UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE NA RAZREDNI STOPNJI Z ANGLEŠČINO
MAJA KRPAN
PROSTI ČAS UČENCEV 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE V SLOVENIJI
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE NA RAZREDNI STOPNJI Z ANGLEŠČINO
MAJA KRPAN
PROSTI ČAS UČENCEV 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE V SLOVENIJI Leisure Time of Fifth Graders in Slovenia
MAGISTRSKO DELO
Mentorica: dr. Irena Hergan, doc.
Ljubljana, 2021
»Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok.«
(Jan Amos Komenski)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici dr. Ireni Hergan za vso pomoč in strokovne nasvete v času nastajanja mojega magistrskega dela.
Zahvaljujem se vsem učiteljem, ki so si vzeli čas in anketni vprašalnik posredovali svojim učencem.
Zahvaljujem se svoji družini. Posebna zahvala gre mami, očetu, bratu in fantu za vso pomoč in podporo v času študija ter za spodbudne besede med pisanjem
magistrskega dela. Brez vas mi ne bi uspelo.
POVZETEK
Prosti čas je za otroka zelo pomemben del dneva, saj lahko takrat poljubno izbira, kaj bo počel. Otroci naj bi v svojem prostem času počeli stvari, ki jim prinašajo veselje. Za nekatere so to športne dejavnosti, drugi pa svoj prosti čas raje izkoristijo za druženje s prijatelji ali družino. Pomembno je, da se zavedamo vpliva prostočasnih dejavnosti na otrokov kognitivni, čustveni in družbeni razvoj. Še posebej pa se je potrebno zavedati vpliva prostočasnih dejavnosti na otrokovo zdravje. Otroci lahko v sklopu prostočasnih dejavnosti izboljšujejo svoje motorične spretnosti, usvajajo nove veščine, pridobivajo novo znanje itd. Prostočasne dejavnosti, pri katerih so otroci fizično aktivni (npr. športne dejavnosti), imajo zagotovo več pozitivnih posledic na otrokovo rast in razvoj ter na njegovo zdravje kot pasivne prostočasne dejavnosti (npr. gledanje televizije). Ob hitrem napredku moderne tehnologije postaja pasivno preživet prosti čas med mladimi vse bolj pogost, kar lahko prinese veliko negativnih posledic.
Pomembno je, da se tako starši kot tudi učitelji tega zavedajo. Starši imajo pomembno vlogo pri izbiri prostočasnih dejavnosti svojih otrok, saj so oni tisti, ki lahko svojim otrokom ponudijo različne dejavnosti, jih pri tem spodbujajo ter tudi sami predstavljajo model, kako kakovostno preživeti prosti čas. Tudi učitelji lahko svojim učencem svetujejo pri izbiri prostočasnih dejavnosti. Poleg tega pa lahko učitelji v svoje delo poskušajo vključiti čim več gibanja in pouka na prostem ter na takšen način pozitivno vplivajo na svoje učence. V empiričnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na preživljanje prostega časa učencev 5. razreda. Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo 145 učencev iz devetih različnih osnovnih šol iz devetih različnih krajev Slovenije, ki so v šolskem letu 2019/20 obiskovali 5. razred osnovne šole v Sloveniji.
Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga učencem poslali v spletni obliki. Anketni vprašalnik je bil učencem poslan v času epidemije COVID-19, ko je pouk potekal na daljavo in je prosti čas potekal drugače kot sicer. Ugotavljali smo, kako učenci opredelijo prosti čas, kje in s kom ga preživljajo in s katerimi dejavnostmi se v prostem času ukvarjajo. Pridobljene podatke smo obdelali kvantitativno in kvalitativno. Rezultati so pokazali, da učenci svoj prosti čas najpogosteje opredelijo kot čas, ko lahko delajo, kar sami želijo. Večina učencev se v svojem prostem času ukvarja s športnimi dejavnostmi, pogosto se pogovarjajo s starši in gledajo televizijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da učenci več prostega časa preživijo notri, prosti čas najraje preživljajo s prijatelji, najpogosteje pa z bratom ali sestro. Pridobljeni podatki so pokazali, da učenci prosti čas najpogosteje preživljajo doma. Večina učencev ima v času podaljšanega bivanja in po pouku eno dejavnost tedensko.
Dejavnosti načrtujejo sami. Rezultati raziskave so lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka in načrtovalcem pedagoškega procesa za bolj kakovostno načrtovanje pouka.
KLJUČNE BESEDE: prosti čas, učenci, dejavnosti, 5. razred, osnovna šola.
ABSTRACT
Leisure time is a very important part of the day for a child because they can choose what they want to do. Children should do things in their leisure time that they enjoy.
For some this is sports activities, others prefer to use the time to meet with friends or be with family. It is important that we recognize the influence of leisure activities on a child's cognitive, emotional, and social development. It is especially important to be aware of the influence of leisure activities on a child's health. Through these activities children can improve their motor skills, they can acquire new skills and knowledge.
Leisure activities where children are active, such as sports activities, have more positive effects on a child's growth and development and health than passive activities, such as watching television. As modern technology improves, passive recreation is becoming more common among adolescents than it was a few years ago, which can have many negative consequences. It is important for parents and teachers to be aware of this. Parents play an important role in choosing leisure activities for their children as they are the ones who can offer different activities to their children, encourage them and also model how to spend quality leisure time. Teachers can also guide their students in choosing leisure activities. In addition, they can try to incorporate as much exercise and outdoor lessons as possible in their work in order to have a positive impact on their students. In the empirical part of the master's thesis, we focused on the leisure time of fifth graders. We conducted a research with 145 students from nine different elementary schools from nine different Slovenian cities, who attended the 5th grade of an elementary school in Slovenia in the school year 2019/20.
For data collection, we used a questionnaire that was sent online to the students. The questionnaire was sent to the students during the pandemic COVID -19 when they had school from home. We were interested in how students define leisure time, where and with whom they spend it, and what activities they do in their leisure time. The data obtained were processed quantitatively and qualitatively. The results showed that students most often define their leisure time as a time to do whatever they want. Most students play sports, often talk with their parents, or watch television. The study also found that students spend more leisure time indoors than outdoors. They love to spend their leisure time with their friends, but they spend it more often with their brothers or sisters. The data showed that students mostly spend their leisure time at home. Most students have one activity during extended classes and one activity after school. They plan them all by themselves. The results of the research can be a great help for the primary school teachers as well as for the planners of the educational process for more qualitative planning of the school lessons.
KEYWORDS: leisure time, students, activities, fifth graders, primary school.
KAZALO VSEBINE
I. UVOD ... 1
II. TEORETIČNI DEL ... 2
1 PROSTI ČAS ... 2
1.1 OPREDELITEV PROSTEGA ČASA ... 2
1.2 POMEN PROSTEGA ČASA ... 3
1.3 DEJAVNOSTI PROSTEGA ČASA ... 6
1.4 NAČELA PROSTEGA ČASA PO KRISTANČIČU ... 9
2 VPLIV STARŠEV NA PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA OTROK... 11
3 KORIST FIZIČNE AKTIVNOSTI OTROK ZA ZDRAVJE ... 13
3.1 IGRA IN PROSTI ČAS ... 17
4 SMERNICE ZA KAKOVOSTNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PO BAJTU ... 18
5 REZULTATI RAZISKAV O PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA OTROK IZ ZDA, S HRVAŠKE IN ČEŠKE ... 20
6 POMEN PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA IN POUKA ... 22
III. EMPIRIČNI DEL ... 26
7 OPREDELITEV RAZSIKOVALNEGA PROBLEMA ... 26
8 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 26
9 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 27
9.1 Opis instrumenta ... 27
9.2 Opis postopka ... 27
9.3 Vzorec ... 28
9.4 Opis obdelave podatkov ... 29
10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 30
10.1 Kako učenci 5. razreda opredeljujejo svoj prosti čas? ... 30
10.2 Ali večina učencev ocenjuje, da imajo dovolj prostega časa? ... 32
10.3 Kaj učenci počnejo v svojem prostem času in kaj bi najraje počeli? ... 34
10.4 Ali večina učencev preživlja svoj prosti čas zunaj/na prostem ali notri? ... 42
10.5 S kom učenci najraje preživljajo svoj prosti čas? ... 45
10.6 S kom učenci najpogosteje preživljajo svoj prosti čas? ... 48
10.7 Kje učenci najpogosteje preživljajo svoj prosti čas? ... 50
10.8 Kako radi gredo učenci v gozd? ... 52
10.9 Koliko različnih dejavnosti učenci tedensko obiskujejo v času podaljšanega bivanja in koliko po pouku? ... 55
10.10 Ali učenci dejavnosti načrtujejo sami, ali jim pomagajo starši, učitelji? ... 55
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE EMPIRIČNEGA DELA ... 58
V. ZAKLJUČEK ... 61
VI. LITERATURA ... 63
VII. PRILOGE ... 66
11 ANKETNI VPRAŠALNIK ... 66
KAZALO SLIK
Slika 1: Fizična aktivnost udeležencev v raziskavi (Hickman idr., 1997/98)... 14Slika 2: Število ur gledanja televizije udeležencev v raziskavi (Hickman idr., 1997/98). ... 15
Slika 3: Število ur igranja računalniških iger udeležencev v raziskavi na dan (Hickman idr., 1997/98). ... 16
Slika 4: Statistične regije, v katerih se nahajajo osnovne šole anketirancev ... 29
KAZALO TABEL
Tabela 1: Odgovori petošolcev na vprašanje o tem, kaj je zanje prosti čas... 31Tabela 2: Statistična povezanost količine prostega časa in učnega uspeha ... 34
Tabela 3: Dejavnosti, s katerimi so se petošolci ukvarjali dan pred izpolnjevanjem anketnega vprašalnika ... 35
Tabela 4: Razvrstitev prostočasnih dejavnosti učencev v štiri skupine ... 37
Tabela 5: Dejavnosti, ki bi jih petošolci v svojem prostem času najraje počeli ... 38
Tabela 6: Struktura odgovorov o načinu preživljanja prostega časa glede na spol za dejavnost petje ... 39
Tabela 7: Struktura odgovorov o načinu preživljanja prostega časa glede na spol za dejavnost sprehajanje psa ... 40
Tabela 8: Struktura odgovorov o načinu preživljanja prostega časa glede na spol za dejavnost plesanje ... 40
Tabela 9: Struktura odgovorov o načinu preživljanja prostega časa glede na spol za dejavnost risanje ... 41
Tabela 10: Struktura odgovorov o načinu preživljanja prostega časa glede na učni uspeh za dejavnost igranje inštrumenta ... 42
Tabela 11: Dejavnosti, ki so jih petošolci v prostem času izvajali zunaj ... 43
Tabela 12: Dejavnosti, ki so jih petošolci v prostem času izvajali notri ... 43
Tabela 13: Prosti čas, ki so ga petošolci preživeli notri in zunaj ... 45
Tabela 14: Odgovori petošolcev pod možnostjo drugo o tem, s kom najraje preživljajo svoj prosti čas ... 46
Tabela 15: Struktura odgovorov o tem, s kom petošolci najraje preživljajo svoj prosti čas glede na spol ... 47
Tabela 16: Odgovori petošolcev pod možnostjo drugo o tem, s kom najpogosteje preživljajo svoj prosti čas ... 49
Tabela 17: Struktura odgovorov o tem, s kom petošolci najpogosteje preživljajo prosti čas glede na spol ... 50
Tabela 18: Odgovori petošolcev pod možnostjo drugo o tem, kje najpogosteje preživljajo svoj prosti čas ... 51
Tabela 19: Struktura odgovorov o tem, kje petošolci najpogosteje preživljajo svoj prosti čas glede na spol ... 52
Tabela 20: Odgovori petošolcev na vprašanje, kdaj so bili nazadnje v gozdu ... 54
Tabela 21: Struktura odgovorov o tem, kako radi gredo petošolci v gozd, glede na spol ... 55
Tabela 22: Število dejavnosti, ki jih petošolci obiskujejo v času podaljšanega bivanja
in po pouku ... 56
Tabela 23: Parametri opisne statistike za število dejavnosti v času podaljšanega bivanja glede na spol ... 52
Tabela 24: Analiza variance za število dejavnosti v času podaljšanega bivanja glede na spol ... 52
Tabela 25: Parametri opisne statistike za število dejavnosti po pouku glede na spol 52 Tabela 26: Analiza variance za število dejavnosti po pouku glede na spol... 53
Tabela 27: Korelacija med številom dejavnosti v času podaljšanega bivanja in učnim uspehom ... 53
Tabela 28: Korelacija med številom dejavnosti po pouku in učnim uspehom ... 54
Tabela 29: Dejavnosti, ki bi jih petošolci želeli obiskovati ... 55
Tabela 30: Struktura odgovorov o tem, kdo petošolcem pomaga načrtovati prostočasne dejavnosti ... 56
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura vzorca glede na spol ... 28Graf 2: Struktura vzorca glede na učni uspeh ... 28
Graf 3: Mnenje petošolcev o količini njihovega prostega časa ... 33
Graf 4: Delež petošolcev, ki imajo svoj telefon ... 36
Graf 5: Dejavnosti, ki so jih petošolci v prostem času izvajali zunaj in notri ... 44
Graf 6: Čas, ki so ga petošolci v prostem času preživeli zunaj in notri ... 45
Graf 7: Mnenje petošolcev o tem, s kom najraje preživljajo svoj prosti čas ... 46
Graf 8: Mnenje petošolcev o tem, s kom najpogosteje preživljajo svoj prosti čas ... 48
Graf 9: Odgovori petošolcev na vprašanje, kje najpogosteje preživljajo svoj prosti čas ... 50
Graf 10: Mnenje petošolcev o tem, kako radi gredo v gozd ... 52
1
I. UVOD
Prosti čas je pomemben del našega življenja, je del dneva, ko naj bi poljubno izbirali, kaj bomo počeli. V življenju otrok je prosti čas tisti del dneva, ko niso v šoli. Takrat lahko počnejo, kar želijo, lahko si vzamejo čas zase, se igrajo, zabavajo, počivajo ali pa se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jim prinašajo osebno zadovoljstvo (Kuhar, 2007).
Način preživljanja prostega časa ima lahko velik vpliv na osebnostni razvoj otroka, na zdravje in njegov telesni razvoj, na intelektualni razvoj ter na razvoj vrednot in medosebnih odnosov, zato je pomembno, da je kakovostno preživet (Kristančič, 2007).
Učenci se lahko v svojem prostem času ukvarjajo z organiziranimi ali neorganiziranimi dejavnostmi (Kladnik, 1979). Starši zelo vplivajo na to, kako bodo njihovi otroci preživeli svoj prosti čas, saj jih otroci posnemajo in se po njih zgledujejo. Zaradi tega lahko z zdravim življenjskim slogom in vedenjem na svoje otroke vplivajo, da tudi oni svoj prosti čas preživijo čim bolj aktivno (Žumárová, 2015) in jim z dobrim zgledom pomagajo pri oblikovanju pozitivnega odnosa do fizične aktivnosti. Fizična aktivnost je pomembna za krepitev telesnega, duševnega in socialnega počutja (Hickman, Roberts in Gaspar de Matos, 2000).
Do danes je moderna tehnologija zelo napredovala. Pametne naprave so nepogrešljiv pripomoček v skoraj vsakem gospodinjstvu, kar zelo vpliva na preživljanje prostega časa otrok. Vse več otrok tako svoj prosti čas preživlja pasivno – z gledanjem televizije, uporabo telefona ali računalnika. Dolgoročno pa takšen način preživljanja prostega časa negativno vpliva na njihovo zdravje (Žumárová, 2015). V magistrskem delu se bomo osredotočili na preživljanje prostega časa učencev 5. razreda osnovne šole v Sloveniji.
V teoretičnem delu bomo opredelili prosti čas, razložili pomen prostega časa in opisali prostočasne dejavnosti. Pojasnili bomo načela prostega časa, vpliv staršev na preživljanje prostega časa svojih otrok ter razložili korist fizične aktivnosti na zdravje otrok. V nadaljevanju se bomo osredotočili na igro z vrstniki ter povzeli nekaj smernic za kakovostno preživljanje prostega časa. V zaključku teoretičnega uvoda pa bomo navedli rezultate raziskav o preživljanju prostega časa otrok iz ZDA, s Hrvaške in Češke.
V empiričnem delu bomo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli z učenci, ki so v šolskem letu 2019/20 obiskovali 5. razred osnovne šole v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako ti učenci preživljajo svoj prosti čas. Rezultate raziskave bomo predstavili glede na posamezna raziskovalna vprašanja, jih prikazali s pomočjo grafov in tabel ter ustrezno interpretirali.
Za raziskovanje tega področja smo se odločili, ker menimo, da se je preživljanje prostega časa otrok v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenilo, in zato, ker ta tema v slovenskem prostoru ni zelo raziskana.
2
II. TEORETIČNI DEL 1 PROSTI ČAS
Prosti čas otrok in mladih je pri nas v zadnjih letih slabo raziskan. Če v sistem Cobiss vpišemo ključni besedi »prosti čas« in »otroci« ter pod leto izdaje označimo od leta 2010 pa do leta 2020, dobimo 701 zadetek. Od tega je večina diplomskih (122) in magistrskih del (38) in samo 9 izvirnih znanstvenih člankov. Če vnesemo ključni besedi
»prosti čas« in »mladi«, pa dobimo 290 zadetkov. Od tega je 57 diplomskih in 24 magistrskih del in samo 10 izvirnih znanstvenih člankov (od tega sta dva članka ista kot zgornjih 9).
V sedemdesetih letih 20. stoletja sta prosti čas mladih na naših tleh raziskovala predvsem dr. Rudi Lešnik in dr. Veljko Troha. Slednji je od leta 1989-1991 deloval kot dekan na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavil se je kot strokovnjak za področje prostega časa, zanimale so ga predvsem interesne dejavnosti. Ukvarjal se je z raziskovanjem povezanosti šole z družbenim okoljem. Menil je, da je prosti čas otrok pomemben, saj imajo takrat možnost udejstvovanja v interesnih dejavnostih, za organizacijo le teh pa je delno odgovorna tudi šola (Lesar, 2020). Dr. Troha je svojo magistrsko delo z naslovom Prostovoljne dejavnosti – dejavnosti med poukom in prostim časom (1977) posvetil ravno tej temi, ki jo je v svoji doktorski disertaciji z naslovom Vloga dejavnosti zunaj pouka v povezovanju osnovne šole z družbenim okoljem (1988) še poglobil. Poleg zgoraj omenjenih avtorjev se je s to temo ukvarjal tudi Rajko Kladnik, v kasnejših letih pa Azra Kristančič in Metka Kuhar. Med leti 1970 in 2000 je bilo na temo prostega časa narejenih tudi več diplomskih del.
V tuji literaturi je ta tema bolje zastopana kot pri nas, tako v zadnjem desetletju kot tudi pred tem. Narejenih je veliko raziskav in študij o tem, s katerimi dejavnostmi se otroci v svojem prostem času ukvarjajo. Veliko govora je tudi o pomenu prostočasnih dejavnosti na zdravje, vplivu staršev na otrokove prostočasne dejavnosti ter o vplivu moderne tehnologije na preživljanje prostega časa otrok. Za iskanje literature v angleščini smo uporabili gesla oziroma kombinacijo gesel »leisure time«, »free time«,
»children«, »physical activity« in »activities«.
1.1 OPREDELITEV PROSTEGA ČASA
Prosti čas predstavlja pomemben del človekovega življenja, tako življenja odraslih kot tudi otrok. Pojavljal se je skozi celotno človeško zgodovino, vendar je menjal svoj smisel in funkcijo, ki sta bila odvisna predvsem od razvitosti družbe. V preteklosti je bil prosti čas privilegij vladajočega razreda, danes pa je dostopen vsem (Tepavčević, 2003).
Lešnik (1982, str. 115) je prosti čas opredelil kot »Čas, s katerim razpolaga človek po svojih hotenjih in nagibih, ko nanj ne deluje nobena sila in obveznost, temveč je njegovo ravnanje podrejeno samo njegovemu prepričanju, volji in interesom.« Pozneje pa je Lešnik (1982) definicijo prostega časa izpopolnil, in sicer: »Čas v človekovem dnevu, ki ostaja med delom, časom za zadovoljevanje fizioloških in higienskih potreb ter spanjem brez zunanjih prisil, s početji in dejavnostmi, kakor jih izbira posameznik sam sredi okoliščin, ki jih ima, ne da bi ga kaj obvezovalo ali vsebovalo kakršnekoli sankcionirane posledice zunaj njega samega.« (str. 115).
3
Kristančič (2007) prosti čas opredeli kot »Čas, ko posameznik na osnovi osebne izbire hoče sam sebe izraziti in se razvijati, če ima za to možnosti in sredstva.« (str. 39). Prav tako omeni, da prosti čas ne sme biti zapolnjen z obveznostmi, ki se nanašajo na delo, šolo, družino ali druge družbene obveznosti.
Kuhar (2007) meni, da je »Prosti čas nedelovni čas, čas zase, za predah, zabavo, umiritev in počitek; čas, ko lahko počneš, kar želiš, po lastni izbiri oz. ko se ukvarjaš z dejavnostmi, ki nudijo raznolikost, razvedrilo, sprostitev, socialno in osebno izpolnitev.« (str. 455). Z vidika šoloobveznega otroka prosti čas spada v del dneva, ko otrok ni v šoli in ko ni zaposlen s šolskimi obveznostmi (Stojanović idr., 2017). Med šolske obveznosti spadajo domača naloga, učenje in poletna šola (Irby in Tolman, 2006).
Karaküçük (2007, v Dalaman, 2014) pravi, da je prosti čas čas, ki posamezniku ostane, ko zadovolji vse ekonomske in biološke potrebe. Ta oseba se lahko med tem časom ukvarja z dejavnostmi, ki jih svobodno izbere, v katerih uživa in mu prinašajo zadovoljstvo. Prostočasne dejavnosti so pomembne, saj ljudi razbremenijo stresa, ki ga prinaša hiter način življenja. Prav tako pa so socialne, kulturne in športne prostočasne dejavnosti pomemben vir socializacije in interakcije z drugimi ljudmi (Bucher, 1974, v Dalaman, 2014).
Gril (2006) prosti čas opredeli kot »Čas za razbremenitev intelektualnih in fizičnih naporov v šoli ali pri delu in drugih vsakodnevnih obveznostih.« (str. 1). Avtorica razlaga, da prostočasnih dejavnosti ne smemo doživljati kot obveznosti, saj je ravno njihova prostovoljna vključitev tista, ki jih loči od ostalih dejavnosti.
Kristančič (2007) meni, da se prosti čas pojavlja v treh oblikah, in sicer kot:
1. počitek, 2. razvedrilo,
3. učenje za življenje – razvijanje osebnosti.
Kladnik (1979) meni, da lahko prosti čas razdelimo na neorganiziran in organiziran.
Organiziran prosti čas ima sociološki pomen, saj poteka po načrtu, ki ga je določila neka skupnost ali organizacija. Prav tako je organiziran prosti čas usklajen s potrebami družbe. To je čas, ki ga posameznik preživi v raznih klubih, krožkih, društvih, organizacijah itd. (Kladnik, 1979).
Neorganiziran prosti čas je čas, ki ga posameznik preživi kot sam želi, po svojih individualnih hotenjih in načrtih. Med tem časom se lahko ukvarja s osebnimi konjički, hobiji ali pa poteka brez načrta, glede na trenutno zaposlitev (Kladnik, 1979).
1.2 POMEN PROSTEGA ČASA
Prosti čas je pomemben za vse. Ljudje lahko svoj prosti čas preživijo z družino ali prijatelji, lahko si poiščejo prostočasno dejavnost, ki jim prinaša zadovoljstvo ali pa dejavnost, s katero nadgradijo ali pridobijo novo znanje. Veliko ljudi pa se odloči svoj prosti čas preživeti pasivno, in sicer ob gledanju televizije ali pred računalnikom.
4
Prostemu času mladih je potrebno nameniti pozornost – delno zaradi tega, ker predstavlja potencialno okolje za nastanek medvrstniškega nasilja, predvsem pa zato, ker ponuja veliko možnosti za konstruktiven razvoj mladih (Irby in Tolman, 2006).
Počitek je pomemben, saj ljudje takrat svoje telo in možgane regenerirajo in spočijejo ter se napolnijo z energijo. Počitek pripomore k zmanjšani utrujenosti in izčrpanosti, ki nastane zaradi vsakodnevnih obveznosti. Prav tako pa počitek pripomore k zmanjšanju stresa zaradi skrbi in hitrega načina življenja (Kristančič, 2007).
Prosti čas kot razvedrilo oz. zabava ima širši pomen kot počitek, saj te dejavnosti vsebujejo tudi družbene in kulturne vsebine. Zabava je postala pomemben del modernega človeka in družbe, saj človek zaradi dinamike življenja in monotonije delovnega okolja ne najde dovolj časa za razvedrilo. Namen zabave je osvežitev in predvsem ustvarjanje dobrega razpoloženja. Razvedrilo in zabava sta zelo pomembna tudi v življenju mladih (Kristančič, 2007).
Prosti čas ima pomembno vlogo pri razvoju osebnosti posameznika. Pester izbor prostočasnih dejavnosti pripomore k oblikovanju osebnosti in značaja. Fizične prostočasne dejavnosti krepijo zdravje in izboljšajo telesni in fizični razvoj, prav tako pa imajo pomemben vpliv na ustvarjalnost posameznika. Prosti čas človeku omogoča, da razvije svoje dispozicije, nadarjenost in si ustvari interese (Kristančič, 2007).
Vloga prostega časa se razlikuje od posameznika do posameznika. Odvisna je predvsem od stopnje dejavnosti posameznika, od vsebine, strukture in pomena, ki ga ima za posameznika. Za mladostnike je predvsem pomembno, da se udeležujejo kakovostnih prostočasnih dejavnosti, saj te pomagajo pri oblikovanju njihove identitete.
Poleg tega pa njihov prosti čas obsega skoraj ves čas, ko niso v šoli, in prav zato je pomembno, kakšne izkušnje takrat pridobijo (Gril, 2006).
Koristi oz. prednosti prostega časa so odvisne od tega, kako ga posameznik preživi.
Strukturirane dejavnosti naj bi na splošno veljale za bolj koristne kot nestrukturirane, aktivne dejavnosti pa za bolj koristne kot pasivne. Verjetno je, da več prostega časa, strukturiranega ali nestrukturiranega, prinaša tudi več pozitivnih rezultatov za otroke (Hofferth in Curtin, 2003).
Prostočasne dejavnosti lahko za otroka predstavljajo učna okolja, v katerih se nauči obvladovanja specifičnih veščin in tehnik (Larson in Verma, 1999, v Hofferth in Curtin, 2003). Otrok, ki se v svojem prostem času ukvarja s športom, se uči določenih pravil in se usposablja za obvladovanje spretnosti, ki jih izbrana igra zahteva. Otrok, ki se ukvarja z različnimi vrstami umetnosti, se nauči določenih tehnik in spozna kulturo, ki se nanaša na izbrano dejavnosti (Hofferth in Curtin, 2003). Še en pozitiven vidik prostočasnih dejavnosti je, da spodbujajo pozitivne odnose z odraslimi in vrstniki (Larson, 1994, v Hofferth in Curtin, 2003). Kot primer Hofferth in Curtin (2003) izpostavljata športno ekipo, ki jo trenira odrasel človek in jo sestavljajo posameznikovi vrstniki. Takšna dejavnost ponuja možnost za sodelovanje z odraslimi in priložnost za sodelovanje z vrstniki, ki so angažirani za doseganje skupnega cilja. Zaključimo lahko, da veliko prostočasnih dejavnosti ponuja možnost za učenje ter vzpostavljanje pozitivnih vedenjskih in zdravstvenih izidov (Hofferth in Curtin, 2003).
5
Kristančič (2007) meni, da je prosti čas eden izmed pomembnih pogojev za v nadaljevanju naštete vrste razvoja.
Zdravje in telesni razvoj – Dejavnosti prostega časa imajo pomemben vpliv na zdravje ter na pravilen telesni razvoj posameznika, saj pripomorejo k večji vzdržljivosti, boljši kondicijski pripravljenosti in večji fizični moči posameznika. Pomembno je, da pomembnost zdravega načina življenja, ustreznih prehranjevalnih navad ter higiene predstavimo že otrokom.
Intelektualni razvoj – Čeprav se izobraževanje ponavadi nanaša na del dneva, ki ga učenci preživijo v šoli, ne moremo zanikati vpliva, ki ga imajo prostočasne dejavnosti na otrokov intelektualni razvoj (Stojanović idr., 2017). V šoli ni mogoče učencem predstaviti vseh vsebin glede na njihove interese, prav zato lahko učenci dodatno znanje pridobijo z izbiro ustrezne prostočasne dejavnosti.
Estetski razvoj – Z uporabo bogatih estetskih vsebin, na primer literarnih, dramskih, glasbenih in drugih dejavnosti, vplivamo na izpopolnjevanje estetskega smisla. Poleg tega pa pri posamezniku krepimo njegove spodobnosti zaznavanja in doživljanja.
Tehnološki razvoj – Posameznik se lahko izpopolnjuje v tehničnih in tehnoloških veščinah, če ima na voljo dovolj dejavnosti s tega področja, kot so foto dejavnosti, kino dejavnost, elektrotehnične dejavnosti, elektronske in digitalne dejavnosti ipd.
Družbenomoralni razvoj – V prostem času lahko posameznik izrazi družbenomoralne kakovosti svoje osebnosti, na primer humanost, kulturo komunikacije in vedenja ter altruizem.
Razvoj vrednot ter medosebnih odnosov – Posameznik si med preživljanjem prostega časa oblikuje dobre medosebne odnose in razvije veliko vrednot, ki so pomembne, saj ga spremljajo skozi celotno življenje.
Čeprav je formalno učenje vezano na vzgojno-izobraževalne ustanove, pa se učenje mladih ne konča, ko se zaključi šolski dan. Njihov prosti čas ponuja dobro priložnost za učenje in še posebej pozitivno klimo, ki naredi učenje bolj prijetno in ga olajša (Irby in Tolman, 2006).
Učenje v prostem času ne more potekati enako kot v šolah. Rezultati raziskav, ki sta jih proučila Irby in Tolman (2006), so pokazali, da so lahko strukturirane prostovoljne prostočasne dejavnosti pri vključevanju in motiviranju učencev za učenje bolj učinkovite od šol. Mladi so sposobni biti kognitivno in čustveno angažirani za učenje samo kratek čas, kar pa je predpogoj za uspešno učenje. Ta kombinacija kognitivne in čustvene angažiranosti pa se bo veliko verjetneje zgodila v strukturiranih prostovoljnih prostočasnih dejavnostih kot v šoli (Irby in Tolman, 2006). Prav zaradi teh razlogov se moramo zavedati pomena prostočasnih dejavnosti na intelektualni razvoj otrok in mladih.
Način preživljanja prostega časa nima samo pozitivnih posledic na razvoj otrokove osebnosti, interese in sposobnosti. Neustrezno preživljanje prostega časa in brezdelje lahko pri mladih spodbudi občutek dolgočasja, kar privede do neustreznega in lahko tudi nezakonitega vedenja (Mirić, 2016).
6
Nekatere raziskave so pokazale, da mladi največkrat storijo kaznivo dejanje ravno v svojem prostem času, prav zato se je oblikovalo stališče, da je mladoletniško prestopništvo rezultat napačne izrabe prostega časa (Jašović, 1978, v Mirić, 2016).
Napačna izraba prostega časa seveda ni edini vzrok za mladoletniško prestopništvo, Mirić (2016) meni, da je prosti čas pravzaprav pogoj, da se lahko sprožijo nekateri dejavniki, ki lahko vodijo do storitve kaznivih dejanj. Glede na dejstvo, da so mladi v svojem prostem času veliko manj nadzorovani kot, na primer, v šoli, lahko prosti čas ponudi veliko možnosti za neprimerno vedenje (Mirić, 2016). Ravno zato je pomembno, da mladim ponudimo različne organizirane prostočasne dejavnosti, ki jih vodijo odrasle osebe, saj je s tem njihov prosti čas načrtovan in sistematično usmerjen.
Na ta način lahko preprečimo, da bi mladi svoj prosti čas porabili za neprimerno vedenje (Mirić, 2016).
1.3 DEJAVNOSTI PROSTEGA ČASA
»Dejavnost prostega časa je vsaka dejavnost, s katero se ukvarja subjekt v prostem času.« (Lešnik, 1982, str. 125). Pri tem ni pomembno, za katero dejavnost gre, bistveno je, da ta dejavnost ni vsiljena od zunaj in da je v skladu z interesi posameznika. Ta se mora med to dejavnostjo počutiti sproščeno in ustvarjalno, kakor to dopušča izbrana dejavnost (Lešnik, 1982).
Lešnik (1982) razlikuje med prosto in prostovoljno dejavnostjo.
Prostovoljna dejavnost je tista, za katero se posameznik odloči sam in v katero se vključi prostovoljno. Po tem pa mora sprejeti vse obveznosti in odgovornosti, ki jih ta dejavnost vključuje. Na primer, če se posameznik prostovoljno odloči, da se bo vključil v nogometni klub, mora sprejeti vse obveznosti, ki jih to prinaša (obiskovanje treningov, upoštevanje trenerja, sodelovanje na tekmah itd.). Ta dejavnost je še vedno del njegovega prostega časa, saj se je sam odločil, da ga bo tako preživel.
Prosta dejavnost pa je tista dejavnost, ki je spontana in ki jo posameznik želi izvajati v določenem trenutku na način, ki ga izbere sam.
Svoj prosti čas lahko porabimo za različne interesne dejavnosti, ki nam pomagajo razširiti naše znanje in razvijati talente. Velikokrat se ljudje v svojem prostem času družijo s prijatelji ali družino (Gril, 2006).
Lešnik (1982) je pri razvrščanju prostočasnih dejavnosti v skupine upošteval, kako vplivajo na osebnostni razvoj posameznika in na zadovoljevanje njegovih socialnih potreb. Natančna merila za razvrščanje dejavnosti v skupine je težko oblikovati, saj so dejavnosti lahko večstranske. Marsikatero dejavnost bi lahko razvrstili v katero drugo skupino. Kljub temu pa je avtor oblikoval štiri glave skupine prostočasnih dejavnosti.
Informativno-oblikovalne dejavnosti
V to skupino spadajo dejavnosti, s katerimi posameznik zadovolji svoje potrebe po novih izkušnjah in doživetjih, hkrati pa imajo vpliv na razvoj osebnosti, saj posameznika obveščajo in izobražujejo. Primeri: kino, gledališče, poslušanje radia, branje knjig in gledanje televizije.
7 Ustvarjalne dejavnosti
V to skupino spadajo dejavnosti, s katerimi posameznik zadovolji svoje potrebe po samostojnosti in ustvarjanju. Za te dejavnosti je značilna produktivna pripravljenost, želja po odkrivanju novega, samozavest in zaupanje v uspeh. Primeri: slikanje, risanje, šah, igranje instrumenta, petje, šivanje, pisanje pesmi in zgodb, igre o poklicu, igranje na pesku in reševanje ugank.
Družbeno potrditvene dejavnosti
V to skupino spadajo dejavnosti, s katerimi posameznik zadovolji svoje potrebe po uveljavitvi in priznanju v okolju. Za te dejavnosti so značilni tekmovalni duh, družbena komunikacija, primerjanje dosežkov, vrednotenje naporov in občutek samozavesti.
Primeri: nogomet, kolesarjenje, plavanje, tek, tenis, odbojka, košarka, rokomet, hokej, borilne igre in družabne igre tekmovalne narave.
Sprostitveno-družabne dejavnosti
V to skupino spadajo dejavnosti, s katerimi posameznik zadovolji svojo potrebo po sprostitvi kot ravnovesje z napori in utrujenostjo, brez tekmovalne in ustvarjalne narave. Primeri: igre z žogo, ples, sprehod, izleti, pogovor in obiskovanje športnih prireditev.
Osnovnošolski otroci lahko v svojem prostem času izbirajo med različnimi organiziranimi in načrtovanimi dejavnostmi, ki imajo jasen namen. Dejavnosti izberejo na podlagi svojih interesov (Stojanović idr., 2017). Irby in Tolman (2006) izpostavita pozitivne učinke, ki jih imajo prostočasne dejavnosti na otroke in mladino:
1. družbeni razvoj, 2. čustveni razvoj,
3. družbena angažiranosti, 4. poklicni razvoj/usmerjenost, 5. poklicna usmerjenost, 6. fizični razvoj in
7. kognitivni razvoj.
Izsledki raziskave o prostočasnih dejavnostih otrok v Srbiji
Stojanović idr. (2017) so opravili raziskavo na vzorcu 246 učencev (121 fantov in 125 deklet), ki so obiskovali 4. ali 5. razred osnovne šole v Srbiji. Učenci so morali rešiti 22 vprašanj Likertovega tipa, ki so se nanašala na to, kako učenci preživijo svoj prosti čas, in eno vprašanje Likertovega tipa, ki se je nanašalo na to, kako so za njihovo preživljanje prostega časa zainteresirani njihovi starši.
Raziskovali so:
1. kako so prostočasne dejavnosti in interesi otrok združeni v skupine;
2. razlike v izražanju teh skupin dejavnosti glede na spol in uspeh v šoli;
3. korelacijo med določenimi skupinami dejavnosti in mnenjem učencev o zanimanju staršev za to, kako otroci preživijo svoj prosti čas.
Raziskovalci so na podlagi rezultatov prostočasne dejavnosti grupirali v pet različnih skupin, in sicer:
1. organizirane izvenšolske dejavnosti (glasbena šola, ples, jezikovne šole, športne dejavnosti);
8
2. dejavnosti, povezave z domom (branje, igranje, gospodinjska opravila, gledanje televizije, poslušanje glasbe);
3. dejavnosti, povezave z računalnikom (igranje igric, uporabljanje interneta);
4. gledanje resničnostih oddaj;
5. dejavnosti, ki so jih poimenovali »pastime« (gledanje športnih oddaj in počivanje).
Rezultati so pokazali, da se v prostočasnih dejavnostih pojavljajo razlike med spoloma.
Dekleta več prostega časa namenijo dejavnostim, povezanim z domom, medtem ko fantje več prostega časa namenijo gledanju športnih oddaj in počivanju. Te rezultate bi lahko delno razložili z vplivom tradicionalnih in stereotipnih pričakovanj, ki jih imamo do žensk v naši družbi (Stojanović idr., 2017).
Prav tako so se razlike pokazale v izražanju določene skupine prostočasnih dejavnosti, s katerimi se otroci ukvarjajo na podlagi njihovega učnega uspeha. Razlike so se pojavile pri dejavnostih, povezanih z domom in pri organiziranih prostočasnih izvenšolskih dejavnostih (Stojanović idr., 2017).
Pri dejavnostih, povezanih z domom, so se pojavile statistično pomembne razlike med skupinami otrok z zadostnim in dobrim uspehom, zadostnim in prav dobrim uspehom ter zadostnim in odločnim uspehom. Ti rezultati kažejo na večjo udeležbo učencev z boljšim učnim uspehom pri izobraževalnih dejavnostih (branje knjig, časopisov) (Stojanović idr., 2017).
Pri organiziranih izvenšolskih dejavnostih pa so se pojavile statistično pomembne razlike med skupinami otrok z dobrim (najbolj izražena dejavnost) in prav dobrim uspehom ter dobrim in odličnim uspehom (najmanj izražena dejavnost) (Stojanović idr., 2017).
Na koncu so raziskovalci preverili še korelacijo med določenimi skupinami dejavnosti in mnenjem učencev o tem, kako so starši zainteresirani oz. nezainteresirani za njihovo preživljanje prostega časa. Iz rezultatov je razvidno, da se otroci bolj angažirajo za organizirane prostočasne dejavnosti in dejavnosti, povezane z domom, če se starši manj zanimajo za način njihovega preživljanja prostega časa. Takšne rezultati bi lahko pripisali temu, da imajo mladi, ki niso toliko pod pritiskom staršev, več priložnosti poskusiti odkriti, kdo so, kaj jim je všeč in kaj želijo postati (Stojanović idr., 2017).
Razlike v prostočasnih dejavnostih se pojavljajo tudi med različnimi kulturami. Irby in Tolman (2006) sta opisal razlike v načinu preživljanja prostega časa med mladimi v vzhodni Aziji, Evropi in Severni Ameriki. V vseh treh kulturah ima pomembno vlogo televizija, saj mladi pred televizijo preživijo približno dve uri na dan, fantje nekoliko več kot dekleta. Mladi iz vseh treh kultur manj kot eno uro na dan berejo, v Severni Ameriki manj kot v Evropi in v Evropi manj kot v Aziji. Glasba ima v prostem času mladih manj pomembno vlogo kot druge dejavnosti. Aktiven nestrukturiran prosti čas mlajši otroci v Evropi in Severni Ameriki največkrat zapolnijo z igro. V mladosti pa je igra nadomeščena z delom in pogovorom (pogosto več kot dve uri na dan). Otroci in mladina v Aziji aktivnemu nestrukturiranemu preživljanju prostega časa namenijo razmeroma malo časa. Vključevanje mladih v aktivno strukturirano preživljanje prostega časa, na primer ukvarjanje s športom, je v Evropi in Severni Ameriki večje kot v Aziji, vključevanje se povečuje z večanjem socialno ekonomskega statusa staršev.
9
Čas, ko mladi ne delajo nič, na primer razmišljajo, se družijo, čakajo, zavzema več prostega časa mladih v zahodnih kot v vzhodnih državah (Irby in Tolman, 2006).
1.4 NAČELA PROSTEGA ČASA PO KRISTANČIČU
Kristančič (2007) predstavi devet načel, ki jih je smiselno upoštevati za kakovostno preživljanje prostega časa. Upoštevati je treba, da imajo lahko nekatera načela v določenem trenutku večji pomen kot druga, vendar so kljub temu pomembna vsa. Ta načela so: načelo svobode, smiselnosti, kolektivnosti, kreativnosti, organiziranosti, raznovrstnosti, amaterizma – ljubiteljstva in načelo primerne starosti ter spola posameznika.
Načelo svobode
Po mnenju psihologinje Kristančič (2007) je to najbolj osnovno načelo prostega časa.
Govori o tem, da si posameznik lahko svobodno izbere, kaj bo v svojem prostem času glede na svoje interese, želje in potrebe počel. To načelo je tesno povezano z ustvarjalnostjo. Posameznik med preživljanjem svojega prostega časa ne sme biti zaskrbljen, imeti občutka zunanjega nadzora in omejevanja. Kladnik (1979) razloži, da bi se, če tega načela ne bi upoštevali, dejavnosti prostega časa spremenile v pouk.
Pri načelu svobode Kristančič ločuje:
1. biti svoboden od nečesa – posameznik se mora znati osvoboditi zunanjih obremenitev in obveznosti, ki mu krajšajo prosti čas;
2. biti svoboden za nekaj – posameznik se mora znati sam odločiti za izbiro dejavnosti in njihovo koristnost.
Načelo smiselnosti
Zagotavljanje smiselnosti daje prostemu času družbeno in etično veljavo. Vrednotenje smiselnosti prostočasnih dejavnosti je odvisno od okoliščin, starosti in poklica posameznika. Ob neupoštevanju tega načela pridemo do nesmiselnosti, kot je, na primer, brezciljnost in življenjska praznina. To pa pripomore k zmanjšanju družbene, kulture in vzgojne vrednosti prostega časa (Kristančič, 2007).
Načelo individualnosti
To je tesno povezavo z načelom svobode. Načelo individualnosti pripomore k razvoju osebnosti posameznika, razvoju dispozicij, značaja, načina reagiranja in vključevanja v okolje. Vse to se uresniči skozi izbiro dejavnosti, s katero se posameznik v svojem prostem času ukvarja (Kristančič, 2007).
Načelo kolektivnosti
Ni nasprotje načela individualnosti, vendar pripomore k posameznikovi utrditvi osebnosti. Veliko prostočasnih dejavnosti zahteva delo v skupini in sodelovanje med člani skupine. To pripomore k temu, da se posameznik nauči reševati skupinske naloge, deliti odgovornost z drugimi člani, krepiti svoj občutek povezanosti in enakopravnosti. Načelo individualnosti in načelo kolektivnosti sta tesno povezani in se dopolnjujeta, saj posameznik znotraj skupine krepi svojo individualnost (Kristančič, 2007).
Načelo kreativnosti
Pomembno je, da posameznik med prostočasnimi dejavnostmi lahko izraža sebe, svoje sposobnosti in zamisli. To načelo je pomembno, saj je delo posameznika zaradi
10
modernizacije družbe postalo vse bolj monotono, kar zavira njegovo ustvarjalnost.
Pomembno je, da mladim dovolimo, da se izrazijo in na ta način tudi razvijajo svojo osebnost (Kristančič, 2007).
Načelo raznovrstnosti
Pomembno je, da se posameznik preizkusi v čim več različnih dejavnostih, saj bo le tako vedel, kaj mu je resnično všeč in s čim bi se rad ukvarjal. Mladim moramo omogočiti različne oblike udejstvovanja, odvrniti jih moramo od tega, da bi svoj prosti čas izrabili samo za zabavo, počitek ali pa samo za kulturne, športne ali druge oblike udejstvovanja (Kristančič, 2007).
Načelo organiziranosti prostega časa
To načelo govori o tem, da moramo za mlade ustvariti ustrezne pogoje, jim ponuditi različne možnosti in oblikovati raznovrstne programe za preživljanje prostega časa. To pa ne pomeni, da jih smemo omejevati in dirigirati njihovo vedenje (Kristančič, 2007).
Načelo amaterizma – ljubiteljstva
To načelo zagovarja mnenje, da moramo mlade spodbujati, da se ukvarjajo z dejavnostmi po lastni želji, za osebno zadovoljstvo in za katere ne pričakujejo plačila.
Pomembno je, da skušamo to privzgojiti že mlajšim otrokom, saj se vse več ljudi zanima predvsem za dejavnosti, ki prinašajo plačilo. Tega mladih ne smemo učiti samo znotraj družine, vendar jim morajo to poskušati privzgojiti tudi v različnih društvih in organizacijah. Na ta način bodo posamezniki spodbujani k prostovoljstvu (Kristančič, 2007).
Načelo ustreznosti starosti in spola
Ko otroku ponudimo prostočasno dejavnost, moramo upoštevati, da je ta v skladu z njegovo razvojno stopnjo in spolom. Otrokom ne smemo ponuditi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim telesnim, intelektualnim, čustvenim, moralnim in družbenim razvojem. Če tega ne upoštevamo, lahko otroku povzročimo več škode kot koristi. Prav tako pa je potrebno upoštevati posebnosti, ki se navezujejo na razlike med spoloma.
Mogoče je tudi opaziti, da so prostočasne dejavnosti otrok vedno bolj podobne prostočasnim dejavnostim odraslim, na primer gledanje televizije, uporaba računalnika itd. (Kristančič, 2007).
11
2 VPLIV STARŠEV NA PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA OTROK
Otroci imajo v današnjem času na voljo zelo veliko različnih načinov za preživljanje prostega časa. Na voljo imajo organizirane prostočasne dejavnosti, ki jih ponujajo različni klubi in organizacije, vendar je kljub temu veliko otrok najbolj navdušenih, če lahko svoj prosti čas preživijo pred televizijo ali pa na telefonu oz. računalniku. Vse to pa ne preseneča, saj starši svoj otrokom kupujejo najnovejše interaktivne igrače že od zgodnjega otroštva. Te igrače ustvarjajo zvok, se bleščijo in so lepih svetlih barv, zato se jim otroci le stežka uprejo. Računalnik je naprava, ki je danes prisotna skoraj v vsakem gospodinjstvu in je za otroke zelo zanimiva. Otroci se danes seznanijo z računalniki že preden vstopijo v šolo in jih uporabljajo za preživljanje svojega prostega časa (Žumárová, 2015).
Starši imajo zelo velik vpliv na to, kako njihovi otroci preživljajo svoj prosti čas. Otroci svoje prve izkušnje o tem, kako preživeti svoj prosti čas, dobijo prav v družini. Starši tako predstavljajo model svojim otrokom, saj ti posnemajo njihovo vedenje in življenjski slog. Starši se velikokrat poslužujejo različnih organiziranih dejavnosti in pri tem upoštevajo, da bo otrok za to aktivnost izkazoval zanimanje, da mu bo omogočila, da bo uspešen in da bo pri tem razvijal svoje talente. Igra je nepogrešljiv del otrokovega prostega časa, otrok med tem časom ne bi smel občutiti nobenih zunanjih vplivov in pritiskov, vendar bi mu prosti čas moral predstavljati sprostitev in zabavo (Žumárová, 2015).
Danes vse več otrok svoj prosti čas preživi za računalniki, saj so ti za njih zelo zanimivi.
Poleg tega pa staršem računalnik predstavlja najbolj preprost način, kako pritegniti otrokovo pozornost in ga zamotiti za nekaj časa. Tako imajo starši nekaj časa zase, ne da bi morali otroka zamotiti s katero drugo dejavnostjo. Na žalost starši prevečkrat uporabljajo računalnik kot nadomestilo za katero drugo prostočasno dejavnost, ki bi jo lahko ponudili otrokom. Pogosto se pri tem ne zavedajo negativnih učinkov, ki ji ima računalnik na otroke (Žumárová, 2015).
Izsledki raziskave o uporabi računalnikov pri otrocih na Češkem
Žumárová (2015) je leta 2013 opravljala raziskavo na Češkem, pri kateri je pri 857 učencih, starih med 12 in 14 let, raziskovala, koliko časa preživijo na računalnikih in ali se ta čas med počitnicami poveča. Polega tega je raziskovala, kaj učenci počnejo na računalnikih, torej, ali jih uporabljajo za iskanje novih informacij in učenje ali samo za zabavo, igranje igric, pogovor s prijatelji in preživljanje časa na socialnih omrežjih.
Raziskava je pokazala, da ima 83 % anketiranih učencev računalnik doma, 63,27 % anketirancev računalnik uporablja vsakodnevno. Ugotovila je, da računalnik v prostem času uporablja več fantov (19 %) kot deklet (14 %). Pri obeh spolih pa je računalnik (kot ena izmed prostočasnih dejavnosti) med prvimi tremi izbirami, kar potrjuje dejstvo, da preživljanje prostega časa na računalnikih med otroki postaja vedno bolj priljubljeno.
Žumárová (2015) je ugotovila, da anketiranci povprečno na računalnikih preživijo 2,47 ure dnevno. Med vikendom pa se ta čas poveča za približno eno uro. Fantje najbolj pogosto uporabljajo računalnik za igranje igric (26,15 %), na drugem mestu je uporaba računalnika za iskanje informacij (16,49 %), na tretjem pa za pogovor (16,34 %).
Dekleta računalnik najpogosteje uporabljajo za preživljanje časa na socialnih omrežjih (20,16 %), na drugem mestu je pogovor (19,04 %), na tretjem pa iskanje informacij
12
(17,60 %). Pokazale so se razlike med spoloma, fantje računalnik pogosteje uporabljajo za zabavo, medtem ko ga punce uporabljajo kot način komuniciranja.
Rezultati raziskave so pokazali, da otroci za računalniki preživijo veliko svojega prostega časa. Računalniki so postali del vsakdanjega življenja in so vstopili v otrokov prosti čas. Ne moremo zanikati dejstva, da nam računalniki lahko služijo kot ena izmed možnosti za komunikacijo ter nam nudijo dostop do velikega števila informacij. Vendar se moramo vseeno zavedati, da ne morejo nadomestiti ostalih oblik prostočasnih dejavnosti, ki dobro vplivajo na zdrav način življenja otrok. Starši morajo svojim otrokom zagotovo ponuditi dejavnosti, kot je šport, ali pa preživljanje časa z družino in prijatelji. Zavedati se morajo, da ima lahko računalnik nezaželene posledice na zdravje njihovih otrok (Žumárová, 2015).
Izsledki raziskave o vplivu staršev na otrokovo udeležbo v športnih dejavnostih Starši imajo pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovega odnosa do fizične aktivnosti, saj lahko z dobrim zgledom otroku privzgojijo pozitiven odnos do športa in fizične aktivnosti. Schoeppe idr. (2016) so leta 2008 opravili raziskavo, da bi ugotovili povezavo med materino in očetovo udeležbo v športnih dejavnostih in otrokovo fizično aktivnostjo. Poleg tega pa so raziskovali, ali materina in očetova udeležba v športnih dejavnostih različno vplivata na otroka glede na spol. V raziskavo je bilo vključenih 737 otrok, starih med 10 in 13 let in šest različnih šol v Nemčiji.
Ugotovitve so pokazale, da tako oče kot mati pozitivno vplivata na to, koliko minut na teden so otroci aktivni. Torej, če sta se starša večkrat udeleževala športnih dejavnosti, so bili tudi otroci fizično aktivni več minut na teden. Otroci, ki so prihajali iz družin, v katerih so se starši ukvarjali s športom, so bili tudi sami bolj telesno aktivni. Poleg tega pa so raziskovalci ugotovili, da materino ukvarjanje s športom vpliva na večjo telesno dejavnost pri dekletih, ne pa pri fantih. Nasprotno pa očetovo ukvarjanje s športom vpliva na večjo telesno dejavnost pri fantih, ne pa pri dekletih. Starši tako predstavljajo model svojim otrokom, saj s svojo lastno udeležbo v športnih dejavnostih pozitivno vplivajo na njegovo fizično aktivnost (Schoeppe idr., 2016).
Opisani raziskavi sta nam pokazali, kako pomembno vlogo imajo starši pri tem, kako bo njihov otrok preživel svoj prosti čas. Pomembno je, da starši otrokom predstavijo in ponudijo različne prostočasne dejavnosti, saj mora otrok najprej ugotoviti, kaj mu je všeč. Računalnik je eden izmed načinov, kako preživeti prosti čas, vendar ne bi smel postati edini način. Zagotovo pa računalnik ne bi smel nadomestiti drugih prostočasnih dejavnosti, ki bi jih starši morali ponuditi svojim otrokom. Pomembno je, da so otroci čim več časa dnevno fizično aktivni. Na to pa lahko zelo vplivajo starši, saj lahko s svojo športno dejavnostjo spodbudijo otroka, da bo tudi on bolj fizično aktiven.
13
3 KORIST FIZIČNE AKTIVNOSTI OTROK ZA ZDRAVJE
Raziskave so pokazale, da zmerna fizična aktivnost krepi telesno, duševno in socialno počutje. Prav tako pa ima pomembno vlogo pri preprečevanju koronarnih bolezni srca (Hickman idr., 2000). V zadnjih 20 letih je bilo narejenih več obsežnih in dolgoročnih raziskav na odraslih, ki so pokazale, da je telesna dejavnost glavni dejavnik tveganja za obolevnost in prezgodnjo umrljivost zaradi koronarnih bolezni srca (Leon idr., 1987, v Hickman idr., 2000).
Redna telesna vadba zagotovo koristi tudi mladim. Raven tveganih dejavnikov v otroštvu napoveduje raven tveganih dejavnikov v mladosti, zato lahko njihovo zmanjšanje v otroštvu pomembno vpliva na zdravje. Poleg koristi, ki jih ima fizična aktivnost na preprečevanje koronarnih bolezni srca, spodbuja tudi duševno zdravje pri odraslih in krepi samozavest mladih. Strokovna skupina za prehrano v Angliji je ugotovila, da je fizična aktivnost pomembna za nadzor telesne teže in debelosti (Hickman idr., 2000).
Fizična aktivnost je za otroke z zdravstvenega vidika zelo pomembna, saj pripomore k večji gostoti kosti, izboljša njihove motorične sposobnosti, telesno pripravljenost in pomaga pri ohranjanju primerne telesne teže. Poleg tega pa fizična aktivnost krepi otrokovo duševno zdravje, psihosocialne spretnosti in izboljša akademske dosežke (Schoeppe idr., 2016). Priporočljivo je, da so otroci vsaj 60 minut dnevno zmerno telesno dejavni (Manz idr., 2014, v Schoeppe idr., 2016). Nezadostna količina fizične aktivnosti pa povečuje možnosti za prekomerno telesno težo in različne bolezni, na primer sladkorno tipa 2. Pri otrocih moramo že od otroštva spodbujati aktiven življenjski slog in s tem poskušamo preprečiti nezadostno količino fizične aktivnosti v naslednjih obdobjih življenja (Schoeppe idr., 2016).
Leta 1996 je HEA (Health Education Authority) gostila mednarodni simpozij, na katerem so se ukvarjali predvsem z mladimi in njihovo potrebo po telesni dejavnosti.
Iz zdravstvenega vidika po mnenju udeležencev obstajajo tri glavni razlogi za to, da je mlade treba spodbujati k redni fizični aktivnosti:
1. Izboljšanje telesne kondicije, zdravja in dobrega počutja ter rasti in razvoja.
2. Razvoj aktivnega načina življenja, ki je lahko vzdrževan tudi v odraslosti.
3. Zmanjšanje možnosti za kronične bolezni v odraslosti.
Poleg tega pa pozitivne posledice vključujejo izboljšanje psihološkega počutja, povečanje samozavesti, boljši moralni in socialni razvoj. Fizična aktivnost ima tudi majhen, vendar pomemben vpliv na zmanjšanje telesne maščobe, če je v kombinaciji z ustrezno prehrano.
Udeleženci simpozija so priporočili, naj bodo vsi mladi zmerno fizično aktivni vsaj eno uro dnevno. Mladi, ki niso fizično aktivni, pa naj bodo aktivni vsaj 30 minut dnevno.
Zmerne dejavnosti opredeljujejo kot dejavnosti, ki so ponavadi enakovredne hitri hoji, pri čemer lahko pričakujemo, da bo udeležencu toplo in bo rahlo zadihan (Biddle idr., 1998).
Leta 1997/98 so Hickman idr. opravili mednarodno raziskavo, v katero so bile vključene naslednje države: Severna Irska, Avstrija, Estonija, Irska, Škotska, Nemčija, Wales, Češka, Grčija, Norveška, Finska, Portugalska, Švica, Danska, Anglija, Švedska,
14
Poljska, ZDA, Izrael, Belgija, Rusija, Madžarska, Kanada, Latvija in Litva. V raziskavo so bili vključeni otroci, stari 11, 13 in 15 let.
Raziskovali so:
1. kolikokrat na teden so otroci zmerno fizično aktivni;
2. koliko ur na dan otroci preživijo pred televizijo;
3. koliko ur na teden otroci igrajo računalniške igre.
Zaradi lažje interpretacije podatkov so se odločili, da se bodo osredotočili na poročanje o tem, koliko učencev je zmerno fizično aktivnih vsaj dvakrat na teden. Rezultati so pokazali, da je večina anketirancev zmerno fizično aktivna vsaj dvakrat na teden.
Rezultati se med državami nekoliko razlikujejo, vendar je v povprečju zmerna fizična aktivnost dokaj visoka. Rezultati kažejo, da je več fantov v primerjavi z dekleti zmerno fizično aktivnih vsaj dvakrat na teden ter da zmerna fizična aktivnost z leti upada, še posebej pri dekletih.
Slika 1: Fizična aktivnost udeležencev v raziskavi (Hickman idr., 1997/98).
Zanimivi so dejavniki, povezani z redno fizično aktivnostjo mladostnikov. Analiza je pokazala, da tisti, ki redno telovadijo, več časa preživijo s prijatelji, se počutijo bolj samozavestno in imajo dostop do družinskega avtomobila. Ugotovitev, da mladi z enim ali več družinskimi avtomobili pogosteje telovadijo nakazuje, da imajo dostop do različnih športnih kompleksov, poleg tega pa lahko starši z višjim socialno ekonomskim statusom svojim otrokom ponudijo več prostočasnih dejavnosti.
15
Raziskovalci so se odločili, da bodo ugotavljali, koliko ur na dan anketiranci gledajo televizijo iz dveh razlogov:
1. časa, ki ga mladi namenijo tej predvsem pasivni aktivnosti, ne morejo nameniti fizični aktivnosti;
2. vpliv televizije na mlade ljudi je zelo zaskrbljujoč.
V skoraj vsaki državi (razen 11- in 13-letni fantje na Slovaškem in 13-letni fantje v Latviji) manj kot polovica anketirancev preživi pred televizijo štiri ure ali več na dan, v večini primerov fantje večkrat gledajo televizijo tako pogosto. Razlike med spoloma so zanemarljive.
Slika 2: Število ur gledanja televizije udeležencev v raziskavi (Hickman idr., 1997/98).
Analize so pokazale, da je gledanje televizije za oba spola in vse tri starostne skupine najpogosteje povezavo z uživanjem hrane, ki ima veliko sladkorja in maščob.
V povezavi s številom ur igranja računalniških iger na dan so se v vseh treh starostnih skupinah največje razlike pokazale med spoloma. Fantje igrajo računalniške igrice pogosteje kot dekleta. Poleg tega se je pokazala povezava v tem, da učenci, ki pogosteje igrajo računalniške igrice, večkrat pijejo gazirane pijače.
16
Slika 3: Število ur igranja računalniških iger udeležencev v raziskavi na dan (Hickman idr., 1997/98).
S hitrim razvojem moderne tehnologije otroci in mladi vse več časa preživijo pred televizijo ali pa za računalnikom. Odrasli ta dva načina preživljanja prostega časa največkrat povežemo z negativnimi posledicami, ki jih imata na mlade.
Huhman idr. (2005) so želeli raziskati, kako bi lahko s pomočjo množičnih medijev (televizija, radio, internet) pozitivno vplivali na fizično aktivnost med mladimi v ZDA.
Leta 2002 so oblikovali enoletno raziskavo, s pomočjo katere so želeli določiti, kako lahko s pomočjo množičnih medijev pozitivno vplivajo na fizično aktivnost otrok, starih 9–13 let. Namen njihovega kampanje je bil širjenje sporočila, da je fizična aktivnost zabavna in ponuja odlično priložnost za druženje s prijatelji. Za širjenje sporočila so primarno uporabili televizijo, in sicer so na priljubljenih programih za otroke (npr.
Nickelodeon in Disney) predvajali 15 do 30 sekund dolge oglase, v katerih so otroci lahko videli svoje vrstnike in zvezdnike, kako uživajo med fizično aktivnostjo, na primer med odbijanjem košarkarske žoge ali pa med skakanjem na trampolinu. Poleg televizije pa so fizično aktivnost promovirali tudi na radiu, v šoli, na internetu in preko tiskanih medijev.
V raziskavi je sodelovalo 3120 otrok. Prvi cilj kampanje je bil, da bi v enem letu z njo seznanili 50 % sodelujočih. Raziskovalcem je uspelo po enem letu s kampanjo seznaniti 74 % sodelujočih. Primerjali so udeležbo v prostočasnih fizičnih aktivnostih med devet- in 10-letniki, ki so bili seznanjeni s kampanjo, in med tistimi, ki z njo niso bili seznanjeni. Ugotovili so, da se je 34 % več devet- in 10-letnikov, seznanjenih s kampanjo, udeležilo prostočasnih fizičnih aktivnostih. Povečanje fizične aktivnosti se je prav tako pokazalo pri dekletih, otrocih, katerih starši so imeli manj kot visokošolsko izobrazbo, otrocih iz urbanih območjih in otrocih, ki so bili na začetku raziskovanje manj fizično aktivni. Raziskovalci so zaključili, da so s svojo kampanjo povečali fizično aktivnost nekaterih otrok, vključenih v raziskavo. Sklenili so, da spodbujanje telesne dejavnosti preko množičnih medijev obeta veliko pozitivnega (Huhman idr., 2005).
17 3.1 IGRA IN PROSTI ČAS
Igra je pomemben element prostega časa, je osnovna oblika njegove dejavnosti in odraščanja (Hočevar, 2007, v Kristančič, 2007). Igra in šola veljata za »delo« otroka.
Igra v otrokovem življenju zajema večino dejavnosti, ki niso formalno organizirane, na primer igranje družabnih iger in igranje po hiši. Ta neformalna igra pa naj bi zajemala približno četrtino otrokovega prostega časa (Hofferth in Curtin, 2003).
Otrok s pomočjo igre zadovoljuje potrebo po gibanju in vzpostavlja stik z okoljem, ki ga obdaja. Igra je lahko sredstvo za vzgojo otroka, hkrati pa pri otroku spodbuja lastnosti, ki jih potrebuje za vključitev v družbo. Pomembno je, da je igra spontana, nenaporna in samovoljna ter da jo otrok lahko začne oz. konča, kadar sam želi. Igra je sama sebi namen oz. je sama po sebi cilj – otrok ne potrebuje razlogov, zakaj bi se igral (Hočevar, 2007, v Kristančič, 2007).
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otrokovim razvojem, že dolgo opredeljujejo igro kot pomembno dejavnost za otrokov kognitivni, socialni in čustveni razvoj. Posebne vrste razmišljanja in reševanje problemov, ki je vključeno v igro, nudi otroku dragocene veščine za prihodnost. Čeprav se način »igranja« spreminja, ko otroci odraščajo (več časa namenijo druženju z vrstniki in za strukturirane rekreacijske in športne dejavnosti), ni nič manj pomemben tako za mladostnike kot za mlajše otroke. Čeprav natančni učinki niso znani, čas, ki ga mladi preživijo neformalno s svojimi vrstniki, pri dejavnostih, kot sta pogovor in igranje, zagotovo privede do močnejših socialnih mrež in boljših socialnih veščin v odraslosti. Telesna dejavnost in navade, povezane s športom in rekreacijo, pozitivno vplivajo na zdravje mladih (Irby in Tolman, 2006).
18
4 SMERNICE ZA KAKOVOSTNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PO BAJTU
Pomembno je, da mladi svoj prosti čas preživljajo čim bolj aktivno in kakovostno. V nadaljevanju je po Bajtu (2011) opisanih nekaj smernic za kakovostno preživljanje prostega časa, ki so lahko v pomoč otroku in njegovim staršem. Povzemamo jih 13.
1. Vsak otrok vsakodnevno potrebuje prosti čas, to je čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi (šola, izvenšolske dejavnosti) in je namenjen zgolj sprostitvi in regeneraciji (fizična in psihična). Ta čas je lahko zapolnjen z dejavnostmi, ki so za otroka zanimive in zabavne.
2. Pod prostočasne dejavnosti lahko štejemo tiste dejavnosti, pri katerih se otrok zabava in mu prinašajo veselje. Ko otrok neko dejavnost dojame kot obvezo in ob njej ne uživa, to ni več prostočasna dejavnost, temveč obveznost.
3. Pomembno je, da ima otrok v popoldanskem času določen čas, ki je namenjen šolskim obveznostim (učenje, pisanje domače naloge) ter čas, ki je namenjen prostočasnim dejavnostim. Za boljšo efektivnost lahko šolsko delo razdelimo na več krajših obdobij, ki se izmenjujejo s krajšimi obdobji prostega časa.
4. Družina, predvsem starši ali starejši sorojenci, ima pri preživljanju prostega časa otroka pomembno vlogo, saj lahko družinski člani s svojimi izkušnjami otroka vodijo in mu svetujejo pri izbiri dejavnosti ter preko svojega odnosa do prostega časa otroku dajejo zgled.
5. Pomembno je, da je preživljanje prostega časa kakovostno. Te ne pomeni, da mora biti otrokov prosti čas natrpan z različnimi dejavnostmi, saj lahko tudi počitek štejemo kot aktivno preživljanje prostega časa.
6. Preživljanje prostega časa lahko razdelimo na dejavno oz. aktivno ter nedejavno oz. pasivno. Aktivno preživljanje prostega časa ne vključuje nujno tudi velike fizične aktivnosti, vendar pomeni ukvarjanje z dejavnostjo, pri kateri je potreben vložek otrokove energije. Aktivno preživljanje prostega časa otroku prinaša več koristi kot pasivno, vendar pa je treba opozoriti tudi na pomen pasivnega preživljanja prostega časa, ki je za otroka prav tako pomembno, vendar je ključno, da ne zavzame celotnega otrokovega prostega časa. Pod pasivno preživljanje prostega časa spada lenarjenje, gledanje televizije, igranje igric itd. Tak način preživljanja prostega časa lahko imenujemo tudi sedeč način, ki lahko vodi k nezdravemu načinu življenju (premalo gibanja, slaba drža, prekomerna telesna teža), če je prisoten v prevelikem obsegu. Ni treba, da takšne dejavnosti otroku v celoti prepovemo, zadostuje že, da mu jih omejimo.
7. Vsak otrok je drugačen, zato različni otroci kažejo zanimanje za različne dejavnosti. Izbira prostočasnih dejavnosti naj bo zato prilagojena posameznemu otroku. Otrok ne more takoj vedeti, katera dejavnost mu je všeč in katera ne, zato je pomembno, da se preizkusi v različnih dejavnostih, če je to mogoče. Pri tem je pomembno, da še posebej starši premišljeno izbirajo prostočasne dejavnosti. Priporočljivo je, da otrok ne obiskuje preveč dejavnosti naenkrat in da te niso preveč obremenilne.
19
8. Prostočasne dejavnosti lahko razdelimo na strukturirane in nestrukturirane. Za strukturirane dejavnosti je značilno, da imajo določen potek in cilj, načeloma naj bi za otroka prinašale več koristi kot nestrukturirane. Vseeno pa je kakršnakoli prostočasna dejavnosti boljša kot nobena, saj lahko prostočasne dejavnosti pomagajo pri usvajanju novih tehnik in spretnosti.
9. Vsaka prostočasna dejavnost ima za otroka določeno korist, npr. športne dejavnosti koristijo otrokovemu telesnemu razvoju, ga hkrati navajajo na upoštevanje pravil in razvijanje spretnosti.
10. Ukvarjanje z dejavnostmi, povezanimi z umetnostjo, pomaga otroku pri učenju specifičnih tehnik in hkrati spodbuja njegovo zanimanje za kulturo. Starši premalokrat otroka spodbujajo za zanimanje za kulturo.
11. Otroci pri starosti 9–10 let veliko svojega prostega časa namenijo t. i. »tihim«
dejavnostim, najbolj pomembno je branje. Raziskovalci so dokazali, da branje pozitivno vpliva na otrokov miselni in jezikovni razvoj, priporočljivo pa je, da takšne dejavnosti ne prevladujejo.
12. Otroke lahko pri starosti 9–10 let že začnemo počasi uvajati v lažja gospodinjska in družinska opravila. S tem pri otroku razvijamo samostojnost in ga navajamo na opravljanje obveznosti, saj mu bo to koristilo v naslednjih obdobjih življenja.
13. Igra je pomemben del otrokovega prostega časa. Po mnenju Hofferth in Curtin (2003) naj bi otrok eno četrtino svojega prostega časa na dan namenil igri.
20
5 REZULTATI RAZISKAV O PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA OTROK IZ ZDA, S HRVAŠKE IN ČEŠKE
Hofferth in Curtin (2003) sta v raziskavi, v kateri sta uporabila rezultate, zbrane leta 1997 v ZDA, ugotovila, da imajo otroci, stari med 9–12 let, med tednom približno 5,8 ur prostega časa dnevno, med vikendom pa se količina prostega časa poveča na 10,7 ur dnevno. Med tednom imajo otroci največ prostega časa v petek (šest ur in 35 minut), najmanj pa v četrtek (pet ur in 33 minut). Največ razlik lahko pripišemo različni količini časa, ki ga otroci preživijo v šoli. Med vikendom pa imajo približno eno uro več časa v soboto kot v nedeljo, kar lahko pripišemo dejstvu, da so v nedeljo eno uro več spali.
Gledanje televizije je med učenci, starimi med 9–12 let, najbolj pogost način preživljanja prostega časa (94 % udeležencev), poleg tega se več kot osem od 10 otrok igra ali pa sodeluje pri gospodinjskih opravilih. Le 4 % otrok se ukvarja z umetnostjo, 17 % pa jih sodeluje v dejavnostih na prostem (Hofferth in Curtin, 2003).
Ker so bili podatki zbrani leta 1997, je bila uporaba računalnika med otroci majhna (22
% udeležencev). Pričakujemo lahko, da bi bili odstotki v današnjem času občutno višji.
Hofferth in Curtin (2003) sta ugotovila, da se pojavljajo razlike med spoloma glede sodelovanja v športnih dejavnostih. S športom se ukvarja približno 83 % fantov in 69
% deklet.
Opić in Đuranović (2014) sta v svoji raziskavi, v kateri je sodelovalo 1062 učencev iz osmih osnovnih in sedmih srednjih šol na Hrvaškem, ugotovila, da največ sodelujočih preživlja svoj prosti čas na internetu, najmanj pa se jih ukvarja z dejavnostmi, ki so povezane s kulturo. Ti rezultati so po mnenju avtorjev zaskrbljujoči, saj lahko internet prispeva k razvoju številnih oblik tveganega vedenja. V prihodnje bi bilo koristno raziskati, na katerih internetnih straneh se mladi najpogosteje zadržujejo. Sodelujoči so poleg interneta lahko izbirali še med športnimi dejavnostmi, elektronskimi napravami, druženju s prijatelji in sproščujočimi dejavnostmi. Raziskava je poleg tega pokazala tudi razliko med spoloma. Dekleta več časa preživijo na različnih elektronskih napravah in se družijo s prijatelji, medtem ko fantje več svojega prostega časa namenijo športnim dejavnostim (Opić in Đuranović, 2014).
Strazdienė idr. (2017) so v svojo raziskavo vključili 614 osnovnošolskih otrok, starih med osem in 11 let, ter 604 staršev teh otrok. Cilj raziskave je bil poudariti posebnosti organizacije prostočasnih dejavnosti osnovnošolskih otrok znotraj družine.
Otroci so morali oceniti svoje zdravje, medtem ko so morali starši oceniti zdravje svojih otrok. Otroci so svoje zdravje ocenili bolje kot njihovi starši. 42,7 % otrok je svoje zdravje ocenilo kot zelo dobro, 45,3 % pa kot dobro, 20,7 % anketiranih staršev je zdravje svojih otrok ocenilo kot zelo dobro in 62,3 % kot dobro.
V raziskavi so poskušali ugotoviti dolžino prostega časa osnovnošolskih otrok ob delavnikih in ob vikendih. Skoraj polovica anketiranih otrok (48,7 %) meni, da ima ob delavnikih dve do tri ure prostega časa, medtem ko se ob koncu tedna njihov prosti čas poveča na pet ur ali več (53,7 %). Odgovori njihovih staršev so bili podobni.
Raziskovalci so ugotovili statistično pomembno korelacijo med oceno zdravja in dolžino prostega časa. Zaključili so, da je večja dolžina prostega časa povezana z boljšim zdravjem otrok, medtem ko je krajša dolžina prostega časa povezana s slabšim zdravjem otrok.
