DIPLOMSKO DELO Vpliv pandemije covida-19 na tržišče pomorskih križarjenj

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

Portorož, julij 2020

DIPLOMSKO DELO

Vpliv pandemije covida-19 na tržišče pomorskih križarjenj

Silvija Jurić

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

Portorož, julij 2021

DIPLOMSKO DELO

Silvija Jurić

Vpliv pandemije covida-19 na tržišče

pomorskih križarjenj

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

Portorož, julij 2021

DIPLOMSKO DELO

Vpliv pandemije covida-19 na tržišče pomorskih križarjenj

Mentor: doc. dr. Marina Zanne Študent: Silvija Jurić

Jezikovni pregled: mag. Helena Kojnik Vpisna številka: 9170012

Študijski program: Dodiplomski študij program prve stopnje PTTL Smer študija: Prometna tehnologija in transportna logistika

I

II Predgovor

Zahvala

Rada bi se zahvalila mentorjici doc. dr. Marini Zanne za strokovno pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvalila bi se tudi družini in fantu za podporo pri zaključevanju študija.

III Kazalo

Predgovor ... II Kazalo ... III Povzetek/Summary ... V

1 UVOD ... 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema ... 1

1.2 Namen in cilji naloge ... 2

1.3 Raziskovalno vprašanje ... 3

1.4 Predpostavke in omejitve ... 3

1.5 Predvidene metode dela ... 3

2 POMORSKI PROMET ... 4

2.1 Opredelitev pomorskega prevoza ... 5

2.2 Prevoz potnikov po morju ... 7

2.2.1 Prevoz potnikov zaradi potrebe po premeščanju ... 10

2.2.2 Prevoz potnikov zaradi turizma ... 11

3 TRŽIŠČE POMORSKIH KRIŽARJENJ ... 13

3.1 Nastanek in razvoj tržišča pomorskih križarjenj ... 14

3.1.1 Vrste križarjenj ... 16

3.1.2 Osnovne lastnosti pomorskih križarjenj ... 19

3.2 Gospodarski pomen pomorskih križarjenj ... 20

3.2.1 Najpomembnejša tržišča za pomorska križarjenja ... 21

3.2.1.1 Severna Amerika ... 23

3.2.1.2 Evropa ... 24

3.2.1.3 Azija in Pacifik ... 25

3.2.1.4 Preostanek sveta ... 25

3.2.1.5 Multiplikacijski učinek na lokalno gospodarstvo ... 26

3.2.2 Največji ladjarji na tržišču pomorskih križarjenj ... 26

4 TRŽIŠČE POMORSKIH KRIŽARJENJ V ČASU PANDEMIJE COVID-19 ... 29

IV

4.1 Pandemija covid-19 ... 30

4.2 Vpliv pandemije covid-19 na življenje ljudi ... 31

4.3 Vpliv pandemije covida-19 na tržišče pomorskih križarjenj ... 31

4.3.1 Obseg pomorskih križarjenj v letu 2020... 33

4.3.2 Poslovni izid ladjarjev ... 34

4.3.2.1 Vrednost delnic ladjarskih družb ... 35

4.3.3 Načini za znižanje stroškov ... 36

4.3.4 Naročila ladij za križarjenja ... 39

4.3.5 Razrez ladij za križarjenja ... 39

4.4 Napoved za tržišče pomorskih križarjenj po obdobju pandemije covida-19 ... 40

4.5 Ukrepi na ladjah za križarjenja ... 42

5 ZAKLJUČEK ... 44

Viri ... 45

Seznam slik ... 50

Seznam tabel ... 51

V Povzetek/Summary

Leto 2020 je zaznamoval pojav novega, gripi podobnega virusa, poimenovanega SARS-CoV- 2 ali covid-19. Zaradi visoke stopnje razširjenosti virusa po celem svetu je bila razglašena pandemija. Za ublažitev hitrega širjenja virusa so vlade sprejele stroge ukrepe, kot so šolanje in delo od doma, zaustavitev javnega življenja, obvezno nošenje mask, zapiranje meja in 14- dnevna karantena ob vstopu v državo. Pandemija je prizadela skoraj vse panoge, tudi transport.

Potniški transport je bil v celoti ustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Pomorska križarjenja so utrpela največjo ekonomsko škodo, zato v diplomski nalogi obravnavamo vpliv pandemije na tržišče pomorskih križarjenj.

Ključne besede: pandemija, covid-19, potniški transport, tržišče, pomorska križarjenja

The year 2019 was marked by the appearance of a new flu-like virus called SARS-Cov-2 or covid-19. A pandemic has been declared due to the high prevalence of the virus worldwide.

To mitigate the rapid spread of the virus, governments have taken strict measures sucha as schooling and working from home, stopping public life, wearing masks, closing borders and 14-day quarantine upon entering the country. The pandemic has affected various industries, including transport. Passenger transport was stopped completly or took place under strict conditions. Maritime cruises have suffered the greatest economic damage, so in this thesis we will discuss the impact of the pandemic on the cruise market.

Keywords: pandemic, covid-19, passenger transport, market, maritime cruises

1 1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Ladje za križarjenja so postale priljubljen način dopustovanja, kajti za malo denarja ponujajo potnikom veliko ugodnosti. Pomorska križarjenja predstavljajo enega izmed najhitreje rastočih in najbolj donosnih segmentov potovanj in turizma; v zadnjem desetletju je obseg povpraševanja rasel s povprečno letno stopnjo več kot 5 odstotkov in je leta 2019 dosegel 30 milijonov potnikov. Pred širjenjem novega koronavirusa so za leto 2020 napovedali 7-odstotno rast števila potnikov na križarjenjih, kar bi pomenilo približno 32 milijonov potnikov (CDP, 2020). Leta 2018 je Mednarodno združenje za križarjenja (CLIA)¹ izvedlo raziskavo, v kateri so ekonomski svetovalci (BREA) ocenili vrednost celotnega tržišča križarjenja na približno 150 milijard ameriških dolarjev (USD), na tem trgu pa je bilo zaposlenih 1.1770.000 ljudi, ki so skupaj zaslužili 50,24 milijard USD (CLIA, 2020). Na tržišču križark imamo tri najpomembnejše in največje ladjarje, in to so Carnival Corporation, Royal Caribbean in Norwegian Cruise Line. Skupaj ustvarijo 72 % celotnih prihodkov in prepeljejo 80 % potnikov (CDP, 2020).

Križarjenja so dobro uveljavljena in veljajo za enega najbolj storitveno intenzivnih sektorjev na svetu, saj vsako leto po morju zaplujejo vedno bolj sodobna in sofisticirana plovila. V samem začetku pojava križarjenj plovila niso bila tako razkošna, kot so danes; ta sektor se je sčasoma razvil v popoln in kompleksen počitniški posel. Danes na plovilih ponujajo gostom različne atrakcije, kot so igralnice, obalni izleti, predavanja v pristaniščih, nakupovalni programi, wellness storitve … Turizem na ladjah za križarjenja, kot ga poznamo danes, se je začel v začetku 60-ih let, kar sovpada z upadanjem čezoceanskih potovanj z ladjami in uvedbo prvega neprekinjenega letalskega potovanja med ZDA in Evropo. V devetdesetih letih je tovrstni turizem dosegel Evropo, Azijo in Oceanijo ter začelo se je obdobje hitre rasti (Baker, 2016).

Pričakovano je bilo, da bo tržišče pomorskih križarjenj še raslo, ne glede na to, da ga dojemajo kot neposrednega kandidata bivalnemu turizmu. Križarjenja so postala destinacije same po sebi in s tega vidika spadajo med prvih deset destinacij po številu prihodov in izkupičku (Spalburg, 2009). Vendar pa se je s pojavom pandemije covida-19 globalno gospodarstvo ustavilo in

1 Cruise Lines International Association (Mednarodno združenje za križarjenja)

2

ogrozilo desetletja napredka. Da lahko lažje razumemo, ali in kako pandemija covida-19 vpliva na tržišče pomorskih križarjenj, je treba najprej opredeliti, kaj sploh je pandemija covida-19.

Covid-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča novo odkriti koronavirus SARS Cov-2, ki se širi skozi kapljice sline ali izcedka iz nosu. Večina ljudi z okužbo trpi za blagimi do zmernimi bolezni dihal. Večje težave povzroča pri starejših in tistih z zdravstvenimi težavami, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, kronične bolezni dihal in rak (WHO, 2020).

Februarja 2020 je bil največji izbruh covida-19 zunaj celinske Kitajske ravno na ladji za križarjenje, kar je povzročilo škodo celotni panogi, podjetjem za organizacijo križarjenj pa upad vrednosti njihovih delnic. Poleg tega so ladjarji in agencije morali zaradi odpovedi potovanj vrniti potrošnikom precejšen del vplačanega denarja. Pestili so jih tudi stroški, povezani s pristajanjem ladij v pristaniščih, kjer so oziroma so bile ladje v karanteni. Večina ladij za križarjenja po svetu je začasno umaknjena iz plovbe, zaradi česar nimajo klasičnih stroškov, ki nastajajo pri normalnem obratovanju, imajo pa zato stroške za vzdrževanje plovil oz. ohranjanje sposobnosti plovil v dobrem stanju, zato da bodo lahko nemoteno začele obratovati, ko bodo razmere to dopuščale (Giese, 2020).

Zaradi razglasitve pandemije covida-19 so številne ladje prenehale obratovati in glede na negotovost trajanja pandemije se bomo v diplomski osredotočili na vprašanje, ali in kako pandemija covida-19 vpliva na tržišče pomorskih križarjenj.

1.2 Namen in cilji naloge

Namen diplomske naloge je predstaviti vpliv pandemije covida-19 na tržišče pomorskih križarjenj in kako so ladjarji reagirali na to nepričakovano situacijo, da bi ohranili svoje poslovanje.

Cilji diplomske naloge so predstaviti tržišče pomorskih križarjenj (kako je nastalo, se razvijalo, katere oblike pomorskih križarjenj poznamo, kakšne so njegove lastnosti in gospodarski pomen, katera so najpomembnejša tržišča in kateri so največji ladjarji na tržišču), opisati pandemijo covida-19 in raziskati njen vpliv na tržišče pomorskih križarjenj ter ugotoviti, s kakšnimi izzivi se spopadajo ladjarji. Pregledali bomo tudi napovedi ekonomistov o dolgoročnih posledicah koronakrize na trg pomorskih križarjenj.

3 1.3 Raziskovalno vprašanje

Temeljna raziskovalna vprašanja, na katere bomo odgovorili, so:

• Kako je pandemija covida-19 vplivala na tržišče pomorskih križarjenj?

• S kakšnimi ukrepi poskušajo ladjarji zmanjšati negativne posledice pandemije covida- 19 na svoje poslovanje?

• Kakšne so napovedi za trg pomorskih križarjenj po obdobju pandemije covida-19?

1.4 Predpostavke in omejitve

Omejitev vidimo predvsem v tem, da v večjem delu sveta pandemija covida-19 še ni obvladana in je potrebno napovedi glede tržišča pomorskih križarjenj jemati z določeno rezervo.

1.5 Predvidene metode dela

V uvodnih poglavjih diplomske naloge bomo s pomočjo metode opisovanja in primerjanja opisali teorijo in pojme, ki so ključnega pomena za razumevanje naloge. Predstavili bomo obstoječe knjižne in elektronske vire o zgodovini in razvoju pomorskih križarjenj ter se osredotočili na razvoj panoge v zadnjih letih, preden ga je nepričakovano prekinila pandemija.

V nadaljevanju bomo s pomočjo metode povzemanja, primerjanja in analize preučili vpliv pandemije covida-19 na tržišče križarjenj od samega začetka pandemije do danes in kako so se ladjarji soočali s problemi, ki jih je povzročila ta pandemija. Pri tem bomo v največji meri koristili spletne vire, jih analizirali, primerjali različne pristope in ugotovitve ter s pomočjo sinteze podali tudi svoje zaključke.

4 2 POMORSKI PROMET

V tem poglavju bomo opredelili razliko med izrazoma pomorski promet in pomorski prevoz.

Pogosto se ta dva izraza zamenjujeta ali uporabljata v napačnih zvezah, zato je pomembno, da pojasnimo razlike med njima. Nazadnje bomo opredelili tudi pojem prevoza potnikov po morju.

Vloga prometa se med državami razlikuje in se z razvojem gospodarstva in družbe stalno spreminja. Globalno gledano je odvisna predvsem od geografskih pogojev posamezne države, stopnje razvitosti gospodarstva in razvitosti strukture samega transportnega sistema (Jakomin in drugi, 2002). Prometni sistem je del družbenega in gospodarskega sistema. To dejstvo predstavlja promet kot del reprodukcije, ki s svojim delovanjem omogoča razvoj družbe in gospodarstva, zato gospodarstvo vlaga denarna sredstva v razvoj prometa, da bi ustvarilo ustrezne pogoje gospodarjenja. Promet kot sistem ima pomembno nalogo pri delovanju celotne družbene aktivnosti, od delovanja političnega in gospodarskega sistema do delovanja kulturnih, športnih in ostalih dejavnosti v družbi. Preko stroškov prometa, ki so sestavni del stroškov proizvodnje, neposredno vpliva na višino dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu in s tem vpliva na ekonomski razvoj narodnega gospodarstva (Jakomin in drugi, 2002).

Zaradi širokega pomena, ki ga ima promet, se ga obravnava z več vidikov. Je izrazito kompleksen tehnični, tehnološki, organizacijski, ekonomski in družbeni fenomen. Deljen je na osem skupin glede na njegove lastnosti in specifičnosti (Jakomin in drugi, 2002), in sicer glede na

- prostor, kjer poteka;

- državnopravne lastnosti območja, kjer poteka;

- prometne površine oziroma poti, po katerih promet poteka;

- prostorsko oddaljenost;

- vrsto prometnih sredstev;

- lastnosti objekta oziroma predmeta prometa;

- uporabnika prometa;

- tehnološko-organizacijske oblike prometa.

Glede na prometne površine oziroma prometne poti se promet deli na (Jakomin in drugi, 2002):

- cestni (vozne poti in ceste vseh kategorij in razredov);

- železniški (normalno, ozko- in širokotirne elektrificirane in neelektrificirane z vsemi vrstami lokomotiv in vlečnih vagonov);

5

- rečni (rečni promet različnih dopustnih vodostajev in režimov);

- jezerski (vodni promet po jezerih);

- kanalski (plovba po umetno narejenih poteh, ki povezujejo morja, reke in jezera);

- pomorski (priobalna, medotoška, oceanska in čezoceanska plovba z vsemi plovili pomorskega prometa);

- cevovodni (transport tekočin, plinov in trdega agregata izključno po ceveh);

- zračni (letalski, helikopterski in promet z baloni);

- telekomunikacijski (TV, radio, internet, telegraf, telefon).

Pomorski promet je širši pojem kot pomorski prevoz, ampak ožji kot pomorsko gospodarstvo (Jakomin in drugi, 2002). Definiran je kot eno izmed pomembnejših komponent pomorske logistike, ki zajema prevoz blaga in potnikov z ladjami po morju kot tudi vse operacije komunikacij v pomorskem prevozu ali morskem ladjarstvu (Panayides, 2012). To pomeni, da izraz pomorski promet zajema dejavnosti morskega ladjarstva, morskih pristanišč (manipulacije in skladiščno dejavnost), pomorskih špediterjev in pomorskih agentov, brez katerih ne bi mogel potekati (Jakomin in drugi, 2002).

2.1 Opredelitev pomorskega prevoza

Transport oziroma prevoz je za razliko od prometa opredeljen ožje, in sicer kot dejavnost, ki se ukvarja s premeščanjem ljudi in blaga v geografskem prostoru. Termin se v večini primerov uporablja za prenos oseb in blaga, brez prenosa informacij, kakor tudi ne zajema dejavnikov kakovosti storitev. Zaradi tega je ta pojem ožji kot pojem promet. Transportu pripisujemo pomembno vlogo v procesu proizvodnje, ker se pojavlja kot obvezen element v realizaciji prevoza surovin, polizdelkov in končnih proizvodov. V ožjem smislu predstavlja dejavnost, ki zajema široko področje tako s tehničnega vidika kot tudi iz družbenoekonomskega vidika.

Poleg spremembe kraja blaga (transport) poseduje še časovni vidik (vnaprej določen razpoložljivi časovni interval) in druge sestavine kakovosti storitev, ki so odvisne od želja in potreb povpraševalcev (Jakomin in drugi, 2002). Transport, tako kot promet, lahko delimo po različnih vidikih, ki so: značilnosti medija, objekt prevoza, način organiziranja, teritorialni vidik in oddaljenosti (Štor, et al., 2011). V klasičnem smislu ga razvrščamo (glede na značilnosti medija) na kopenski, zračni in vodni (Štor in drugi, 2011).

6

Približno 71 % Zemljine površine je pokrito z vodo, oceani pa od tega predstavljajo približno 96,5 %. Zaradi samih fizikalnih lastnosti našega planeta je pričakovano, da je vodni transport močno vpleten v skoraj vsak posamezni prenos blaga med dvema točkama ter tudi v prenos ljudi, vendar veliko manj kot blaga. O vodnem transportu govorimo takrat, ko se voda uporablja kot temeljna infrastruktura za opravljanje prometne storitve. Najpomembnejše oblike vodnega transporta oz. prometa so (Zelenika, 2007):

- kanalski transport in promet (ima vse bistvene značilnosti ostalih oblik vodnega transporta s to razliko, da se odvija po umetno prekopanih poteh, ki povezujejo morja, reke in jezera);

- jezerski transport in promet (se odvija po plovnih jezerih in zahteva umetno zgrajene začetne in končne točke – pristanišča);

- rečni transport in promet (poteka po naravnih plovnih rekah s pomočjo raznih vrst plovil in zahteva umetno zgrajene začetne in končne točke - pristanišča);

- pomorski transport in promet (poteka po naravnih morskih poteh s pomočjo ladij in drugih morskih plovil in zahteva umetno zgrajene začetne in končne točke – morske luke oziroma pristanišča).

Pomorski prevoz pomeni, da ladjarji, ki so praviloma lastniki ladij, z različnimi specializiranimi ladjami opravljajo prevozne storitve za ustrezne vrste tovora po morju (Čok, 2012), torej s pomočjo ladij in drugih morskih plovil omogočajo potovanja po naravnih morskih poteh, kjer je vsaka začetna in končna točka pristanišče. Pomorski prevoz že stoletja omogoča ljudem, da izpolnijo svoje potovalne in poslovne zahteve. Kljub iznajdbi novih načinov prevoza pomorski promet ni izgubil svojega pomena (Founder's guide, 2019). Njegova prednost ni odvisna od njegove hitrosti, temveč od njegove zmogljivosti in neprekinjenosti storitev. Podpira promet v velikem geografskem obsegu in intenzivnosti, v tolikšni meri, da ga niti cestni in železniški prevoz nista ga zmožna podpirati (Founder's guide, 2019). Popularnost je vidna tudi v tem, da kljub pojavu novih transportnih panog pomorski transport še vedno prevladuje pri premeščanju blaga, kajti približno 90 % prevoza je opravljeno po morju (Founder's guide, 2019).

Struktura pomorskega transporta in oblika pomorskih podjetij sta zelo pestri, kar je razumljivo glede na dolgo tradicijo pomorstva in tudi obseg prevoza. Delimo ga glede na več kriterijev (Štor in drugi, 2011), in sicer po:

- objektu prevoza;

- vrstah tovora;

7 - organizaciji prevoza;

- oddaljenosti prevoza – geografski vidik.

Pomorski prevoz se po organizaciji prevoza deli v linijski prevoz in prevoz v prosti plovbi. Za linijski prevoz je značilno, da ladje opravljajo prevoze po vnaprej določeni relaciji in praviloma pristajajo v vnaprej določena pristanišča (Čok, 2012). Klasična linijska ladja je posebej opremljena, dosega relativno velike hitrosti in je večnamenska. Zelo uspešni so ladjarji s kombinacijo linijske in svobodne plovbe (Štor in drugi, 2011). V prosti plovbi ladje iščejo tovore za prevoz na relacijah, ki njim najbolj ustrezajo. Ladjarji imajo od ene do več ladij različnih vrst in velikosti ali ladje podobnih lastnosti, in to za različne vrste tovorov (Čok, 2012).

Najosnovnejša delitev je po objektu prevoza, ki se deli na prevoz potnikov in blaga.

2.2 Prevoz potnikov po morju

V prejšnjem poglavju smo omenili, da pomorski transport označuje prenos ali prevoz ljudi (potnikov) oziroma dobrin (blaga) po morju. Prevoz potnikov lahko definiramo glede na razlog potovanja, kar prikazuje spodnja slika. Pri tej delitvi imamo dve skrajnosti: ena skrajnost je prevoz potnikov zaradi turizma, druga pa zaradi vsakdanjih potreb. Vsi potniki potujejo izključno zaradi enega razloga. Potniki, ki potujejo z ladjo, je v večini primerov ladja njihova končna destinacija.

8

Vir: Prirejeno po (Wergeland T. (2012). Ferry passenger markets, The Blackwell Companion to Maritime Economics, 161- 183)

Slika 1. Prepletanje prevozov potnikov po morju

Pomorskega potnika opredeljujemo kot osebo, ki potuje po morju s trgovsko ladjo, z izjemo članov posadke plovila. Potnike delimo glede na tip ladje, s katero potujejo, to je lahko ladja za križarjenja ali trajekt (Stupalo in drugi, 2016).

Trajekt je plovilo, ki se uporablja za prevoz potnikov in/ali vozil čez vodne poti (Slika 2). Izraz trajekt ne vključuje (Stupalo in drugi, 2016):

1) plovil, ki ne obratujejo po rednem urniku, 2) tovornih plovil RO-RO,

3) plovil, ki pljujejo več kot 24 ur,

4) plovil, katerih namen ni prevoz potnikov iz točke A v točko B.

9

Vir: (http://maritime-connector.com/wiki/passenger-ships/)

Slika 2. Trajekt.

Ladje za križarjenja so velike potniške ladje, ki se uporabljajo predvsem za zabavo in užitek.

Počasno propadanje čezoceanskih potniških ladij je odprlo pot ladjam za križarjenja. Na začetku so bile manjše od tradicionalnih potniških ladij, šele kasneje v 80. letih so začele dobivati obliko, kot jo poznamo danes. Znane so po tem, da imajo na krovu restavracije, bare, igralnice, gledališča, dvorane, diskoteke, bazene, fitnes centre in trgovine, zaradi česar so znane tudi kot plavajoča letovišča. Običajno ponujajo krajše poti z več postanki ob obalah ali otokih, kjer se potniki lahko udeležijo dnevnih izletov (Maritime connector, 2018).

Vir: (http://maritime-connector.com/wiki/passenger-ships/)

Slika 3.Ladja za križarjenja.

10

2.2.1 Prevoz potnikov zaradi potrebe po premeščanju

Ljudje smo vedno imeli potrebo po premeščanju bodisi v raziskovalne namene bodisi v turistične namene. V zgodovini smo se ljudi velikokrat preseljevali iz enega kraja v drugega zaradi boljših življenjskih pogojev. Z razvojem sodobnega transporta je premikanje postalo lažje. Pred obdobjem medcelinskega zračnega prometa so potniške ladje opravljale dolga potovanja z namenom premeščanja, pretežno med Evropo in Ameriko ter Veliko Britanijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Takrat potovanja z ladjo niso bila tako prijetna izkušnja kot danes.

Za večino ljudi, ki so spadali v nižji sloj, je bilo potovanje neprijetno in počasno, vendar jih je odpeljalo od politične, ekonomske ali socialne represije do novih dežel priložnosti (Dickinson

& Vladimir, 2008). S prihodom zračnega prevoza, ki je hitreje pripeljal potnika od ene točke do druge, se je zmanjšala popularnost potovanja z ladjo. Ta kriza, ki je prišla s prihodom letalskega prevoza, je pomenila preobrat za potniške ladje. Počasi so se razvile v to, kar so danes in predstavljajo enega izmed najpopularnejših načinov izkoriščanja prostega časa. Ena izmed glavnih oblik potovanj zaradi potreb po premeščanju so trajekti, ki v določenih delih sveta obratujejo zelo množično. Po podatkih Eurostata se je število prepeljanih potnikov iz glavnih pristanišč in v njih, med njimi niso všteti potniki na križarjenjih, povečalo za 0,05 %.

Vir: (https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/mar_mp_am_cft/default/table?lang=en)

Slika 4. Število prepeljanih potnikov iz glavnih pristanišč in iz njih, brez potnikov na križarjenjih v obdobju 2015-2019 (tisoč potnikov).

11 2.2.2 Prevoz potnikov zaradi turizma

Turizem je imel svoje začetke že v sedemnajstem stoletju, ko so mladi plemiči iz zahodnih in severnoevropskih držav opravili tako imenovani »grand tour« – potovanje po Evropi, katerega namen je bil učenje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine, ki je takrat veljalo kot merilo izobraženosti (Rodriguez-Periz, 2020).

V drugi polovici osemnajstega stoletja je industrijska revolucija povzročila velike gospodarske, družbene in tehnološke spremembe in se iz Evrope začela širiti tudi v preostale dele sveta.

Rezultat tega je bilo izseljevanje iz podeželskih regij v rastoča velika mesta, ki so potrebovala delovno silo za novo industrijo (Rodriguez-Periz, 2020). Vplivala je tudi na razvoj prometa.

Tudi izboljšave v tovornem in potniškem prometu so prispevale svoj delež pri nastanku prostega časa, novih oblik zabave in potovanj (Rodriguez-Periz, 2020). V devetnajstem stoletju so že nastale prve potovalne agencije. Eden od pionirjev je bil Thomas Cook & Son, ki je med prvimi ponujal izlete in počitnice za skupine, ki so vključevale prevoz, nastanitev in bone za hrano. V šestdesetih letih pomorski transport doživi velik padec povpraševanja, predvsem zaradi manjšega števila migrantov v Ameriko in zaradi izgradnje velikih letal. Z naraščanjem popularnosti potovanja z letalom, s katerim se je drastično zmanjšal čas potovanja od točke A do točke B, od nekaj dni do nekaj ur, so potniške ladje izgubljale na priljubljenosti (Gulliksen, 2008, str. 342). Veliko število ladij je ostalo neizkoriščenih. Industrija križarjenj je lahko preživela le tako, da se je drastično spremenila in osredotočila na potovanje z namenom počitnikovanja in ne več za namen prevoza potnikov. V sedemdesetih letih se tako razvije dejavnost križarjenja, kot jo poznamo danes (Jakomin in drugi, 2003, str. 48).

Za križarjenje v 21. stoletju sta značilni raznolikost in pozitivna rast. Trg s tradicionalnimi križarjenji je zelo močan, vendar se zaradi vse večjega povpraševanja pričakuje tudi rast na manj tradicionalnih trgih (Gibson, 2006, str. 11). Vse večjemu povpraševanju se je prilagodila ponudba križarjenj, ki vključuje ladje z večjo kapaciteto potnikov, večjim številom novih destinacij ter pestrejšo ponudbo aktivnosti na ladji in kopnem. (World Tourism Organization, 2010, str. 2). Ladje za križarjenja združujejo dve funkciji, in sicer ladjo ter plavajoči hotel.

Vse večje ladje omogočajo več površin za različne storitve, podobne tistim, ki jih na kopnem nudijo veliki hotelski kompleksi. To so storitve za nego telesa, wellness centri, savne, masaže, bazeni, frizerji, telovadnice, fitnes centri, tekaške proge, tenis igrišča, drsališča, golf, casinoji, knjižnice, kina, gledališča, koncertne dvorane, infrastrukture za otroke, diskoteke, sejne sobe, različne restavracije, lokali ipd. (Golden, 2013).

12

V zadnjih letih se je na ladjah za križarjenja povečala predvsem ponudba, povezana z zdravjem, gastronomijo in izleti, ki predstavlja tudi pomemben vir prihodka ladjarjev. V današnjem času sta zdravje in dobro počutje izrednega pomena, zato je na ladjah tudi vse več tovrstne ponudbe. (World Tourism Organization, 2010, str. 3).

Zaradi vse večjega števila aktivnih potnikov se je povečala tudi ponudba aktivnih izletov. Za bolj ekstremne potnike ponujajo npr. gorsko kolesarjenje, pohodništvo in izlete s kanuji oziroma rafti. Spreminjajo pa se tudi želje ostalih potnikov. Ti si ne želijo več toliko ogledov iz avtobusa, temveč doživeti kraje in spoznati kulturo (Gulliksen, 2008, str. 343).

V ladijskem turizmu se neprestano ukvarjajo z raziskavami in inovacijami, ki vodijo do novih destinacij, novih konceptov ladij, novih aktivnosti na krovu, novih tematskih križarjenj, različnih dolžin križarjenj, ki se prilagajajo potrebam današnjih potnikov.

13 3 TRŽIŠČE POMORSKIH KRIŽARJENJ

Sodobna križarjenja, kot jih poznamo danes, so se pojavila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Miamiju v Združenih državah Amerike, in sicer za križarjenja po Karibih. Razvoj same industrije ladij za križarjenje je sovpadal s preobrazbo čezatlantskega potniškega prometa, ki je bila posledica konkurence z letalsko industrijo. Sami industriji je uspelo ustvariti nov trg, ki še ni obstajal. Povpraševanje po turističnih križarjenjih je naraščalo zelo hitro (Baker, 2016). Od leta 1980 se je povpraševanje po vsem svetu povečalo z 1,8 milijona potnikov na 29,7 milijonov v letu 2019 (Slika 5).

Vir: (CLIA, 2020)

Slika 5. Primerjava števila potnikov na ladjah za križarjenja na leto (milijon).

Zaradi stanja svetovnega gospodarstva pred pandemijo se je rast v sektorju križarjenj upočasnila, kar je razvidno iz Tabele 1. Število potnikov na križarjenjih se je vsako leto povečevala, vendar počasneje, odkar je udarila ekonomska kriza leta 2008. Zlasti severno- ameriški trg je beležil precej počasnejšo rast. Križarski turizem je kapitalsko intenzivna industrija in strateška razporeditev ladij temelji na potrebi po čim večjem donosu skozi vse leto.

Ocenjuje se, da je za dosego praga enakomernega poslovanja ob trenutnih stroških potrebna vsaj 80-odstotna zasedenost in velika odvisnost od prihodkov od dejavnosti na ladji ter prodaje, ki jih je treba doseči zaradi trenda gradnje večjih plovil za prevoz večjega števila potnikov in nujnost doseganja ekonomije obsega. Ti trendi zahtevajo, da križarske linije oblikujejo poti, ki so zanimive za veliko število potnikov. To tudi potrjuje močna osredotočenost na ameriški trg, ki predstavlja 61 % trga turizma križarjenj v svetu in kjer obstajajo tudi velike možnosti za rast.

14

Poleg ameriškega trga obstajajo možnosti za širitev trga križarjenj v Azijo, zlasti na Kitajsko in Indijo (Baker, 2016).

Tabela 1. Svetovni trg potnikov za križarjenja.

Vir: (Baker, 2016).

3.1 Nastanek in razvoj tržišča pomorskih križarjenj

Ladje za križarjenja so veliko mlajše, kot se nam zdi, vendar imajo kljub temu dolgoletno tradicijo. Včasih so potniki rezervirali potovanja na ladjah, katerih glavni namen je bil dostavljanje pošte čez Atlantik. Ta plovila so se razvila v velike oceanske ladje in danes podjetja tekmujejo med sabo, kdo bo imel najnovejšo, najboljšo, največjo in najbolj razburljivo ladjo na morju (Baker, 2016).

Prvo čezatlantsko križarjenje je bilo organizirano leta 1840, udeležilo pa se ga je rekordno število potnikov. Ladja je plula iz Anglije v New York. Prva luksuzna ladja pa je iz pristanišča odplula 10. aprila 1912 z novostmi, kot so bazen, turška kopel, kavarne, jedi po naročilu … Konkurenca med podjetji je naraščala in tako je podjetje White Star poskušalo izzvati podjetje Cunard, katerega ladje (Mauretania in Lusitania) so držale rekord v najhitrejših prehodih čez Atlantik (Baker, 2016).

Sodobna doba križarjenja je bila rojena, ko je prvo potniško letalo vzletelo iz Londona proti New Yorku leta 1928. Rojstvo novega načina transporta je povzročilo močan upad popularnosti čezatlantskega križarjenja. Letalstvo je ponujalo hitrejše prevoze in glamur, lastnosti, ki so včasih veljale tudi za ladje za križarjenja. Kljub temu so leta 1958 našle svojo novo nišo, ko so začele pluti v karibske vode (Baker, 2016). S tem se je spremenila tudi struktura strank. Sprva

Leto Severna Amerika Evropa Azija in ostali del sveta

Seštevek potnikov

%

Svetovna rast

2000 4364470 1947780 90175 7214000 22,94%

2002 5882000 2162500 6055 8650000 19,91%

2004 6328300 2824200 1307500 10460000 20,92%

2006 7263630 3241620 1500750 12006000 14,78%

2008 9546295 4260330 1972375 15779000 31,43%

2010 11144705 4973670 2302625 18421000 16,74%

2012 11616000 6284000 2160000 20060000 8,90%

2014 12632000 6570000 2354000 21556000 7,46%

15

so ladje gostile le najpremožnejše, ko pa je ta ciljna skupina postala številčno zelo omejena, je postala manj tržno zanimiva. Danes ladje odpirajo svoja vrata zelo širokemu krogu potencialnih popotnikov, od družin pa vse do samskih (Iglu cruise, 2018).

V letu 2010 je devet križarskih podjetij predstavilo svoje nove ladje, ki so bile naročene pred recesijo. Družba Norwegian Cruise Lines je prvič predstavila potniško ladjo z imenom Epic, ki je ponujala enosobne kabine za potnike, ki so potovali sami, ter omogočila križarjenje brez dodatnih stroškov. Poleg tega je nudila veliko novosti: bazen s tobogani, 20 restavracij in bar, ki je bil narejen iz ledu. Podjetje Cunard je v svojo ladjo, imenovano Queen Elizabeth, zasnovalo po velikih starih potniških ladjah, ki so plula med letoma 1920 in 1940.

Na splošno so sodobne ladje zasnovane za maksimalno udobje potnika, zato so zelo dobro opremljene in imajo veliko zaposlenih, ki skrbijo za opremo, da je v dobrem stanju za potnika.

Isto udobje velja za kabine, ki merijo od 155 do 250 kvadratnih metrov in vključujejo posteljo, stransko stojalo, omaro, televizijo, telefon, manjšo mizo, stol ter kopalnico. Kabine se razlikujejo po ceni, velikosti in legi na ladji ter po tem, ali imajo balkone ali ne (Baker, 2016).

Največje in najdražje ladje so last podjetja Royal Caribbean, in sicer izstopata ladji Oasis of the Sea (slovensko Oaza morij) in Allure of the Sea (slovensko Privlačnost morja). Ladja Oasis of the Sea je bila leta 2009 razglašena za največjo potniško ladjo leta in je bila poleg tega znana tudi kot potujoče letovišče, ki je zasenčila stanovanjske stolpe, mimo katerih je plula. Ladja lahko sprejme 6292 potnikov in 2165 članov posadke. Na krovu ima vse, kar si potnik lahko zaželi – od plezalnih sten do parka z 12.000 vrstami rastlin in dreves (Baker, 2016).

Ko je britanska potniška ladja RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) prvič odplul iz Southamptona 10. aprila 1912, so jo označili za najbolj luksuzno potniško ladjo. Imela najsodobnejšo opremo, zaradi katere ji nobeno drugo plovilo ni moglo konkurirati. Zaradi te ladje si je podjetje White Star (slovensko Bela zvezda) pridobilo status najboljše britanske ladijske družbe (Baker, 2016).

Vendar kot vsaka industrija se tudi industrija križarjenj spreminja in prilagaja novim zahtevam na trgu. Vedno znova ladjarske družbe presenečajo z večjimi ladjami, polnih tehnoloških inovacij, in dokler bo povpraševanje po križarjenjih raslo, jih pri tem nič ne bo ustavilo.

16 3.1.1 Vrste križarjenj

Poznamo več vrst križarjenj. Glede na to, kjer poteka plovba, ločimo pomorsko, rečno in jezersko križarjenje. Glede na dejavnosti, ki jih ladja za križarjenje nudi, poznamo specialna križarjenja, ki ponujajo eno aktivnost (npr. opazovanje kitov ali ogled starodavnih ruševin).

Temu je prilagojena tudi velikost ladij - manjše ladje (20-150 potnikov) se lahko zasidrajo v manjših pristaniščih ali v bolj samotnih zalivih.(Sehlinger & Showker, 2007).

Osnovna vrsta ladij za križarjenja, ki je najpogostejša in javnosti najbolj znana, so ladje, ki jih večina podjetij v tem sektorju trži kot plavajoča letovišča. Ta oblika je zasnovana in opremljena za potrebe večine potnikov na križarjenju, imajo kapaciteto od 850 do 3000 potnikov in vključujejo vse lastnosti standardnih letovišč, udobja in storitev, kot so restavracije, bari in pivnice, nočni klubi in diskoteke, nakupovalne površine, gledališča in kinodvorane, galerije in muzeji, knjižnice, igralnice, prostori za osebno nego s telovadnicami in zdravilišči, bazeni in druge športne objekte (Wind rose network, 2017).

Vir: (Wind rose network, 2017)

Slika 6.Osnovna vrsta ladje za križarjenja (Mainstream).

Mega ladje za križarjenja so bile zasnove in grajene zaradi vse večjega povpraševanja. Grajene so kot velike ladje, ki lahko sprejmejo več kot 3000 ljudi. Spadajo v nov razred kadij za križarjenje in veljajo za prihodnost ladijskega potovanja zaradi svoje velike zmogljivosti in storitev, ki jih ponujajo na krovu. Trenutno so to največja in najbolj prefinjena plovila na svetu (Wind rose network, 2017).

17

Luksuzne ladje za križarjenja poznamo v dveh izvedbah, in sicer na motorni pogon ali v obliki jadrnice. Opremljene so z najsodobnejšimi in tehnološko naprednimi navtičnimi sistemi, visoko standardnimi lastnostmi in razkošnim udobjem, ki ustrezajo posebnim zahtevam strank, ki iščejo daljše poti in bolj eksotične destinacije po vsem svetu (Wind rose network, 2017).

Majhne ladje za križarjenja imajo lahko pogon na motor ali jadro in zmogljivost do nekaj sto potnikov. Ponujajo bolj intimne in sproščujoče izkušnje za množični trg v manj znanih destinacijah. Zasnovane so zato, da zagotavljajo posebne storitve (križarjenja z ekoturizmom, kulturo ali zgodovino, kongresi na morju, morski športi, enojna križarjenja, križarjenja za starejše, križarjenja za podjetja itd.) ali kot edini način plovbe po vodah, majhnih dotokih, pristaniščih ali arhipelagih, ki ga ne podpirajo večja plovila, zagotavljajo pa enako raven udobja in osnovne ugodnosti kot običajna križarjenja (Wind rose network, 2017). V večini primerov so potovanja krajša in cenovno bolj ugodna od standardnih ladij za križarjenje. So idealne za potnike, ki si časovno gledano ne morejo privoščiti daljšega potovanja (CBI, 2021).

Vir: (Wind rose network, 2017)

Slika 7.Majhna ladja za križarjenja.

Pustolovska ladja za križarjenja je zasnovana in opremljena obiske oddaljenih destinacij, najpogosteje stran od poti ali nedostopne večjim plovilom. Namenjena je specifičnemu trgu strank, zato so veliko manjše od običajnih plovil, običajno imajo pogon na jadra in so na splošno razkošno opremljene (Wind rose network, 2017).

18

Vir: (Wind rose network, 2017)

Slika 8.Pustolovska ladja za križarjenja.

Ekspedicijske ladje za križarjenja so posebna vrsta ladij, ki potujejo v bolj nedostopne kraje.

Ladje so manjše ali srednje in svojim potnikom ponujajo ustrezno udobje. Taka vrsta potovanj je namenjena radovednim, visokoizobraženim in pustolovskim posameznikom, ki gojijo ljubezen do narave (CBI, 2021).

Vir: (Wind rose network, 2017)

Slika 9. Ekspedicijska ladja

Rečne ladje so v primerjavi z oceansko ladjo za križarjenje veliko manjše, njihova kapaciteta se giblje do nekaj sto potnikov. Ta plovila so posebej zasnovana za plovbo po rekah in celinskih plovnih poteh, kot so Amazonka, Nil, Ren, Sena, Volga, Mississippi, Jangce in še veliko drugih po svetu (Wind rose network, 2017). Taka potovanja so primerna za samske in pare (CBI, 2021).

19

Vir: (Wind rose network, 2017)

Slika 10.Rečna ladja

3.1.2 Osnovne lastnosti pomorskih križarjenj

Križarjenje poteka na sodobni ladji, katere pot lahko traja od ene do 180 noči. Večina križarjenj traja od enega do dveh tednov. Našteli bomo nekaj lastnosti, ki so značilne za vse vrste ladij za križarjenje (Cruise118, 2015):

- Križarjenje se običajno začne v večjem mestu zaradi lažjega dostopa do pristanišča.

Nekatera izmed najbolj priljubljenih pristanišč za vkrcanje so Barcelona, Rim, New York, Benetke, Miami in Sydney.

- Potniki na ladjah za križarjenja imajo svojo namestitev (kabina ali apartma). Bivalni prostori v preteklosti so bili opremljeni s pogradi v zelo tesnih prostorih. Sedaj so kabine veliko bolj moderno opremljene, gosti imajo dovolj prostora za shranjevanje in včasih lasten balkon za opazovanje sveta, mimo katerega plujejo.

- Hrana na sodobni ladji za križarjenja je raznolika, ni zgolj omejena na eno restavracijo ali bife, temveč ima več restavracij –od bolj elegantnih do klasičnih. Nekatere veljajo kot posebne in zahtevajo manjše doplačilo, vendar je hrana večinoma vključena v ceno križarjenja.

- Ponudba storitev na ladji se razlikujejo v odvisnosti od velikosti in tipa strank, vendar ima večina ladij vsaj en bazen, igralnico, pester izbor lokalov in gledališče z visokokakovostnimi predstavami različnih zabavljačev.

- Poleg tega nekatere ladje vključujejo kinodvorane, knjižnice, popolnoma opremljene fitnes centre, igrišča za mini golf in še več, z nekaterimi bolj edinstvenimi ponudbami,

20

vključno s plezalnimi stenami, simulatorji padalstva, vodnimi parki s tobogani, simulatorji deskanja itd.

- Potniške ladje danes ustrezajo različnim občinstvom – imajo raznoliko ponudbo, ki ustreza vsakemu tipu stranke.

- Kar ločuje križarjenje od običajnega letovišča, je dejstvo, da se »plavajoči hotel« in vsi pripadajoči objekti selijo od pristanišča do pristanišča. Prava vrednost križarjenja postane očitna, ko kot popotnik vsak dan opazujete nove cilje, doživljate nov sončni vzhod ali zahod ter raziskujete fascinantna mesta ali se sprostite na čudovitih destinacijah.

- Ponudniki križarjenj promovirajo sončne in tople destinacije (Sredozemlje in Karibi).

3.2 Gospodarski pomen pomorskih križarjenj

Križarski sektor ima velik vpliv na svetovno gospodarstvo. Podatki pred pandemijo potrjujejo, da ima industrija križarjenja pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarskih priložnosti za milijone ljudi po svetu (CLIA, 2021).

Da bi lahko opredelili gospodarski učinek križarskega turizma, moramo razumeti metodologijo, ki je uporabljena v študijah. Študija temelji na kvantifikaciji treh vrst učinkov: neposredni, posredni in inducirani vplivi (Vayá in drugi, 2016).

Med neposredne vplive vključujemo seštevek porabe potnikov, posadke in ladje za križarjenja.

Stroški, ki jih generirajo neposredni vplivi, so (Vayá, et al., 2016):

- Ladja za križarjenja (sem štejemo vse storitve, potrebne za ladjo, ko je v pristanišču, gorivo, hrano in pijačo, izlete posadke in prevoz do letališča …);

- potniki (izleti v muzeje in ostale kulturne ustanove, nastanitve, razni nakupi – spominki

…);

- posadka (kavarne in restavracije, razni nakupi – spominki in prevoz v mestu).

Posreden učinek ima vpliv na druge gospodarske sektorje, s svojimi izdelki in storitvijo podpirajo podjetja, ki prejemajo neposredne izdatke. Primer: Hotel, da bi lahko sprejel potnika, mora poskrbeti za izdelke (tekstil, hrano itd.) in storitve (čiščenje, prevoz itd.) (Vayá, et al., 2016). Induciran učinek je generiran iz porabe zaposlenih v križarskem sektorju in dobaviteljev (BREA, 2014).

21

Tabela 2.Skupni globalni gospodarski prispevki križarskega sektorja – 2019.

Vir: (CLIA, 2020).

Zgornja tabela nam prikazuje pomen križarskega turizma na svetovno gospodarstvo. Kot smo že omenili, je križarska industrija pomemben ustvarjalec delovnih mest in je v letu 2019/2020 poskrbela za 1.166.213 zaposlenih za polni delovni čas, ki so prejeli plače v vrednosti 50,53 milijarde ameriških dolarjev. Globalni prispevek svetovnemu gospodarstvu pa je znašal 154,46 milijarde ameriških dolarjev (CLIA, 2020).

Če primerjamo podatke iz leta 2013 in 2019, je ekonomski vpliv industrije, vezane na križarjenje, več kot očiten.

3.2.1 Najpomembnejša tržišča za pomorska križarjenja

Geografska širitev križarjenj narašča. Destinacije, ki so bile nekoč simbolično zastopani, sedaj doživljajo rast. Karibi so še vedno najbolj priljubljena destinacija, saj predstavljajo približno 40-odstotni delež celotnega trga križarjenj v svetu.

Ko so se prvič pojavile ladje za križarjenja, sta bila glavna motiva potnikov za potovanja sonce in topli kraji, zato so bili Karibski otoki med prvimi destinacijami ladij za križarjenja. Z leti se je povpraševanje potnikov povečalo, čemur se je prilagodila tudi ponudba. Poleg tradicionalnih destinacij so organizatorji potovanj začeli ponujati tudi nove destinacije (obale Antarktike, Indijski ocean, afriška obala …) ter manj znane destinacije, ki so bile nekoč nedostopne zaradi političnih razlogov, sedaj pa so zaradi želja po odkrivanju skrivnosti postale zanimive (Jakomin in drugi, 2003).

Med glavne destinacije spadajo:

- Severna in Srednja Amerika, - Evropa,

Vrednost (US$/svetovno) Kopenski obiski potnikov in posadke (milijon) 148,1 Skupaj neposrednih izdatkov (US$ milijard) $72,02 Skupni prispevki gospodarstvu (US$ milijard) $154,46 Skupno prispevki k plačam (US$ milijard) $50,53

Skupno število zaposlenih 1.116.213

22 - Azija in Pacifik,

- preostanek sveta.

Križarska industrija se iz leta v leto povečuje. To lahko vidimo v spodnji tabeli (Tabela 3), ki prikazuje rast mednarodnega križarjenja med letoma 2009 in 2019. Poleg tega lahko razberemo, da se število potnikov iz Severne Amerike in Evrope povečuje. V Severni Ameriki beležijo 8,2- odstotno rast števila potnikov, Evropa pa 7,5-odstotno. V preostalem delu sveta pa je število potnikov upadlo za 7,9 %. Iz tabele lahko tudi razberemo, kolikšno rast je doživel celoten sektor mednarodnega križarjenja. V desetletnem obdobju se je svetovno povpraševanje po križarjenjih povečalo za 68,7 % (CLIA, 2020).

Tabela 3.Globalno križarsko povpraševanje, 2009–2019 (milijon potnikov razvrščeno po izvoru).

Vir: (CLIA, 2020).

Ladje za križarjenja potujejo po celotnemu svetu, kar pomeni, da niso usmerjene samo na tople destinacije, kot je to veljalo včasih. Spodnji graf prikazuje globalno razporeditev posteljnih dni v letu 2019 in lahko razberemo, da je najbolj popularna destinacija še vedno Severna Amerika, sledi pa ji Evropa (CLIA, 2020).

Vir: (CLIA, 2020).

2009 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1-letna rast 10-letna rast Severna Amerika 10,40 12,21 12,20 12,49 13,12 14,34 15,51 8,17% 49,20%

Evropa 5,04 6,39 6,58 6,79 6,94 7,17 7,71 7,50% 52,90%

Vmesni seštevek 15,44 18,60 18,78 19,28 20,06 21,51 23,22 7,94% 50,40%

Preostanek sveta 2,15 3,74 4,40 5,87 6,66 7,00 6,45 -7,86% 200.1%

Total 17,59 22,34 23,18 25,15 26,72 28,52 29,67 4,06% 68,70%

23

Slika 11. Globalna distribucija posteljnih dni za leto 2019 (milijon posteljnih dni).

3.2.1.1 Severna Amerika

Karibi so najbolj popularna destinacija v Severni Ameriki in so v letu 2019 poskrbeli za 88 % razporeditev kapacitet svetovnega križarjenja v regiji, kar je pomenilo 65,2 milijonov posteljnih dni (Slika 12) (CLIA, 2020). Število posteljnih dni je število dni, ko so vsa ležišča 100-odstotno zasedena (primer: ladja za križarjenja z 2.000 ležišči na 7-dnevnem križarjenju ustvari 14.000 potencialnih posteljnih dni).

Vir: (CLIA, 2020).

Slika 12.Distribucija potniških posteljnih dni: Severna Amerika - 2019 (milijon posteljnih dni).

V najnovejši analizi FCCA² je BREA poročal, da je v 11 karibskih destinacijah med letoma 2017 in 2018 prispelo več kot milijon potnikov. V raziskavo so bili vključeni vsi potniki, ki so prispeli z ladjo v pristanišče destinacije (CLIA, 2020). Med popularne destinacije vključujemo:

Bahame, Belize, Kajmanske otoke, Costa Maya, Cozumel, Dominikansko republiko, Honduras, Jamajka, Portoriko, St. Kitts in Ameriške deviške otoke (CLIA, 2020).

2Economic Contribution of Cruise Tourism To Destiation Economies, prepared for Florida-Carribbean Cruise Association, oktober 2018.

24

Znotraj ZDA je BREA ocenila, da se je 13,8 milijona potnikov odpravilo na križarjenje iz ameriških pristanišč, medtem ko je ameriška pristanišča obiskalo 6,5 milijona potnikov kot tranzitnih potnikov. Število vkrcanj se je v letu 2019 povečalo za 8,8 %, obisk tranzitnih potnikov pa za 4,8 %. Največja pristanišča za vkrcanje v ZDA v letu 2018 so bila: Miami, Port Canaveral, Port Everglades, Galveston in Long Beach. Skupaj so zabeležila 9,4 milijona vkrcanj, približno dve tretjini vseh vkrcanj v ameriških pristaniščih (CLIA, 2020).

3.2.1.2 Evropa

V Evropi je najbolj popularna destinacija Sredozemlje. V letu 2019 je poskrbelo za 61 % celotnih kapacitet svetovnega križarjenja, kar je pomenilo 33 milijonov posteljnih dni. Število posteljnih dni se je od leta 2018 povečalo za skoraj 10 % (CLIA, 2020). Sredozemlje predstavlja samostojen trg, kjer se večino križarjenj začne in konča v isti regiji. Glavna pristanišča v Sredozemlju so: Barcelona, Civitavecchia, Palma Mallorca, Benetke, Pirej, Genova in Savona.

Med glavnimi namembnimi ali tranzitnimi pristanišči so tudi Marseille, Tenerife, Neapelj, Valletta in Dubrovnik (CLIA, 2020).

Vir: (CLIA, 2020).

Slika 13. Distribucija potniških posteljnih dni: Evropa - 2019 (milijon posteljnih dni).

V Severni Evropi so v letu 2019 imeli približno 21,2 milijona posteljnih dni. Tako kot v Sredozemlju se tudi tukaj večina križarjenj začne in konča v isti regiji. Glavna pristanišča so:

Southampton, Kopenhagen, Hamburg, Kil in Amsterdam. Glavne destinacije ladij za križarjenje vključujejo: Stockholm, Sankt Peterburg, Lizbono, Rostock/Warnemunde, Talin,

25

Helsinki in Bergen. Število posteljnih dni se je v Severni Evropi v letu 2019 povečalo za 4,8

%. (CLIA, 2020).

3.2.1.3 Azija in Pacifik

Azijsko-pacifiški trg je v letu 2019 razpolagal s 27,3 milijona posteljnih dni (Slika 14), kar je bilo za 2,1 % manj kot v letu 2018. Regija predstavlja 14-odstotni delež zmogljivosti svetovnega križarjenja. Azijska regija, ki jo vodi Kitajska s 17,9 milijona posteljnih dni, je predstavljala 66 % vseh zmogljivosti na tem r trgu in delež se praktično ni spremenil od leta 2017. Avstralija in Južni Pacifik sta v letu 2019 razporejala z 9,3 milijoni posteljnih dni in sta v primerjavi z letom 2018 zabeležila upad v višini 7,2 %. Sydney je glavno pristanišče v regiji za križarjenja, ki so namenjena predvsem ciljem na Novi Zelandiji in destinacijam v Južnem Pacifiku ter ostalim avstralskim pristaniščem (CLIA, 2020).

Vir: (CLIA, 2020).

Slika 14. Distribucija potniških posteljnih dni: Azija/Pacifik - 2019 (milijon posteljnih dni).

3.2.1.4 Preostanek sveta

Preostanek sveta predstavlja 16 % svetovne zmogljivosti križarjenj. V letu 2019 je bilo ustvarjenih 34,9 milijona posteljnih dni, kar je za 13 % več kot v letu 2018. Južna Amerika je v letu 2019 poskrbela za 12 % svetovnih kapacitet križarjenj, kar v številkah pomeni 4,2 milijona posteljnih dni. V primerjavi z letom 2018 se je število kapacitet povečalo za 7,6 %.

26

Kot je razvidno iz slike, ostale regije brez Južne Amerike predstavljajo 88 % kapacitet v strukturi svetovnega križarjenja, njihov delež pa se je povečal za 14 % (CLIA, 2020).

Vir: (CLIA, 2020).

Slika 15. Porazdelitev potniških posteljnih dni v milijonih za preostanek sveta.

3.2.1.5 Multiplikacijski učinek na lokalno gospodarstvo

Ladje za križarjenja imajo velik vpliv na gospodarstvo. Številni manjši otoki se zanašajo na multiplikacijski učinek, ki ga velike ladje za križarjenja ustvarjajo za lokalno in nacionalno gospodarstvo (Ship technology, 2020).

Iz poročil lahko razberemo, da ladje za križarjenja letno prispevajo 2 milijardi dolarjev na Karibih, kar predstavlja 5,9-odstoten delež v celotnem BDP-ju države (Ship technology, 2020).

Sam upad števila križarjenj ima lahko katastrofalen vpliv za te države in številne ljudi, ki se preživljajo s turizmom (Ship technology, 2020).

3.2.2 Največji ladjarji na tržišču pomorskih križarjenj

Globalen trg pomorskih križarjenj je sestavljen iz velikega števila križarskih podjetij in več kot 250 ladij. Vendar je trg oligopolen s tremi vodilnimi igralci, in to so Royal Carribbean, Carnival Corporation in Norwegian Cruise Line, ki skupaj obvladujejo 75 % celotnega trga (Crockett, 2020). Ta podjetja so leta 2018 beležila prihodke v vrednosti 34,2 milijarde ameriških dolarjev.

27

Ladje za križarjenja ta denar zaslužijo od prodaje vstopnic in nakupov na krovu ladje (alkoholne pijače, spa tretmaji, igranje iger na srečo v igralnicah, izleti …), ki jih potniki plačajo s predplačniškimi križarskimi karticami in zapestnicami, ki imajo vgrajen čip. V povprečju vozovnice predstavljajo 62 % celotnega prihodka, nakupi na krovu pa preostalih 38 % (Crockett, 2020).

Vir: (Crockett, 2020).

Slika 16.Tržni delež na trgu križarjenja.

Carnival Corporation & plc, največji ponudnik križarjenj na svetu, je bil ustanovljen leta 1972 s sedežem v Miamiju. Njegov trenutni tržni delež je 41 % in je vodilno podjetje na trgu, ki upravlja s 24 ladjami, ki so zasnovane za zabavne in nepozabne počitniške izkušnje z izjemno vrednostjo. Trenutna flota podjetja Carnival Corporation & plc je sestavljena iz 104 ladij. Flota pluje skozi celo leto po Karibih in Panami. Sezonske poti delujejo na Aljaski, Havajih, Panamskem prekopu in kanadskih vodah (Port Economics, 2020).

28

Royal Caribbean Cruises Ltd. je drugi največji ponudnik križarjenj na svetu. Ustanovljen je bil leta 1969 in je glavna blagovna znamka z novimi vrstami ladij, z velikimi tonažami in različnimi zmogljivostmi. V lasti ima blagovne znamke ladij za križarjenje, kot so Royal Caribbean International (RCI), Celebrity Cruises, Azamara Club Cruises, Pullmantur in CDF (Croisieres de France). Svetovna flota podjetja Royal Caribbean Cruises Ltd. je sestavljena iz 24 ladij in trenutno imajo v izdelavi nove ladje (Royal Caribbean, 2021). Royal Carribbean International upravlja največje super luksuzne ladje za križarjenja na svetu (plovila razreda Oasis) (Slika 17).

Vir: (Royal Caribbean, 2021).

Slika 17. »Harmony of the seas« (luksuzni razred Oasis).

Podjetje Star Cruises« zavzema skupaj s podjetjem Norwegian Cruise Line 13-odstoten tržni delež na področju križarjenj. Norwegian Cruise Line je leta 1966 kot prvi izvedel križarjenje na Karibe, zato velja za začetnika sodobnega križarjenja. Svetovna flota je sestavljena iz 17 ladij (Port Economics, 2020).

29

4 TRŽIŠČE POMORSKIH KRIŽARJENJ V ČASU PANDEMIJE COVID-19

Po zadnjih podatkih, ki so bili pridobljeni 4. junija 2021, je bilo 171.708.011 potrjenih primerov obolelih s covidom-19 in zabeleženih 3.697.151 smrti zaradi tega virusa po celem svetu (WHO, 2021).

Prvi primer okužbe je bil zaznan sredi novembra 2019 na Kitajskem, medtem ko smo v Sloveniji prvo okužbo zabeležili 4. marca 2021. Virus se prenaša prek kapljic, ko okužena oseba kašlja, kiha ali izdihuje zrak (WHO, 2020). Na začetku pandemije so na ladjah za križarjenja zaznali visoke stopnje okužb med potniki in posadko. Med prvim valom jih je bilo na tisoče ujetih na ladjah, ker so celotne ladje postavili v karanteno ali pa jim onemogočili vstop v pristanišče, saj so določene države zaprle svoje meje. Do konca aprila 2020 je preko 50 ladij za križarjenje poročalo o potrjenih primerih covida-19 in vsaj 65 smrti med potniki in posadko (Robichon, 2021).

Izbruhi covida-19 na mednarodnih potniških ladjah so vzbudili zaskrbljenost po celem svetu, ne le pri nacionalnih vladah, temveč tudi med raziskovalci in javnostjo. Dejstvo je, da se bolezni na ladjah širijo dokaj enostavno in hitro zaradi visoke gostote potnikov, polzaprtih prostorov in skupne oskrbe s hrano. V obstoječih študijah obstajajo znanstveni dokazi, da bolezni dihal, kot so gripa, MERS, legionarska bolezen in ostala podobna obolenja, spadajo med najnevarnejša in najbolj tvegana na potniških ladjah. Ko pride do izbruhov takšnih nalezljivih bolezni na krovu ladje, se običajno hitro prenašajo in vodijo v izredne razmere na področju javnega zdravja, ki predstavljajo velik izziv za varnost pristanišč in obalnih mest (Zhang in Wang, 2021).

Največji problem bo zato ponovno pridobiti zaupanje potnikov, kajti pandemija in mediji so imeli velik vpliv na mnenje ljudi o stopnji ogroženosti na ladjah za križarjenja. Namreč občutek ogroženosti igra pomembno vlogo pri načrtovanju dopusta in od tu izvira največji strah pred izpostavljanjem virusom (Holland in drugi, 2021). Pri tem je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da je med potniki na ladjah veliko ljudi, ki sodijo v ranljive skupine in se hitreje okužijo.

30 4.1 Pandemija covid-19

Covid-19 je druga pandemija tega stoletja, ki se je pojavila po pandemiji gripe A/H1N1, ki je znana tudi kot prašičja gripa. Kot takrat je morala tudi sedaj vsaka država izvesti pandemične načrte za upravljanje bolnišnic in terapij v skladu z določbami Svetovne zdravstvene organizacije³ (WHO) (Battifoglia, 2020).

Nova pandemija, ki je prizadela svet, je znana tudi kot SARS-CoV-2 in spada v družino virusov, znanih kot koronavirusi. Je pogost tip virusa, ki prizadene sesalce, ptice in plazilce (Stewart in drugi, 2021). Ta družina virusov pri večini populacije povzroča blage okužbe, podobne prehladu, in predstavlja 10-30 % okužb zgornjih dihal pri odraslih. Le pri redkem odstotku populacije povzroči resnejše simptome, čeprav lahko koronavirus povzroči črevesno in nevrološko bolezen. Inkubacijska doba koronavirusa je običajno do dveh tednov (Stewart in drugi, 2021).

Prejšnji izbruhi koronavirusa vključujejo MERS (bližnjevzhodni respiratorni sindrom), o katerem so prvič poročali v Savdski Arabiji septembra 2012, in SARS (akutni respiratorni sindrom), ugotovljen na jugu Kitajske leta 2003 (Stewart in drugi, 2021). MERS je okužil približno 2.500 ljudi in povzročil več kot 850 smrtnih primerov, medtem ko je SARS okužil več kot 8.000 ljudi in povzročil skoraj 800 smrtnih primerov (Stewart in drugi, 2021).

SARS-CoV-2 je nov sev koronavirusa, ki ljudem do izbruha še ni bil znan. Inkubacijska doba tega seva je še neznana, vendar se po mnenju ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni simptomi lahko pojavijo od 2 do 14 dni po izpostavljenosti. Kitajski raziskovalci so navedli, da je SARS-CoV-2 v času inkubacije lahko nalezljiv (Stewart in drugi, 2021). 11.

marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo SARS-CoV-2, ker se je okužba širila z veliko hitrostjo.

Podobno kot pri drugih pogostih okužbah dihalnih poti se tudi virus covida-19 širi z dihalnimi kapljicami (kihanje ali kašljanje). Cepiva tik ob izbruhu še niso bila na voljo, ker gre za relativno nov tip virusa, ki je prvič prizadel ljudi. Zaradi tega je bil na začetku večji poudarek namenjen preventivnim ukrepom, kot so obsežen higienski protokol (umivanje rok, izogibanje interakcij iz oči v oči itd.), socialno distanciranje in nošenje mask.

3WHO – World Health Organization

31 4.2 Vpliv pandemije covid-19 na življenje ljudi

Pandemija je imela velik vpliv na vsakodnevno življenje državljanov in tudi na svetovno gospodarstvo. Gospodarska in socialna motnja, ki jo je povzročila, je uničujoča. Na desetine milijonov ljudi je na robu revščine in število podhranjenih, ki jih je bilo po ocenah WHO-ja leta 2020 690 milijonov, bi se lahko do konca leta 2020 dvignilo še za dodatnih 132 milijonov.

(WHO, 2020).

Za krizo, ki jo je povzročila epidemija, smo prvotno mislili, da ne bo dolgo trajala, sedaj, ob pisanju pričujoče naloge, pa je minilo že skoraj leto, odkar se je virus prvič pojavil v Sloveniji.

V trenutnih razmerah niti pitje kave na prostem in v kavarni ali prehranjevanje v gostilni ni več nekaj povsem vsakdanjega in samoumevnega. Potrebno je držati razdaljo do ljudi, ki niso iz istega gospodinjstva, na prostem in v zaprtih prostorih je potrebno nositi masko itd. Ko se človek sooči s takšno situacijo, ima to lahko negativen vpliv na njegovo duševno zdravje (UN, 2020).

Na človekovo psihološko stanje imajo velik vpliv njegova finančna sredstva. Skoraj polovici od 3,3 milijarde delovno aktivnih ljudi na svetu je pandemija ogrozila izgubo sredstev za preživetje. Delavci v neformalnem gospodarstvu nimajo socialne zaščite in dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe. Brez sredstev niso zmožni preskrbeti sebe in svoje bližnje. Za večino to pomeni »Ni sredstev, ni hrane« oziroma »Ni sredstev, manj kakovostna hrana«

(WHO, 2020). Zaradi nizkih in nerednih dohodkov ter pomanjkanja socialne podpore veliko število ljudi, ki izgubi službo, poišče zaposlitev pogosto v nevarnih razmerah, s čimer sebe in svoje družine izpostavijo dodatnim tveganjem. Poleg tega se lahko ob izgubi dohodka odločijo za nepremišljene poteze, kot so prodaja premoženja, plenilska posojila ali otroško delo.

4.3 Vpliv pandemije covida-19 na tržišče pomorskih križarjenj

Sektor pomorskih križarjenj je veljal za najhitreje rastoči sektor v turistični industriji. Statistike kažejo, da se je v letu 2017 približno 26,7 milijona ljudi odločilo za potovanje z ladjo za križarjenje, v letu 2018 se je ta številka povečala na 28,5 milijona in napoved za 2020 je znašala 32 milijonov potnikov (Giese, 2020). Ladje za križarjenja so prisotne že mnogo let in jih je doletelo že več preizkušenj (izbruh legionarske bolezni, norovirusa, SARS-a in MERS-a), a s

32

covidom-19 pa je njihov obstoj prvič ogrožen (Clyde&co, 2020). Nenapovedan pojav novega virusa je imel izjemen vpliv na sektor križarjenj.

Kot odziv na pandemijo so številne države po svetu zaprle svoje meje, zaradi česar so bile številne ladje s potniki in posadko ujete na morju. Mnoge ladje so bile tudi mesec dni v karanteni, preden so lahko pristale v pristanišču in izkrcale potnike. Medtem ko so večino potnikov izkrcali, vsi člani posadke niso imeli te sreče. Mnogi so ostali na ladjah zato, da vzdržujejo ladjo, ko je v hladnem pogonu, in čakajo, da ponovno zaživi turizem pomorskih križarjenj (Giese, 2020).

Zaradi okoliščin, ki jih je povzročila pandemija, se je v javnosti pojavila velika zaskrbljenost za vzdrževanje zdravja in varnosti na križarskih ladjah. Ladje bodo za ponovno plutje potrebovale zanesljive protokole, preglede in spremljanja, izvajanje sanitarnih praks z rednimi inšpekcijskimi pregledi, razširjeno zdravstveno opremo na krovu in večje število zdravstvenega osebja. Pričakuje se tudi, da bodo ladje tesneje sodelovale z javnimi zdravstvenimi organi po vsem svetu in CLIA za uveljavljanje zdravstvenih zahtev (Giese, 2020).

Pričakovano je, da bo ta pandemija imela velik finančen vpliv na prihodke vseh podjetij za križarjenja, kar bi lahko mnogim otežilo privabljanje strank in povzročilo zaprtje. Tri največja podjetja so izdala opozorila glede padca svojih delnic. Delnice treh največjih operaterjev so 1.

aprila 2020 znašale 30,30 $, 10,50 $ in 12,60 $, kar je približno 70-80 % manj kot na začetku leta 2020. Konec junija 2020 pa so znašale 50,30 $, 16,43 $ in 16,42 $, kar je malenkost boljše kot aprila istega leta (Giese, 2020).

Na začetku, ko se je pandemija začela šele pojavljati na Kitajskem, je Norwegian Cruise Lines odpovedal azijska potovanja do konca septembra 2020, druge ladje pa so odpovedala potovanja do sredine oktobra. Ladje so delovale po drugačnem voznem redu, niso se ustavljale v azijski pristaniščih. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je to boljše, kot da bi v popolnosti odpovedali križarjenja, pa je sprememba voznega reda ladje zapletena in zelo odvisna od razpoložljivosti pristanišča in priveza. Poleg tega vsa pristanišča tudi niso primerna za velike ladje (Clyde&co, 2020).

Od začetka pandemije je bil največji izbruh virusa izven Kitajske zabeležen na ladjah za križarjenja, kar je povzročilo velik padec ugleda križarski industriji in padec vrednosti delnic.

Družbe za križarjenja so plačala precejšnje zneske nadomestil za odpovedi in stroške, povezane

33

s pristajanjem ladij v pristaniščih, kjer so ladje v karanteni. Večina ladij za križarjenja po svetu je začasno umaknjena iz obratovanja, vendar uporabljajo svoje motorje za zagotavljanje energije za vzdrževanje storitev na krovu, klimatizacijo, razsoljevanje in pogon – vse za vzdrževanje plovil v dobrem stanju, kar povzroča stroške vzdrževanja, čeprav ne plujejo (Giese, 2020).

Številne majhne otoške države so močno odvisne od ladij za križarjenje, ki pozitivno vplivajo na njihovo gospodarsko stanje (BDP). Potniki na križarjenju so pripravljeni zapraviti več za dejavnosti, kot so izleti na plažo, terenske in pokrajinske izlete ali prostocarinsko (»duty-free«) nakupovanje v mnogih otoških državah. Poleg tega je veliko dobaviteljev hrane odvisnih od ladij za križarjenje. Motnje v industriji križarjenj močno vplivajo na tiste, ki se preživljajo s turizmom, in tudi na prodajalce v različnih dobavnih verigah (Giese, 2020).

Ker se države še naprej soočajo z izzivi, ki jih prinaša epidemija covida-19, se lahko učinki na poslovanje v bližnji prihodnosti spremenijo v številnih panogah. Ni jasnega časovnega okvirja, kdaj naj bi križarjenja ponovno nemoteno zaživela (Giese, 2020).

4.3.1 Obseg pomorskih križarjenj v letu 2020

Ko se je v letu 2020 pojavila pandemija, je ustavila celotno industrijo. V letu 2021 zdravstvena slika ni nič boljša, zato so številna križarjenja odpovedana. Izjema so nekatera rečna križarjenja, ki potekajo nemoteno, na kar v veliki meri vpliva način, kako se posamezne države spopadajo s krizo in kakšne ukrepe sprejemajo.

Po globalni prekinitvi križarjenja sredi marca so ladje za križarjenja ponovno začele obratovati julija 2020 v nekaterih delih Evrope, Azije in južnem delu Tihega oceana. Glede na trende preteklih let bi moralo med aprilom 2020 in marcem 2021 z ladjo za križarjenja potovati približno 32 milijonov ljudi, če ne bi bilo pandemije. Savelli poroča o neto izgubi potnikov.

Namesto približno 31 milijonov ljudi se je križarjenj na plovilih članic CLIA udeležilo od 14.000 do 15.000 potnikov. Članice CLIA sicer predstavljajo 95 % zmogljivosti čezoceanskih križarjenj (Hines, 2021). Pandemija in posledično prekinitev križarjenj sta imela uničujoče posledice za skupnosti križarjenja. Po podatkih CLIA naj bi bila ocenjena izguba: 23 milijard ameriških dolarjev za plače, 518.000 delovnih mest in 77 milijard ameriških dolarjev v svetovni gospodarski dejavnosti (CLIA, 2021).

34 4.3.2 Poslovni izid ladjarjev

Koronavirus je imel velik vpliv na prihodke križarskih družb. Zaradi vpliva pandemije koronavirusa so se prihodki Royal Caribbean Cruises po vsem svetu močno zmanjšali v primerjavi s prejšnjim letom in dosegli približno 2,21 milijarde ameriških dolarjev (Slika 18).

Leta 2019 je globalni križarski holding ustvaril približno 10,95 milijarde ameriških dolarjev prihodkov, kar je bil doslej največji letni prihodek podjetja. Med prihodke vključujemo prihodke od prodanih vozovnic in prihodke na krovu ter ostale prihodke. Leta 2020 so prihodki od prodaje vozovnic znašali približno 1,5 milijarde ameriških dolarjev in so se od leta 2019 zmanjšali za več kot 6 milijard ameriških dolarjev (Statista, 2021).

Vir: (Statista, 2021).

Slika 18.Prihodki »Royal Caribbean Cruises Ltd.« po vsem svetu od leta 2016 do proračunskega leta 2020 (v milijardah ameriških dolarjev).

Tudi družbi Carnival Corporation & plc so se v letu 2020 prihodki močno zmanjšali v primerjavi z letom 2019 (Slika 19). V proračunskem letu 2020 so namreč skupni prihodki znašali približno 5,6 milijarde dolarjev in so se v primerjavi z letom poprej zmanjšali za približno 15 milijard ameriških dolarjev (Statista, 2021).