kot naravne gobice, ki hranijo vodo in jo počasi sproščajo na način, ki pomaga preprečevati poplave in zagotavlja vodo v suhih sezonah.

Mokrišča imajo sposobnost čiščenja onesnaže- ne vode in skladiščenja ogljikovega dioksida ter tako upočasnijo vpliv podnebnih sprememb.

V Južni Afriki, kjer imamo v lasti plantažne gozdove in dva mlina, so sladkovodni viri pod kritičnim stresom, pri čemer bo povpraševanje po vodah predvidoma preseglo oskrbo do leta 2030, če se bodo ti trendi nadaljevali.

kakšni so rezultati?

Cilj programa WWF-Mondi Wetlands je vzdr- ževanje ali povečanje odpornosti ekološke infrastrukture (rek, močvirij in ekoloških omrežij) v krajinski lestvici. Spodbuja pokra- jinski pristop k upravljanju z vodo, ki vklju- čuje širšo bio-fizično in družbeno krajino ter različne uporabne načine rabe zemljišč, kot so komercialno kmetijstvo in kmetijstvo, različne komponente ekosistemov in različne družbene potrebe. Prizadeva si za združevanje lastnikov zemljišč in zainteresiranih strani.

Mislim na kmete, lokalne oblasti, uporabni- ke zemljišč v podjetjih ter zavarovalniške in bančne partnerje, ki imajo skupni interes za ohranjanje celovitosti in odpornosti naravnih ekosistemov in vrednot v krajinski lestvici. Nov poudarek za Mondi in WWF-MWP v letu 2017 bo spodbujanje upravljanja z vodami v povod- ju uMhlathuze v Južni Afriki, kjer se nahaja podjetje Mondi Richards Bay in nekatera naša plantažna gozdna gospodarstva.

vaš asortima izdelkov sega od različnih vrst papirja, vrečk, kartona, do barier v premazih za živilsko industrijo. kako je z vodotesnimi in drugimi barierami v kartonu, papirju, kam gre razvoj in kakšne so novitete?

Mondi ponuja svojim strankam več kot 100.000 različnih rešitev. V sodelovanju z njimi ter z izpostavljanjem njihovih posebnih potreb in zahtev nenehno izboljšujemo in razvijamo inovativne izdelke, ki zagotavljajo zaščito pred

zunanjimi vplivi. Namenske bariere za pre- hrambno in živilsko industrijo so ena od naših ključnih kompetenc. Na podlagi najsodobnejše tehnologije ponujamo celoten portfelj izdelkov s prilagojenimi funkcijami. Vključujejo ovire proti vlagi, svetlobi, kisiku, maščobi, vonjem, aromam in difuziji plinov ter visoko tesnilnost za zagotovitev najdaljšega roka uporabnosti in zmanjšanja živilskih odpadkov.

Naša paleta izdelkov je zelo raznolika.

Vključuje klasične rešitve, ki temeljijo na barie- rah iz papirja, za industrijske vreče in škatle iz kartona, najbolj učinkovite večplastne in zelo inovativne bariere, kot je biološko razgradljiva rešitev Sustainex®. Poleg prevlečenih barier imamo široko ponudbo bariernih filmov za živilsko industrijo, da zagotovimo zaščito za aromo in tudi daljšo življenjsko dobo izdelkov.

vaša nagrajena inovacija?

Ena od nagrajenih inovacij je IceBox za prevoz temperaturno občutljivih ali ohlajenih živil in pijač. Z ohranjanjem svojega 100 % reciklabil- nega znaka embalaža uporablja zaporno oblogo - Mondi's Paratherm®, ki izboljša učinkovitost kartonske škatle za uporabo pri hlajenju in zamrzovanju. Ena osrednjih kompetenc podjetja Mondi je proizvodnja kartonskih rešitev za pakiranje, ki omogoča razvoj od osnovnega materiala do končnega izdelka v hiši. Paleta BarrierPack vsebuje visoko zmogljive filme in večplastne laminate za hrano in pijačo, dom in osebno ter hišno nego. Prilagajamo jih zahtevam kupcev, da zagotovimo bariero pred kisikom, UV svetlobo, vodno paro, vonjavami in mineralnimi olji, hkrati pa varujemo aromo in svežino pakiranih proizvodov.

med drugim izdelujete vrečke iz papirja za industrijo in za končne porabnike. danes si v mnogih državah, tudi v sloveniji, prizade- vajo za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk.

kakšne so možnosti za izboljšave lastnosti papirnatih vrečk, da bi jim lahko podaljšali uporabo?

Izbira materiala ne more določiti trajnostnosti celotne embalažne rešitve. Drugi vidiki, kot so viri surovin, oblikovanje izdelkov, proizvodnja, distribucija, poraba, odstranjevanje in reciklabilnost celotnega izdelka so prav tako pomembni pri ocenjevanju trajnosti izdelka.

Ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so zahtevana funkcija izdelka, kaj je njegov namen in kako ali kje se uporablja. Prepričani smo, da lahko analiza življenjskega cikla pomaga pri ocenjevanju trajnosti vsakega izdelka.

predvsem pa nas zanima, ker je papirna indu- strija energetsko potratna in okolju ni prijazna, kako zagotavljate trajnostno, zeleno proizvo- dnjo? kakšen je vaš eko indeks?

Medtem ko je naše poslovanje z viri intenziv- no in ima vpliv na naravno okolje s svojimi

emisijami v zrak in vodo ter z nastajanjem odpadkov, je industrija, torej celuloza, papir in embalaža iz vlaken, po svoji naravi krožna, če jo trajnostno upravljamo. Naš pristop je trajnostno ohraniti surovine in zmanjšati operativni odtis, hkrati pa spodbuditi potrebe strank, da prispevajo h družbenemu premiku k krožnemu gospodarstvu. Naše trajnostne prakse želimo tudi bolje komunicirati z našimi strankami.

To pomaga prikazati vrednost, ki je vgrajena v naše izdelke, in spodbuja odgovorno nakupo- vanje na trgih, kjer delujemo.

na kaj mislite?

Prepoznavamo in izboljšujemo se z verodostoj- nimi certifikati in učinkovitim življenjskim ci- klusom uporabe materialov v naših izdelkih za pakiranje in izdelkih iz papirja. Naše globalno partnerstvo z WWF se osredotoča na ekosis- tem, proizvodnjo in skrbništvo nad proizvodi, da bi še bolj poudarili trajnost naših izdelkov in procesov. Za spodbujanje preglednosti sodelujemo pri številnih pobudah primerjalnih analiz in iniciativ za transparentnost, vključno s CDP, papirnim profilom (PP), s pobudo WWF Preglej svoj papir in Indeksom okoljskih papirjev podjetja WWF (EPCI). Našim strankam lahko na zahtevo zagotovimo podrobne ogljične odtise izdelkov za vse naše izdelke na osnovi vlaken, ki temeljijo na načelih CEPI-jevih 10-ih Prstnih okvirjev za razvoj ogljičnih odtisov za papirne in kartonske izdelke.

pokrivate vrsto industrij, od agrikulture do transporta. katera predstavlja največji okoljski in razvojni izziv? kakšni so trendi globalne papirne industrije?

Povpraševanje po proizvodih iz vlaken naj bi se povečalo na svetovni ravni, dostop do traj- nostnih virov surovin pa bo še naprej bistven za naše delovanje. Poleg stalnega osredoto- čanja na izboljšanje operativne učinkovitosti tudi verjamemo, da je priložnost za inovacije pomembna, zlasti v pakiranju, in to je ključ- ni del našega strateškega osredotočenja za prihodnost.

kateri embalažni material bo v prihodnjih letih najbolj iskan?

Pakirno industrijo vidimo kot del rešitve nekaterih izzivov, s katerimi se danes sooča svet, kot so živilski odpadki in demografske spremembe. To vpliva na embalažo. Priročne rešitve za pakiranje se bodo še naprej pove- čevale, da bi bolje ustrezale potrebam stara- jočega se prebivalstva in vse večjemu številu posameznih gospodinjstev. Manjše velikosti embalaže zaradi manjših porcij in pregradne rešitve, ki podaljšujejo rok uporabnosti hrane, da bi zmanjšali količino živilskih odpadkov.

Lažje rešitve za zmanjšanje materialov, ki se uporabljajo pri pakiranju, in nižje emisije CO2

z lažjimi rešitvami.

(12)

P ov ez ov a n je P r o iz va ja lc ev s te k le n e e m b a la že

avgust 2017 foto: arhiv podjetja

A nd re j B ož ič

EMBALA žA 12 121

pred dnevi je Andrej Božič prepustil direktorsko mesto v steklarni Hrastnik petru Času. njegov novi izziv je strateški razvoj tovarne, točneje, vertikalno in horizontalno povezovanje podjetij v steklarski panogi na globalnem trgu. kot pravi, je hrastniška steklarna že doslej med vodilnimi proizvajalkami kakovostnega embalažnega stekla in bo še naprej nišni igralec. A steklarji po svetu se povezujejo in to je nova razvojna priložnost.

sogovornik napoveduje porast rabe embalažnega stekla na račun slabega okoljskega ugleda plastike. sicer pa Andrej Božič ve, da je zdaj steklarna Hrastnik v povsem drugačni kondiciji kot takrat, ko jo je prevzel. Znal je biti tržno preudaren, okoljsko zavzet, oblikovalsko inovativen z ostrim občutkom za dih globalnega trga, predvsem pa je znal steklarje motivirati s socialno občutljivostjo, še vedno premalo cenjeno med slovenskimi menedžerji. in kaj pravi?

poVeZoVAnJe proiZVAJALCeV sTekLene emBALAŽe

trg išče nišne proizvajalce, embalažno steklo pa ima okoljsko prednost

strateški razvoj steklarne hrastnik je vaš novi profesionalni izziv po njeni ekonomski in okoljski sanaciji. na katere njene konku- renčne prednosti se boste oprli pri iskanju prevzemnih tarč na globalnem trgu in pri združevanju s konkurenčnimi podjetji? kakšne so možnosti, da steklarna hrastnik postane vodilno globalno podjetje v tržni niši, kjer je že postala mednarodni igralec?

Steklarna Hrastnik je že sedaj ena vodilnih svetovnih proizvajalk zelo kakovostnega embalažnega stekla. Oskrbujemo najzahtev- nejše blagovne znamke. Uvrščamo se med dva najboljša proizvajalca embalažnega stekla na svetu. Pa vendar smo hkrati tudi majhna in neodvisna steklarna. Zato bo v prihodnje za nas ključno povezovanje, saj se branža kon- solidira. To se odraža v povezovanju steklarn v večja podjetja, hkrati pa so tudi naši kupci v premium in super premium segmentu večji. S sorodnimi proizvajalci se že nekaj časa povezujemo v vertikali. To so predvsem partnerji, s pomočjo katerih našim izdelkom dodajamo dodano vrednost za končnega kupca. Primer takšnega sodelovanja je povezovanje s sve- tovno znanim in inovativnim dekoraterjem, s poljskim podjetjem DekorGlass.

a to je najbrž ena izmed povezav?

Seveda. Iščemo tudi priložnosti za horizontalno povezovanje. Vendar pa se želimo

horizontalno povezovati s podjetji, ki imajo podobne vrednote. Želim namreč, da bodoča skupina deluje na temeljih spoštovanja, dobrih odnosov, odprte komunikacije. Zaposleni morajo v ciljih skupinah prepoznati tudi svoje osebne cilje, ambicije. Prednost takšne skupine bo v njeni prilagodljivosti in orientiranosti h kupcem. Želimo biti partner, ki zna in zmore udejanjiti še tako nenavadne izzive, zahteve naših kupcev. S horizontalno širitvijo bomo omogočali večjo varnost našim kupcem. Imeli bomo več lokacij, lahko bomo proizvajali večje količine in imeli kakovosten kader na kritičnih pozicijah.

kako si zamišljate hrastniško steklarno kot glo- balno podjetje ali koncern? kaj bodo vaše prve poteze kot strateškega razvojnika? je največ možnosti v izraziti specializaciji proizvodnje, v vrhunsko oblikovanih izdelkih premium ali v novih blagovnih znamkah?

Tudi skupina bo še vedno primarno nišni proizvajalec v premium in super premium segmentu. Strankam bomo ponujali vrhunsko One stop shop storitev. To bomo omogočali

Lahko trdim, da slovenska

industrija ne podcenjuje

dizajna.

(13)

avgust 2017

13 121 EMBALA žA

z vertikalnim povezovanjem in tako stranki ponudili celovit končni izdelek – oblikovanje, proizvodnjo, dekor in zamaške za steklenice. A to pomeni, da med številnimi zainteresirani- mi potencialnimi partnerji izberemo tistega, s katerim bomo imeli skupno vizijo o načinu upravljanja in doseganju ciljev skupine. Brez tega ni dolgoročnega uspeha.

že doslej ste trg presenečali z odličnimi oblikovalskimi, tudi inovativnimi rešitvami.

na primer steklena skodelica puzzle, prvi tridimenzionalni zložljivi stekleni izdelek na svetu. s partnerji ste v londonu organizirali oblikovalski natečaj za oblikovanje stekleni- ce za žgane pijače v premium segmentu. za kolekcijo high glass ste angažirali londonsko agencijo. je trg pokazal, da izvirne, nenavadne oblikovalske rešitve bolje prodajajo izdelke?

vaši oblikovalski dosežki demantirajo mnenja, da slovenska industrija še vedno podcenjuje dizajn?

Glede na dejstvo, da je bila prav skupina slovenskih industrijskih podjetij, v kateri sem tudi sam zastopal Steklarno Hrastnik, pobudnica ustanovitve programa za dizajn inženiring na ljubljanski oblikovalski univerzi, lahko trdim, da slovenska industrija ne podcenjuje dizajna. Skupina teh podjetij se zaveda, da mora vizualni podobi, izgledu slediti ne le dizajn, ampak tudi funkcionalnost. Zato se ne morem strinjati s trditvijo, da slovenska industrija podcenjuje dizajn. V skupini smo tudi zbrali potrebna sredstva za certifikacijo programa, ki ga pa žal univerza ni podprla.

steklarna je presenečala prav z dizajnom.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko trdim, da igra dizajn poleg odličnega materiala ključ- no vlogo pri uspehu končnega izdelka. Zato to področje pospešeno razvijamo. V Sloveniji se povezujemo z Akademijo za oblikovanje, z raz- ličnimi oblikovalci v Sloveniji in tujini. Za nas je dizajn toliko pomembnejši, ker naši izdelki na trgu niso najcenejši.

izvažate v skoraj 60 držav. za katere izdelke oziroma stekleno embalažo kažejo trgi največ zanimanja? ali je tudi globalni trg manj nav- dušen, na primer široka potrošnja in industrija pijač, za stekleno embalažo in bolj za plastenke ali pločevinke?

Steklarna Hrastnik deluje v premium in super premium segmentu. To je trg visoko kakovo- stnih izdelkov, ki uporablja le in samo steklo.

Plastika se uporablja trenutno v cenejših kate- gorijah izdelkov, namenjenih široki potrošnji.

Ampak moram poudariti, da se globalni trg preusmerja v stekleno embalažo. To potrjuje- jo različni indici trga. Imamo informacije, da bo v določenih državah v bližnji prihodnosti plastična embalaža celo prepovedana. Delež stekla kot surovine bo v prihodnje rastel tudi zato, ker se reciklira. Steklo torej v svoji prvotni funkciji ni odpadek, ampak surovina. Gre za naravni material, kar pa ne moremo trditi za plastiko, ki v primeru, da pristane v naravi, dela veliko škodo.

katera marketinška orodja in sveži marketinški pristopi so vam najhitreje odpirali vrata. ali je trg z bolj odprtimi rokami sprejel inovacije, ki so podpirale trajnostni razvoj?

Naši zahtevni kupci imajo v svoje strategije vgrajen trajnostni razvoj in ne kupujejo od kupcev, ki niso trajnostno usmerjeni. Takšna usmeritev zahteva konstantno vlaganje v kader, socialno okolje in tehnologijo. Z delom na vseh teh področjih omogoča trajnostni razvoj podjetja. Da te zelo zahtevne kriterije dosegamo, naši kupci preverjajo s skrbnimi pregledi. O naših dosežkih na področju trajnostnega razvoja pa tudi proaktivno obveščamo zainteresirane ciljne javnosti preko različnih komunikacijskih orodij.

v javnosti je bil nekoliko prezrt vaš certifikat ethical style guide s sejma ambienta. v čem je posebna vrednost tega priznanja?

Steklarna Hrastnik ima več ciljnih javnosti. Ob tem se zavedamo, da vse naše novice nimajo enake vrednosti za vse naše ciljne javnosti.

Zato smo v naši primarni ciljni javnosti, v katero spadajo lastniki blagovnih znamk, poskrbeli za komunikacijo tega dosežka. Kot sem že omenil, brez etičnega poslovanja se zahtevni kupci ne bi odločali za nas. To redno preverjajo s pomočjo presoj.

med slovenskimi menedžerji izstopate po svoji socialni usmeritvi, ste zagovornik holističnega in odgovornega voditeljstva. med drugim niste pozabili omenjati znoja delavcev ob steklar- skih pečeh. pred desetletji so steklarji pili ob pečeh črno kavo. kako je zdaj in kako je bila v vašem poslovanju sprejeta večja socialna občutljivost? se vam ne zdi, da jo je pri me- nedžerjih premalo?

Pri slovenskih menedžerjih je ta ozaveščenost v porastu. Vedno več kolegov in kolegic ve, da je to edini način, kako doseči trajnostne rezultate

in rast. Če samo pogledate razlage, zakaj je določeno slovensko podjetje dobilo nagrado v Sloveniji, je omenjen ravno ta kriterij. Sam sem vključen v klub nagrajencev GZS in Združenja manager, kjer je to zelo izpostavljeno v pri- merih dobrih praks. Zavedati pa se moramo, da je v Sloveniji še več podjetij, ki razmišljajo na takšen način, a niso med nagrajenci. Zato lahko rečem, da to postaja pomemben način delovanja v Sloveniji. Razlike so med panogami zaradi specifik.

mislite na vodenje podjetja?

Tehnicistični pristop v vodenju, da je vsak vijak v procesu in dela samo svoje delo, je preživet.

Takšne naloge bodo v prihodnje opravljali ro- boti. Kreativne naloge pa bomo delali ljudje, ki bomo na zunanje impulze reagirali hitro in našli rešitev. To je mogoče samo pri motiviranih in kompetentnih sodelavcih, ki imajo potrebna, specifična znanja. Poleg tega za uspeh na trgu ne bo zadostno, da si del nekega koncerna, ki omogoča cenovno konkurenčnost. Trg že išče in bo iskal individualne rešitve, pisane na kožo kupcem. To pa bodo lahko omogočali nišni ali pa manjši proizvajalci, ki se zmorejo hitro od- zvati na potrebe kupcev. Ravno zaradi tega je strategija skupine ostati v svoji niši.

katere okoljske dosežke postavljate na prvo mesto?

Z veseljem lahko rečem, da jih je preveč, torej ne morem izpostaviti samo enega. Vse, kar smo počeli, je bilo z namenom znižati emisije in zmanjšati porabo vode. To smo dosegli. V proizvodni enoti namiznega stekla smo tako v zadnjih sedmih letih znižali porabo vode za 55 %, emisije NOx za 75 %, izpuste prašnih delcev za 35 % in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 %. V proizvodni enoti embalažnega stekla pa smo zmanjšali vrednosti emisij NOx za 25 %, emisije CO2 za 10 % in porabo me- stne vode za 40 %. To so okoljski dosežki, ki so tudi ključni za kakovost življenja lokalnega prebivalstva.

kaj bo vaše glavno sporočilo vašemu nasle- dniku petru času? ga boste opozorili tudi na kakšne napake, ki so vedno del poslovanja in upravljanja v podjetju?

Dobri rezultati so rezultat predanih in komple- mentarnih ljudi. In voditelj je tisti, ki jih pod- pre, da cilje lahko dosežejo z dobro tehnologijo, modeli in podobno. Peter Čas ima vse potrebno, da sprejme izziv in uspešno prevzame operativ- no vodenje Steklarne Hrastnik. Prepričan sem, da bo steklarni vdihnil novo, svežo energijo in tako pustil svoj pečat. V moji novi vlogi sveto- valca lastniku bom še vedno vpet v delovanje Steklarne Hrastnik predvsem z vidika povezo- vanj in širitve steklarne v panogi. Zato bova z mojim naslednikom tudi v prihodnje vodila konstruktiven dialog, ki sva ga vzpostavila ob njegovem prihodu v steklarno.

na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko trdim, da igra dizajn poleg odličnega materiala ključno vlogo pri uspehu končnega izdelka.

moram poudariti, da se

globalni trg preusmerja v

stekleno embalažo.

(14)

avgust 2017 foto: Boštjan Čadej

r ob er t k ur ni k

121 ZeLeno omreŽJe

kupec omahuje pri nakupu izdelka iz reciklata, zakonodaja pa ga ovira

skupina Georg Utz Group ima proizvodnjo ne le v Švici, temveč tudi v nemčiji, Franciji, Angliji, poljskem, Ameriki in na kitajskem s 1040 zaposlenimi, med katerimi jih je 200 v Bremgartnu, v Švici. proizvodnja v Švici obstaja že od leta 1947. podjetje je dobavitelj zelo široke serije izdelkov. Glavni tehnologiji, ki ju uporabljajo, sta brizganje in vakuumsko oblikovanje. razvijajo in izdelujejo pametne in trajnostne izdelke za večkratno uporabo ter optimizirajo logistične procese. robert kurnik, prodajnik podjetja v slovenijo in južno Avstrijo, je predstavil postopek mould labeling, o vstavljanju rFid transponderjev v spodnji del plastične palete, o pozicioniranju barcode etiket glede na zahteve avtomatiziranih proizvodnih in skladiščnih linij, o prepričevanju kupcev, da se odločijo za izdelke iz sekundarnih surovin, ter o prodiranju podjetja na slovenski trg.

Delate za več različnih industrij - od avtomobilske, kemijske, farmacevtske in prehrambne do logistične. Proizvodni program je raznovrsten:

zabojniki za skladiščenje, plastične palete, pla- stične paletne škatle, transportni vozički, po- sebni zabojniki, nosilci in pladnji, razni sestavni deli, zabojniki za shranjevanje, kontejnerji za nevarne snovi itd. Kako se prilagajate zahtevam različnih industrij in po katerem izdelku je največ povpraševanja?

Res je, imamo zelo širok izbor povratne emba- laže iz plastičnih mas s proizvodi, ki so prilago- jeni zahtevam naših kupcev. Ti so iz različnih industrijskih panog. Podjetje Utz že šestdeset let brizga embalažo iz plastičnih mas in prvi začetki segajo na področje brizganja zabojev za steklenice, nakar je sledila specializacija na zah- tevnejše, standardizirane zabojnike. Tu je bilo opravljeno pionirsko delo, saj je naš najstarejši proizvod zabojnik RAKO predlani praznoval 50 let. V Švici se je razvila blagovna znamka Utz, ki je sinonim za zabojnik, skladiščenje, povratno embalažo in logistične rešitve. Vsa ta desetletja sledenja kupčevim zahtevam v različnih bran- žah so prispevala k razvoju lastnih proizvodnih tehnologij, kar uvršča podjetje Utz med vodilna podjetja v svetovnem merilu. Poseben pečat k temu prispevajo lasten razvoj, konstrukcija in orodjarna, ne le v matičnem podjetju v Švici, temveč tudi na ostalih lokacijah v Evropi in po svetu, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Kitajski, Poljski, ZDA).

Vaš najbolj prepoznaven izdelek?

Med proizvodi skozi desetletja še vedno za- vzema prvo mesto v prodaji zabojnik RAKO, medtem ko z razvojem avtomatiziranih linij v proizvodnih in skladiščnih procesih v zadnjem obdobju vse bolj raste prodaja novejše gene- racije zabojnikov EUROTEC in več vrst palet tako za industrijske potrebe kot tudi higienične palete, ki se uporabljajo v farmacevtski in ži- vilski industriji.

Vsebnost reciklažnih materialov je pri vas več kot 20 % pri brizganju in več kot 50 % pri vakuumskem oblikovanju. Kakšni so trendi na trgu reciklirane plastike in bolj specifično na trgu trdne embalaže?

Po podatkih iz nemških raziskav je porast uporabe reciklatov iz plastičnih mas samo na nemškem trgu iz leta 1994 do leta 2015 z 1 milijona ton narasel na 3 milijone ton letno. To je podatek, ki govori v prid uporabe izdelkov iz recikliranih materialov. Uporaba izdelkov, zabojev ali palet iz regenerata je odvisna od namena uporabe ter v končni fazi od odločitve kupca. Tako ima podjetje Utz v tem primeru večinoma zavezane roke in lahko samo ponudi, svetuje in priporoča končnemu kupcu, da se odloči za izdelek iz recikliranega materiala. Ti izdelki so v večini primerov cenovno ugodnejši, vendar marsikdaj zakonodaja celo določa, da mora končni kupec uporabiti tako imenovani

»virgin material« - čisti granulat. To v končni fazi pomeni, da je kupec primoran ugrizniti v kislo jabolko in kupiti izdelke iz dražjega materiala, kot je npr. PP po tržnih cenah, čeprav bi sam bil pripravljen uporabiti cenejši proizvod iz sekundarne surovine.

Kako naročniki sprejemajo izdelke iz granulatov reciklirane plastike, saj imajo nekateri do reciklažnih materialov zadržke?

To drži. Seveda je potrebno kupce še vedno zelo prepričevati, da se odločajo za izdelke iz sekundarne surovine. V večini projektov kupcem ponudimo kot alternativo tudi izdelke iz sekundarne surovine, ki ima pri podjetju Utz naziv UIC.

UIC je blagovna znamka ter dobesedno pomeni Utz Industrial Compound. To pomeni, da gre za sekundarno surovino znanega in kvalificiranega izvora.

Kakšni so vaši načrti za slovenski trg, kako ste zadovoljni s prodajnimi rezultati in v katerih panogah v Sloveniji vidite tržne priložnosti?

Na slovenskem trgu se pojavljamo že več kot dobro desetletje in pol. Od konca leta 2015 pa delam kot prodajnik za področje Slovenije in južne Avstrije. Rezultati po dobrem letu dni so zelo vzpodbudni. Največ zanimanja je iz avtomobilske in elektroindustrije. Prednost je seveda, da lahko slovenskim kupcem nudimo celovit servis svetovanja, predstavim vzorce ter v neposrednem kontaktu dogovorimo potrebne detajle v zvezi z zahtevami kupcev. Možnosti se odpirajo med drugim še v farmacevtski, živilski industriji, industriji bele tehnike in dru- gje. Naše reference v evropskem in svetovnem merilu so znane.

Slovenijo so pretresli požari v podjetjih za odpadke. Zelo aktualna je embalaža za nevarne odpadke. Tudi pri vas jo izdelujete. Kakšna je specifika te vrste embalaže, v materialu, zapi- ranju, vzdržljivosti in katera industrija je največji kupec?

V prodajnem programu imamo tudi serijo zabojnikov z oznako GGVSEB. Okrajšava pomeni oznako za embalažo za nevarne snovi v cestnem, železniškem in notranjem prometu. Gre za embalažo, ki je certificirana in se sme uporabljati za skladiščenje in transport nevarnih snovi. Zabojniki so proizvedeni iz pre- verjenih plastičnih granulatov, ki zagotavlajo visoko žilavost ter s tem odpornost proti lomu.

V dno in pokrov so nameščene plošče iz PP pene. Nastavljiva zapirala ter tekstilni trakovi, ki povezujejo zabojnike, pa omogočajo enostavno rokovanje ter zagotavljajo dodatno varnost.

Navedeni proizvodi ustrezajo priporočilom UN za zunanje pakiranje nevarnih snovi v pakirnih skupinah I, II in III, kot tudi mednarodnim sporazumom v železniškem (RID) in cestnem prometu (ADR) ter mednarodnim sporazumom v plovnem prometu (IMDG) za prevoz nevarnih snovi.