TELESNE ZNA Č ILNOSTI ŠTIRINAJSTLETNIH ŠOLARJEV IZ DOBREPOLJA IN VELIKIH LAŠ Č

Študijski program: Biologija in gospodinjstvo

TELESNE ZNA Č ILNOSTI ŠTIRINAJSTLETNIH ŠOLARJEV IZ DOBREPOLJA IN VELIKIH LAŠ Č

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Tatjana TOMAZO-RAVNIK Ema ZAJC

LJUBLJANA, september 2009

Z diplomskim delom zaključujem študij na Pedagoški fakulteti, smer biologija in gospodinjstvo.

Diplomsko delo sem opravila na Katedri za antropologijo, antropometrične meritve in anketo pa sem izvedla na dveh osnovnih šolah: OŠ Dobrepolje in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče.

Študijska komisija Oddelka za biologijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc.

dr. Tatjano Tomazo-Ravnik.

Mentor: doc. dr. Tatjana Tomazo-Ravnik

Komisija za oceno in zagovor diplomskega dela:

Predsednik: prof. dr. Boris Bulog

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Član: prof. dr. Marija Štefančič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Član: doc. dr. Tatjana Tomazo-Ravnik

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Datum zagovora: 25. november 2009

Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji.

Ema Zajc

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA (KDI)

ŠD

DK 572.512(043.2)=163.6

KG telesne značilnosti / šolarji / štirinajstletniki / menarha KK

AV ZAJC, Ema

SA TOMAZO-RAVNIK, Tatjana (mentor) KZ SI – 1000 Ljubljana, Večna pot 111

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo LI 2009

IN TELESNE ZNAČILNOSTI ŠTIRINAJSTLETNIH ŠOLARJEV IZ DOBREPOLJA IN VELIKIH LAŠČ

TD Diplomsko delo (univerzitetni študij) OP XII, 80 str., 23 pregl., 22 sl., 2 pril., 43 vir.

IJ sl JI sl / en

AI

Na osnovi opravljenih antropometričnih meritev ter izračunanih indeksih telesne sestave, sem ocenila fizično razvitost in ugotavljala parametre sestave telesa štirinajstletnih šolarjev iz Dobrepolja in Velikih Lašč. V šolskem letu 2007/2008 sem izmerila 38 deklet in 22 fantov. Opravila sem primerjavo med spoloma in z generacijama merjenima v letih 1991/92 ter 1994/95 v Ljubljani.

Ugotovila sem statistično pomembne spolne razlike v biakromialni širini ramen, širini gležnja, obsegu pasu in indeksu pas - boki v prid dečkov. Deklice imajo v primerjavi z dečki večji delež maščevja ter debelejšo kožno gubo na tricepsu. Primerjava z generacijo merjeno v šolskem letu 1991/92 je pokazala statistično pomembne razlike v biakromialni širini ramen in obsegu prsnega koša pri dečkih v prid mlajše generacije ter v telesni teži pri deklicah, prav tako v prid mlajše generacije.

Primerjava z generacijo merjeno v šolskem letu 1994/95 je pokazala statistično pomembne razlike v debelini kožne gube na tricepsu in indeksu telesne mase v prid dečkom mlajše generacije ter statistično pomembno razliko v debelini kožne gube na tricepsu pri deklicah, prav tako v prid mlajše generacije.

S pomočjo opravljene ankete sem ugotovila povprečno starost nastopa menarhe pri starosti 12,6 let.

KEY WORDS DOCUMENTATION (KWD)

DN

DC 572.512(043.2)=163.6

CX physical characteristics / schoolchildren / 14 years / menarche CC

AU ZAJC, Ema

AA TOMAZO-RAVNIK, Tatjana

PP SI – 1000, Ljubljana, SLO, Večna pot 111

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology PY 2009

TI PHYSICAL CHARACTERISTICS OF FOURTEEN YEARS OLD SCHOOLCHILDREN FROM DOBREPOLJE AND VELIKE LAŠČE DT Graduation thesis (university studies)

NO XII, 80 p., 23 tab., 22 fig., 2 ann., 43 ref.

LA sl AL sl / en AB

Based on antropometric mesurements and calculated indices of body composition physical development of 14 years old pupils from Dobrepolje and Velike Lašče was estimated. I was also determined parameters of body composition. In school year 2007/2008 38 girls and 22 boys were mesured. A comparison between sexes and two generations measured in 1991/92 and 1994/95 were made.

Statistically significant sexual differences in biacromial breadth, ancle width, waist circumference and waist-hip ratio in benefit of the boys were established. Girls have higher portion of fat and thicker triceps skinfold compared to the boys. Comparison with generation measured in school year 1991/92 shows statistically significant difference in boys biacromial breadth and chest circumference in benefit of the younger generation and girls body mass, also in benefit of the younger generation.

Comparison with generation measured in school year 1994/95 has shown statistically significant difference in triceps skinfold and body mass index in benefit of the boys of the younger generation and statistically significant difference in girls triceps skinfold, also in benefit of the younger generation.

By means of poll, I have established the average age of first menstruation occurence at the age of 12,6.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ____________________________________________________

1.1 RAST IN RAZVOJ ___________________________________________________ 2 1.2 PRENATALNI RAZVOJ _______________________________________________ 3 1.3 POSTNATALNI RAZVOJ _____________________________________________ 4 1.3.1 Obdobja rasti in razvoja _________________________________________________ 4 1.3.2 Rast telesne višine in mase telesa __________________________________________ 6 1.3.3 Spolni razvoj __________________________________________________________ 8 1.3.4 Spremembe v sestavi telesa _____________________________________________ 13 1.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAST IN RAZVOJ ________________________ 16

1.4.1 Sekularni trend _______________________________________________________ 17 1.5 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE_______________________________ 18

2 PREGLED OBJAV _________________________________________

2.1 PREGLED AVKSOLOŠKIH RAZISKAV ŠOLSKE MLADINE V SLOVENIJI ____ 19 2.2 PREGLED OBJAV O MENARHI V SLOVENIJI __________________________ 24

3 MATERIAL IN METODE DELA _____________________________

3.1 VZOREC _________________________________________________________ 27 3.2 METODE DELA ___________________________________________________ 28 3.2.1 Antropometrične metode _______________________________________________ 28 3.2.2 Izračunani parametri ___________________________________________________ 38 3.2.3 Statistika ____________________________________________________________ 42

4 REZULTATI ______________________________________________

4.1 ANTROPOMETRIČNE MERE ________________________________________ 45 4.2 SESTAVA TELESA _________________________________________________ 56

4.3 REZULTATI ANKETE _______________________________________________ 62

5 RAZPRAVA IN SKLEPI _____________________________________

6 POVZETEK _______________________________________________

7 VIRI _____________________________________________________

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Prispevek organov in pomembnih telesnih tkiv k telesni masi v različnih razvojnih obdobjih

Tabela 2: Razporeditev telesne mase pri novorojenčku in odrasli osebi

Tabela 3: Sekularni trend v starosti ob nastopu menarhe (dekleta iz Ljubljane) Tabela 4: Centilne vrednosti ITM za štirinajstletnike (slovenski standardi) Tabela 5: Vrednosti ITM za štirinajstletnike (mednarodni standardi)

Tabela 6: Stopnja tveganja v odvisnosti od razmerja obodov pas- boki za odrasle moške in ženske stare 20-29 let

Tabela 7: Delež telesnega maščevja (v %) za štirinajstletnike Tabela 8: Fizična razvitost 14-letnih dečkov

Tabela 9: Fizična razvitost 14-letnih deklic

Tabela 10: Spolne razlike v fizični razvitosti med 14-letnimi šolarji

Tabela 11: Primerjava z antropometričnimi karakteristikami dečkov, merjenih v letih 1991/92

Tabela 12: Primerjava z antropometričnimi karakteristikami deklic, merjenih v letih 1991/92

Tabela 13: Sestava telesa – dečki Tabela 14: Sestava telesa – deklice Tabela 15: Spolne razlike v sestavi telesa

Tabela 16: Primerjava kožnih gub in ITM z meritvami dečkov, merjenih v letih 1994/95 Tabela 17: Primerjava kožnih gub in ITM z meritvami deklic, merjenih v letih 1994/95 Tabela 18: Nastop menarhe

Tabela 19: Odgovori na 1. anketno vprašanje Tabela 20: Odgovori na 2. anketno vprašanje Tabela 21: Odgovori na 3. anketno vprašanje Tabela 22: Odgovori na 4. anketno vprašanje Tabela 23: Odgovori na 5. anketno vprašanje

KAZALO SLIK

Slika 1: Nekatere antropometrične točke ____________________________________ 30 Slika 2: Antropometer za merjenje telesne višine ______________________________ 31 Slika 3: Tehtnica _______________________________________________________ 32 Slika 4: Pelvimeter _____________________________________________________ 32 Slika 5: Kaliper ________________________________________________________ 33 Slika 6: Položaj glave v frankfurtski horizontali ______________________________ 35 Slika 7: Merjenje obsega sproščene nadlahti z merilnim trakom _________________ 36 Slika 8: Merjenje debeline kožne gube na nadlahti s kaliprom ___________________ 37 Slika 9: Merjenje debeline kožne gube pod lopatico ___________________________ 37 Slika 10: Generacijske razlike v telesni teži ___________________________________ 51 Slika 11: Generacijske razlike v telesni višini _________________________________ 51 Slika 12: Generacijske razlike v sedni višini __________________________________ 52 Slika 13: Generacijske razlike v biakromialni širini ramen _______________________ 52 Slika 14: Generacijske razlike v bitrohanterični širini bokov _____________________ 53 Slika 15: Generacijske razlike v bikristalni širini bokov _________________________ 53 Slika 16: Generacijske razlike v širini gležnja _________________________________ 54 Slika 17: Generacijske razlike v obsegu prsnega koša ___________________________ 54 Slika 18: Generacijske razlike v obsegu sproščene nadlahti ______________________ 55 Slika 19: Generacijske razlike v debelini kožne gube na tricepsu __________________ 60 Slika 20: Generacijske razlike v debelini kožne gube pod lopatico _________________ 60 Slika 21: Generacijske razlike v ITM ________________________________________ 61 Slika 22: Stanje menstruacije ______________________________________________ 62

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: antropometrični list Priloga 2: anketni list

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

BF Biotehniška fakulteta

I. B. P. International Biological Programme sign. (+) statistično signifikantno

sign. (-) statistično nesignifikantno

*/**/*** stopnja tveganja

ITM indeks telesne mase WHR razmerje pas – boki FM fat mass / masa maščevja

FFM fat – free mass / pusta telesna masa

GHRH growth hormon releasing hormon

GHRIH growth hormon release – inhibiting hormon GH rastni hormon / somatotropin

TSH tirotropni hormon

ACTH adenokortikotropni hormon LH luteinizirajoči hormon FSH folikle stimulirajoči hormon PR prolaktin

ADH antidiuretični hormon OCT oksitocin

T4 tiroksin T3 trijodtironin

1 UVOD

Značilnost 20. stoletja je postopen biološki pospešek rasti in razvoja, ki ga na osnovi generacijskih primerjav zasledujejo v vseh razvitih deželah sveta. Ker gre za spremembe daljšega časovnega obdobja, se je uveljavil izraz sekularni trend.

Raziskovalci v Sloveniji spremljajo sekularni trend na osnovi antropometričnih meritev v obdobju otroštva, mladostništva in odraslosti. Najstarejše meritve šolskih otrok segajo v leto 1926 (Štefančič s sod., 1996).

Za prikaz fizične razvitosti šolarjev sem uporabila antropometrično metodo, ki omogoča objektivne spolne, starostne in generacijske primerjave.

Poleg fizične razvitosti sem ugotavljala morebitne spolne razlike, za katere sem predvidevala, da so pri tej starosti že izrazite. To sem poskušala utemeljiti tudi z izračunanimi indeksi: ITM (indeksom telesne mase), indeksom pas – boki ter količino maščevja, ki omogočajo oceno količine in razporeditve telesnega maščevja.

S pomočjo omenjenih indeksov sem ugotavljala prevalenco debelosti, ki v svetu in tudi pri nas vse bolj narašča.

Poleg tega sem spremljala pojav menarhe (prve menstruacije) pri deklicah, saj se tovrstne raziskave na tem območju še niso izvajale, prispevajo pa pomembne podatke za vpogled v stanje na lokalnem in tudi celotnem območju Slovenije.

1.1 RAST IN RAZVOJ

V procesu rasti prihaja do:

- hiperplazije – povečevanja števila celic s celično delitvijo (mitozo) in - hipertrofije – povečevanja velikosti posameznih celic.

Rast spremljajo spremembe v izoblikovanju različnih delov telesa, spremembe v telesu kot celoti in tudi spremembe v njegovi sestavi. Rast v višino se z zrelostjo zaključi, se pa nadaljuje v smislu obnavljanja določenih tkiv in nadomeščanja odmrlih celic.

Ločimo:

- rast živega bitja kot celote in - rast enega ali več njegovih delov.

Telo se med rastjo tudi razvija. Razvoj je proces diferenciacije, ki vodi do specifične strukture in funkcije organskih sistemov. Rast in razvoj sta odvisna od dednih faktorjev in faktorjev okolja: prehrane, klime, sezone, socialno-ekonomskega stanje, bolezni, stresov, urbanizacije itd. (Tomazo-Ravnik, 2004).

1.2 PRENATALNI RAZVOJ

Obdobje prenatalnega razvoja je omejeno na prvih devet mesecev od spočetja do rojstva.

Po združitvi dveh spolnih celic – moškega spermija in ženskega ovuma / oocite (jajčeca) nastane novo človeško bitje. Ko določenemu spermiju uspe prodreti do zadnje membrane jajčeca, se spremenijo lastnosti jajčne ovojnice, kar pomeni popolno zaporo za vstop ostalih spermijev. Z oploditvijo nastane iz dveh haploidnih celic diploidna celica - zigota.

V primeru, da ima zigota spolna kromosoma XX, se razvije v ženski zarodek, če ima spolna kromosoma XY, pa se razvije v moški zarodek. Obdobje zarodka/embria traja od 2.

do konca 8. tedna. Za to dobo je značilen razvoj vseh organov iz 3 kličnih plasti - ektoderma, mezoderma in endoderma. Iz ektoderma v obdobju od 4. do 8. tedna nastanejo centralno in periferno živčevje, čutilni epitelij ušesa, nosa in oči, koža z lasmi in nohti, dojki, hipofiza, podkožne žleze in zobna sklenina. Iz mezoderma nastaja skelet, mišičje, krvožilje ter del izločal in spolovil. Endodermalnega izvora pa so prebavila, dihala, nekatera izvodila izločal in spolovil.

Čas od začetka tretjega meseca do konca nosečnosti imenujemo obdobje fetusa / ploda. To je čas zorenja in hitre rasti tkiv in organov. Rast ploda je odvisna od dednih dejavnikov, bolezni ploda ter od okoljskih dejavnikov. Zaostajanje v rasti lahko povzročijo zelo huda podhranjenost nosečnice, kajenje in uživanje drog. Podoben učinek ima lahko tudi pomanjkljivo delovanje posteljice/placente. Pri 12. tednu je že mogoče ločiti spol ploda.

Med četrtim in petim mesecem nosečnosti je zelo intenzivna rast v dolžino, v drugi polovici nosečnosti in še posebej v zadnjih dveh mesecih in pol pa narašča predvsem teža ploda. V tem obdobju plod pridobi 50 odstotkov porodne teže. Normalno nosečnost traja 280 dni ali 40 tednov od začetka zadnje menstruacije (postmenstruacijska starost ploda).

Novorojenček, ki je rojen med dopolnjenimi 37. in 42. tedni nosečnosti, je donošen novorojenček (Bratanič, 2004).

1.3 POSTNATALNI RAZVOJ

Po Vandervaelu ločimo naslednje stopnje otrokovega razvoja:

DOJENČEK in MALČEK / ZGODNJA OTROŠKA DOBA traja od rojstva do starosti 2,5 let oziroma do končnega prodora mlečnega zobovja (vseh 20 zob).

Značilnosti tega obdobja so:

- obsežen trup z glavo, glava predstavlja četrtino telesne teže oziroma višine - kratke okončine

- cilindrično oblikovan prsni koš, manjši od trebuha - debela podkožna plast maščevja (zaščita)

- hitro naraščanje telesne višine in mase

ZGODNJE OTROŠTVO / SREDNJA OTROŠKA DOBA traja od 2,5. do 6. leta ali do prodora prvega stalnega zoba (prvi kočnik).

Značilnosti tega obdobja so:

- glava še vedno dominira nad trupom in ta nad okončinami - podkožna plast maščevja je še dobro izražena

- intenzivnost rasti se umiri

SREDNJE in POZNO OTROŠTVO / POZNA OTROŠKA DOBA traja od 7. do 11. leta za deklice in od 7. do 12. leta za dečke.

Značilnosti tega obdobja so:

- hitra linearna rast okončin

- podkožna plast maščevja se stanjša

- na trupu se (predvsem pri deklicah) izoblikuje pas - spremenijo se razmerja na glavi in obrazu

- pojavijo se prvi znaki spolne diferenciacije

MLADOSTNIŠTVO / DOBA OBRAŠČANJA traja od 11. do 16. leta za deklice in od 12.

do 18. leta za dečke.

Ločimo:

- Predpuberteto, ki traja približno 2 leti, pri deklicah od 11. do 13. leta, pri dečkih pa od 12. do 14. leta starosti.

Ena izmed najpomembnejših značilnosti tega obdobja je hitra linearna rast - mladostniški ali adolescentni rastni sunek, imenovan tudi pubertetni.

- Puberteto, ki traja do 16. leta za deklice in do 18. leta za dečke.

Značilnosti tega obdobja so: oblikovanje sekundarnih spolnih znakov (povečajo se spolni organi, pojav dlakavost, razvoj prsi), pride do transverzalne rasti, obenem pa tudi do zaključka rasti in oblikovanja odrasle postave posameznika (Tomazo-Ravnik, 2005).

V tabeli 1 je prikazan prispevek organov in pomembnih telesnih tkiv k telesni masi v različnih razvojnih obdobjih. Porast deleža telesne mase na račun skeletnega mišičja v primerjavi z 20–24 tednov starim zarodkom in novorojenčkom je izrazit predvsem pri odraslih moških, medtem ko imajo odrasle ženske v povprečju le za 4,3 % večji delež telesne mase na račun mišičnega tkiva. Delež telesne mase na račun okostja, kože, jeter, možganov, pljuč ter ledvic pri odraslih osebah upade.

Tabela 1: Prispevek organov in pomembnih telesnih tkiv k telesni masi v različnih razvojnih obdobjih (Zemel, Barden, 2004)

Delež telesne mase (%) Organ ali tkivo Zarodek

(20-24 teden)

Novorojenček Odrasel moški

Odrasla ženska

Skeletne mišice 25,0 25,0 40,0 29,3

Okostje 22,0 18,0 17,1 17,1

Koža 13,0 15,0 3,7 3,1

Jetra 4,0 5,0 2,6 2,4

Možgani 13,0 13,0 2,0 2,1

Pljuča 3,3 1,5 1,4 1,4

Ledvica 3,1 1,6 0,4 0,5

Srce 0,6 0,5 0,5 0,4

Vranica - 0,2 0,3 0,3

OBDOBJE ODRASLOSTI

Obdobje odraslosti zaznamujeta zaključek rasti telesne višine ter spolna zrelost. Rast v višino se zaključi pri starosti od 18. do 21. leta, najkasneje do 26. leta (zaradi bolezni, zdravljenja itd.). Spremeni se tudi sestava telesa. Z energijsko in hranilno uravnoteženo prehrano ter rednim gibanjem lahko povišamo količino skeletnega mišičja, v nasprotnem primeru se začne povečevati količina podkožnega maščevja. Pri ženskah, starih okoli 50 let, pride do prenehanja menstrualnega cikla, ki je posledica prenehanja delovanja jajčnikov. Ta čas se imenuje menopavza. Z obdobjem staranja prihaja do številnih sprememb:

- pojav osteoporoze ali redčenja kostnega tkiva, - slabša se napetost mišičja,

- pride do zmanjševanja telesne višine na račun tanjšanja medvretenčnih ploščic in popuščanja napetosti mišičja,

- zmanjšuje se sposobnost spomina in učenja,

- zmanjšuje se prožnost žil, pojavljajo se žilne obloge, prihaja do atrofije srca, - zmanjšuje se izločanje ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez (Tomazo-

Ravnik, 2004).

1.3.2 Rast telesne višine in mase telesa TELESNA VIŠINA

Rast v času pred rojstvom je intenzivna, vendar neenakomerna. Največja intenzivnost povečevanja v času pred rojstvom je zabeležena v 4. mesecu fetalnega življenja. V tem času pridobi zarodek tudi do 1,5 mm na dan. Rast po rojstvu ni tako intenzivna, izstopata dve obdobji: dve leti po rojstvu in v času mladostništva. V prvem letu po rojstvu se višina poveča na približno 75 cm (50 % povečanje), v drugem letu pa od 12 do 13 cm. Nato se rast umiri na 5 do 6 cm na leto. Ponovno hitrejše povečanje se pojavi v času predpubertete, kar imenujemo mladostniški rastni sunek.

Mladostniški rastni sunek

»V času mladostništva pride do hitrega povečanja telesne višine ter sprememb v obliki in sestavi telesa. Kakovostno so spremembe podobne pri obeh spolih, količinsko pa gre za

razlike, ki privedejo do spolnih razlik med odraslimi moškimi in ženskami. Pred obdobjem mladostništva so fantje le malenkost višji od deklet, po tem obdobju pa je razlika v telesni višini v povprečju 13 cm. Ramena in mišičje se pri fantih močneje povečujejo, medtem ko so boki in maščevje močnejša pri dekletih. Pride pa tudi do velike razlike v mišični moči, in sicer v korist moškega spola.« (Tomazo-Ravnik, 2004)

V času mladostniškega rastnega sunka fantje pridobijo v višino okoli 20 cm, dekleta pa okoli 16 cm. Intenzivna rast se pri fantih začne v primerjavi z dekleti kasneje in se kasneje tudi zaključi – pri fantih se zaključi med 18. in 20. letom, pri dekletih pa okoli 16. leta.

Večina povečevanja v telesni višini gre na račun hitrejše rasti trupa v dolžino. Spodnje okončine dosežejo najintenzivnejšo rast že nekoliko prej (6–9 mesecev). Med zadnjimi dosežejo največje prirastke ramena in boki. V tem času ne pride do večjih povečanj v velikosti glave, pride pa do sprememb v obraznem delu – izoblikujejo se čelo, nadočesni oboki, obnosne votline ter zgornja in spodnja čeljust. Spremembe so izrazitejše pri fantih, prav tako se pri fantih intenzivneje razvije ramenski obroč, pri dekletih pa medenični, kar je povezano z delovanjem spolnih hormonov.

TELESNA MASA

Pričakovana telesna masa novorojenčkov je med 2700 in 4500 grami, kar je 3000- milijonkrat več, kot je teža oplojenega jajčeca. Podatek priča o intenzivni rasti pred rojstvom. Telesna masa novorojenčka je veliko bolj variabilna kot telesna višina, saj nanjo vplivajo spol novorojenčka, razmere, v katerih je mati preživela nosečnost, morebitno kajenje, uživanje drog in alkohola, rojstvo dvojčkov, trojčkov, prezgodnji porod ipd.

Takoj po rojstvu se telesna masa novorojenčka zaradi zmanjšanega vnosa tekočine zmanjša za približno 5 % porodne vrednosti, vendar se ta izguba nadoknadi v prvih desetih dneh.

Nato se ob koncu prvega leta telesna masa potroji, ob koncu drugega pa početveri. Sledi umirjenje, telesna masa se na leto poveča za 2,25 do 2,75 kg.

Tako kot telesna višina se tudi telesna masa hitro poveča v času predpubertete. Hitrost povečevanja mase je najhitrejša 3 mesece za vrhom hitrosti rasti v višino. V odraslosti so vzroki za povečanje ali zmanjšanje telesne mase različni: spremembe v količini vode, maščevja ali mišičja. Med možne vzroke za povečanje telesne mase pri ženskah sodi tudi nosečnost, vendar naj bi se telesna masa po porodu povrnila v predhodno stanje.

Povečevanje telesne mase je pozitivno v primeru, ko gre za povečevanje na račun pridobivanja telesnega mišičja. Povečevanje telesne mase na račun povečevanja maščobnih zalog pa predstavlja tveganje za različna obolenja (Tomazo-Ravnik, 2004).

1.3.3 Spolni razvoj

»Puberteta je obdobje velikih sprememb v biološkem razvoju. Izoblikujejo se sekundarni spolni znaki, povečajo se spolni organi, velikost in oblika telesa, relativna razmerja mišičja, maščevja in kosti, nastopijo spremembe v fizioloških reakcijah in vedenjske spremembe. Puberteta je rezultat sinhronega delovanja centralnega živčnega sistema in sistema žlez z notranjim izločanjem.« (Tomazo-Ravnik, 2004)

Spolna starost oziroma stopnja spolne zrelosti nam pove, v kakšni fazi razvoja so sekundarni spolni znaki – stanje pubične razvitosti (sramne dlakavosti) in velikost zunanjih spolnih organov pri dečkih in stanje pubične dlakavosti ter razvitost prsi pri deklicah. Pri deklicah se določa oziroma ugotavlja tudi nastop menarhe (čas nastopa prve menstruacije).

SPOLNI RAZVOJ PRI DEČKIH

Prva opazna sprememba pri dečkih je naraščanje velikosti testisov, ki ji sledijo še spremembe v zgradbi in barvi kože mošnje, naraščanje velikosti penisa in pojav sramne dlakavosti. Najintenzivnejše povečevanje penisa se začne v povprečju pri 12,5 letih. Pri tem je variabilnost precej velika, kar lahko pri mladostnikih povzroča določeno mero zaskrbljenosti in anksioznosti. Podpazdušna dlakavost se začne pojavljati, ko je pubična dlakavost v zaključni fazi. Nato se začne (po določenem vrstnem redu) pojavljati še obrazna dlakavost. Do znižanja glasu (mutacije) zaradi povečane rasti glasilk, ki sledi rasti grla, pride sorazmerno pozno v času pubertete, spremenijo se tudi prsi, vendar ne v tolikšni meri kot pri dekletih.

SPOLNI RAZVOJ PRI DEKLICAH

Pri deklicah pride do prve spremembe pri povprečni starosti 11 let, ko pride do povečanja prsi – dviga bradavice in rahlega povečanja areole, sledi pojavljanje pubične dlakavosti, menarha (čas nastopa prve menstruacijske krvavitve) pa nastopi sorazmerno pozno – povprečno pri starosti od 12,8 do 13,2 let (Tomazo-Ravnik, 2004).

Menstruacija ali mesečno perilo

Menstruacija pomeni periodično izločanje krvi, tkiva, tekočine in mukusa iz maternice. Pri zdravi, spolno zreli nenoseči ženski dozori v enem jajčniku na približno vsakih 28 dni po eno jajčece in potuje po jajcevodu proti maternici. Če ne pride do oploditve, jajčece odmre že nekaj ur po ovulaciji, po štirinajst dneh se deli maternične stene odluščijo in odteče kri.

To imenujemo menstruacija ali mesečno perilo (Hribar, 2004).

Menarha je čas nastopa prve menstruacijske krvavitve in pomeni skorajšnjo spolno zrelost. Sama beseda izhaja iz grške besede menarche, ki je sestavljena iz dveh delov:

menos, kar pomeni mesec in arche, kar pomeni začetek. Torej začetek mesečnega perila ali menstruacije (Štajer, 2002).

Do nastopa menarhe pride razmeroma pozno v puberteti, ko je večji del adolescentnega rastnega sunka že mimo (Meze, 2002).

Menstrualni ciklus je obdobje med dvema menstruacijama. Nerednosti pri zdravih ženskah niso nič nenavadnega, saj vplivajo na delovanje spolovil številni dejavniki:

prehrana, klima, poklic, čustveni pretresi, telovadba itd (Hribar, 2004).

Na nastop menarhe vplivajo genetski faktorji in faktorji življenjskega okolja:

- kraj bivanja,

- število otrok v družini, - poklic staršev,

- socialno-ekonomsko stanje (Čehovin, 2000).

Adolescentna sterilnost je čas, ki se ne pojavlja pri vseh dekletih, označuje pa čas od dvanajstih do osemnajstih mesecev po nastopu menarhe, ko jajčeca niso sposobna oploditve.

HORMONALNO URAVNAVANJE RASTI IN RAZVOJA

Hormoni so organske snovi, ki jih tvorijo žleze v notranjim izločanjem (endokrine žleze) in jih izločajo v kri, s katero potujejo do mesta delovanja. Na rast in razvoj vplivajo številni hormoni in snovi – t. i. rastni faktorji.

Hipofiza ali možganski podvesek (Hypophysis) je žleza z notranjim izločanjem, proizvaja pa najmanj osem hormonov pomembnih za rast, presnovo in delovanje ostalih žlez z notranjim izločanjem. Leži v turškem sedlu zagozdnice in je s pecljem povezana z možgani – s hipotalamusom, ki kontrolira njeno delovanje. Hormoni hipotalamusa pospešujejo (GHRH – growth hormon releasing hormon) ali zavirajo (GHRIH – growth hormon release – inhibiting hormon) njeno izločanje hormonov. Hipofiza je sestavljena iz dveh režnjev. Sprednji reženj imenovan adenohipofiza izloča za rast najpomembnejši hormon – rastni hormon ali somatotropin (GH). Izločanje rastnega hormona ni enakomerno, največ se ga izloči v času najglobljega spanja. Posledica prenizkega izločanja rastnega hormona v otroštvu je nižja telesna višina, zmerna debelost in zakasnela puberteta. Če pa je izločanje hormona previsoko, pride do pospešene linearne rasti pred puberteto (gigantizem), po puberteti pa pride do akromegalije, ki se kaže v povečani rasti rok, stopal in nekaterih delov obraza. Poleg rastnega hormona izloča še hormone, ki vplivajo na delovanje ostalih žlez: tirotropne, kotrikotropne in gonadotropne hormone. Tirotropni hormon (TSH) uravnava delovanje ščitničnih hormonov, adenokortikotropni (ACTH) pa uravnava izločanje nadledvične žleze. Med gonadotropne hormone spadajo folikle stimulirajoči hormon (FSH), ki vpliva na rast testisov in razvoj sperme pri fantih, pri dekletih pa stimulira sintezo estrogena v jajčnikih, luteinizirajoči hormon (LH), ki v povezavi s FSH v testisih spodbuja izločanje testosterona, pri dekletih pa vpliva na rumeno telesce, da izloča progesteron ter prolaktin (PR), ki stimulira izločanje mlečnih žlez ter rast prsi.

Zadnji reženj hipofize imenovan neurohipofiza pa izloča antidiuretični hormon (ADH), ki uravnava količino telesnih tekočin ter oksitocin (OCT), ki izzove obporodne kontrakcije maternice in pospešuje izločanje mleka.

Ščitnica (Glandula thyroidea) leži ob 2. in 3. obročku sapnika in je sestavljena iz dveh povezanih lobulov. Hipotalamusni hormon spodbudi hipofizo, da izloča tirotropni hormon, ki povzroči izločanje dveh hormonov: tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). Hormona sta

pomembna kot regulatorja celičnega metabolizma, potrebna sta za normalno dozorevanje centralnega živčnega sistema, pospešujeta nastajanje hrustančnega in kostnega tkiva ter zob. V primeru pomanjkanja v času nosečnosti in zgodnjem otroštvu pride do zaostajanja v rasti in duševnem razvoju. Bolezen se imenuje kretenizem. V primeru pomanjkanja pri odraslih pride do pojava myxodema – zmanjšan bazalni metabolizem, suha sivkasta koža, otekline okoli oči, prizadeti je stalno utrujen. Premočno izločanje pri odraslih povzroči Gravesovo bolezen – povečan bazalni metabolizem, potenje, nemir, izbočena zrkla.

Ščitnica izloča tudi hormon kalcitonin, ki zavira resorbcijo kalcijevih ionov iz kosti, posledično zmanjšuje njihov nivo v krvni plazmi in s tem sodeluje pri gradnji kosti.

Obščitnične žleze (Glandulae parathyroideae) izločajo parathormon, ki deluje v smislu povečane koncentracije kalcijevih ionov v krvni plazmi. Poleg tega, da povečuje izplavljanje kalcijevih ionov iz kosti, pospešuje tudi reabsorcijo kalcijevih ionov iz primarnega urina in absorbcijo kalcija v črevesju. Njegovo delovanje je antagonistično delovanju kalcitonina.

Skorja nadledvične žleze (Glandula suprarenalis) izloča tri skupine hormonov:

glukokortikoide, mineralkortikoide in spolne steroide – androgene. Njeno delovanje uravnava adenokortikotropni hormon hipofize.

Glukokortikoidi pospešujejo razgradnjo beljakovin in maščob. S tem v obdobju dolgotrajnejšega stresa vplivajo na tvorbo glukoze in s tem povečujejo njen nivo v krvi.

Glavni hormon te skupine je kortizol, katerega delovanje je antagonistično delovanju somatotropina, ima pa tudi protistresno in protivnetno delovanje.

Mineralkortikoidi kontrolirajo elektrolitsko ravnovesje ionov natrija in kalija. Glavni hormon te skupine je aldosteron.

Spolni steroidi – androgeni sodelujejo pri razvoju moških sekundarnih spolnih znakov, odgovorni pa so tudi za razvoj mišične mase. Pri prenizkem izločanju teh hormonov pride do Addisonove bolezni. Prizadeta oseba je mišično oslabela, ima nizek krvni pritisk, šibko delovanje srca, prebavne motnje, izgublja na telesni teži in ima močno povečano pigmentacijo kože ter ustne sluznice. Prekomerno izločanje teh hormonov ima za posledico Cushigov sindrom, ki se kaže v debeli zadnji strani vratu, rdečkasti koži in debelosti obraza in trupa. Androgenitalni sindrom pa se kaže v prezgodnjem spolnem razvoju in močni dlakavosti nog in obraza pri ženskah (maskulinizacija).

Spolne žleze (moda / testisi ter jajčniki / ovariji)

Moda ali testisi izločajo moški spolni hormon testosteron. Ta omogoča razvoj sekundarnih spolnih znakov – rast penisa, semenskih vrečk, prostate ter podpazdušne in obrazne dlakavosti. Testosteron vpliva tudi na rast kosti, predvsem ramenskega obroča in hrbtenice, mišičja in maščevja.

Jajčniki ali ovariji izločajo ženske spolne hormone: estrogene in progesteron. Prvi vplivajo na pojav sekundarnih spolnih znakov - razvoj prsi, maternice, vagine in vaginalnih žlez, povzročijo pa tudi intenzivnejšo rast medeničnega obroča. Progesteron pa pripravlja maternico na implantacijo oplojenega jajčeca, vzpodbuja mlečne žleze k laktaciji in vzdržuje nosečnost.

Delovanje tako moških kot tudi ženskih spolnih žlez nadzira hipofiza z izločanjem luteinizirajočega hormona (LH) in folikle stimulirajočega hormona (FSH) (Tomazo- Ravnik, 2004 in Tomazo-Ravnik, 2005).

1.3.4 Spremembe v sestavi telesa

Proučevanja sestave telesa ima že dolgo zgodovino in sega daleč nazaj, vse do Arhimeda in Hipokrata (Tomazo-Ravnik, 1994).

Telo je sestavljeno iz prevladujoče količine vode ter velikih tkiv maščevja, mišičja in kosti.

Tu so še koža in notranji organi.

Sestava telesa je pogosto opisana kot vsota puste telesne mase (fat - free mass FFM) in mase maščevja (fat mass FM) (Salti, 2004).

Sestavo telesa lahko analiziramo z direktnimi in indirektnimi metodami. Direktne (neposredne) metode temeljijo na raziskavah človeških trupel, pri čemer s sekcijo ali kemično analizo vrednotimo količine posameznih telesnih tkiv. Indirektnih (posrednih) metod je veliko, njihov izbor je odvisen od tega, ali želimo sestavo telesa določati po dvokomponentnem (določitev maščevja in puste telesne mase) ali večkomponentnem modelu (določitev mase kože, mišičja, maščevja, skeleta in ostanka).

Sestavo telesa lahko na hiter in zanesljiv način določamo s pomočjo antropometrije, vendar je potrebno meritve izvesti po strogo predpisani metodologiji in z instrumentarijem, ki je umerjen in za vsako od mer točno določen. Z antropometričnimi merami so povezane metode uporabe regresijskih enačb, ki pretvarjajo različne mere v telesno gostoto, iz katere se izračuna količina določenega tkiva, najpogosteje maščevja. Novejše metode, ki se uporabljajo za analizo sestave telesa so: bioelektrična upornost, hidrometrične metode, metode računalniške tomografije in magnetne resonance, ultrazvok, radiografija itd (Tomazo-Ravnik, 1994 in Tomazo-Ravnik, 2004).

Od rojstva do zrelosti se poleg oblike in razmerij telesa spreminja tudi sestava telesa.

Telesna masa je odvisna od stanja hidratacije oziroma vsebnosti vode v telesu. Na to vpliva veliko dejavnikov: potenje, prilagajanje telesne temperature, jemanje zdravil (diuretikov) itd. Pri zdravem odraslem človeku telo vsebuje od 45 do 75 % vode, preostalo maso predstavljajo velika tkiva: mišičje, podkožno maščevje in kosti. Vsebnost posameznih tkiv se v obdobju od rojstva do zrelosti spreminja, kar kaže tabela 2.

Tabela 2: Razporeditev telesne mase pri novorojenčku in odrasli osebi (Tomazo-Ravnik, 2004)

Organi in tkiva

(v %) Novorojenček Odrasla oseba

(telesna masa = 70 kg)

Mišice 25 43

Koža in podkožno maščevje 26 25

Skelet 18 18

Notranji organi 16 11

Živčevje 15 3

V povprečju ima zdrav dojenček 10-15 % maščevja. Tekom prvih 6 mesecev življenja delež maščevja naraste in doseže vrh pri 29 % za dečke in 32 % za deklice (Zemel, Barden, 2001).

SPREMEMBE PUSTE TELESNE MASE

V puberteti se telesna mase poveča tudi na račun povečanja mišične mase, kar je opazno zlasti pri fantih, pri čemer gre za povečanje števila mišičnih vlaken in jeder v njih. S tem se poveča tudi količina kontraktilnih proteinov, kar poveča mišično moč. Tudi pri dekletih je opazen rastni sunek muskulature, ki se pojavi prej kot pri fantih, zato dekleta za kratek čas prehitijo fante v razvitosti mišic.

Pri tri mesece starem otroku odpade na mišično maso 22 % telesne mase, pri petih letih 35

%, pri odraslih moških lahko celo 40 %. Pri dekletih pride do povečanja mišične mase v puberteti, po puberteti pa ta odstotek v primerjavi s telesno maso celo upade.

Pusta telesna masa (FFM), masa brez maščevja, hitro narašča med puberteto in doseže maksimum 63 kg pri dvajsetletnih fantih in okoli 42 kg pri sedemnajstletnih dekletih.

SPREMEMBE MASE MAŠČOBNEGA TKIVA

V povprečju človeško telo sestavlja od 15 do 30 % maščobnega tkiva, ki je sestavljeno iz maščobnih celic (adipocit) in veziva ter je locirano v podkožnem tkivu. Količina podkožnega maščobnega tkiva se v mladostniškem rastnem sunku pri fantih močno zmanjša, pri dekletih pa zmanjšanje na račun maščobnega tkiva ni tako opazno, kar velja

tudi za odraslo obdobje. V zahodnih deželah je opazno naraščanje maščobnega tkiva po puberteti, kar še posebej velja za dekleta (Devetak, 1997).

V zadnjih desetletjih prevalenca debelosti po vsem svetu skokovito narašča. Po približni oceni je na svetu okoli 215 milijonov debelih ljudi, ki imajo ITM višji od 30. Ljudi s prekomerno telesno težo je približno dva do trikrat več, kar pomeni, da je na svetu približno petina prebivalcev prekomerno hranjenih in debelih (Allison, Saunders, 2000 in Deurenberg, Yap, 1999).

Prevalenca otrok v starosti od 6 do 17 let z ITM višjim od 85. centila je v ZDA 22 % in otrok z ITM nad 95. centilom 10,9 %. Življenjski slog naših otrok postaja vse bolj podoben zahodnemu svetu, zato je opazen podoben porast tudi pri nas (Žemva, 2000 in Styne, 2001).

Vzroki za debelost so lahko različni. Pogosto k temu največ pripomore način življenja, ki vključuje prevelik vnos energije s hrano in pomanjkljivo fizično aktivnost. Posledica tega je primarna debelost. K debelosti pa lahko prispevajo tudi različne bolezni. Takrat govorimo o sekundarni debelosti (Juričič, 1999).

Preprečevanje in zdravljenje debelosti pri otrocih in mladostnikih predstavlja zelo pomemben ukrep za preprečevanje bolezni v odrasli dobi. Poleg omenjenega vpliva debelosti na zdravje pa je potrebno opozoriti tudi na psihosocialne težave debelih otrok in mladostnikov (Vrba, 2000).

1.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAST IN RAZVOJ

GENETSKI DEJAVNIKI

»Čeprav je rast posameznika rezultat zapletenih povezanosti različnih dejavnikov, ki vključujejo genetske in okoljske, je jasno, da je genetski del posameznika močan dejavnik napredovanja v rasti in razvoju v življenju.« (Tomazo-Ravnik, 2004)

Raziskave dvojčkov so pokazale, da so velikost, oblika telesa in količina maščevja močneje povezani z dednimi vplivi kot pa z dejavniki okolja. Okvare posameznega gena ali skupine genov lahko povzročijo različne motnje v rasti in razvoju. Kljub temu ne moremo spregledati pomembnega vpliva okolja na rast in razvoj.

DEJAVNIKI OKOLJA

Vplivi okolja delujejo že v času razvoja zarodka, njihov vpliv se nadaljuje po rojstvu.

Vplivi okolja so lahko pozitivni ali negativni. Mednje sodijo: prehrana, onesnaženost okolja, razmere v družini, družbi itd.

Kakovostna prehrana je zelo pomembna v obdobju intenzivne rasti, vpliva tudi na hitrost dozorevanja. Nekakovostna in količinsko ter hranilno nezadostna prehrana vpliva na kasnejši skeletni razvoj in spolno dozorevanje. Težave se pojavijo tudi pri prekomernem vnosu hrane. Posledica je prekomerna telesna masa, motnje presnove (sladkorna bolezen), vse pogostejše pa so tudi motnje hranjenja (anoreksija in bulimija). Raziskave kažejo, da otroci staršev višjega socialnoekonomskega sloja dosegajo višje telesne višine kot njihovi vrstniki, prav tako hitreje dozorevajo. Na hitrost in kakovost rasti vpliva tudi urbanizacija.

Mestni otroci so v primerjavi s podeželjskimi v prednosti, saj imajo boljše pogoje za rekreacijo, prehrano, manj fizičnega dela. Omeniti je potrebno tudi vpliv letnih časov in klime. Telesna rast je intenzivnejša spomladi in poleti, rast telesne mase pa jeseni.

Otroci, ki živijo v družinah, v katerih je komunikacija slaba ter odnosi skrhani, zaostajajo v rasti, saj kronični stres zavira izločanje rastnega hormona.

Telesna aktivnost vpliva predvsem na spremenjeno razmerje maščevja in mišičja, v korist slednjega (Tomazo-Ravnik, 2004).

1.4.1 Sekularni trend

V razvitih deželah se od sredine 19. stoletja opazuje biološko pospeševanje rasti in razvoja ter povečevanje telesne višine odraslih, čemur strokovno pravimo sekularni trend.

Sekularne spremembe so še posebno izrazite po II. svetovni vojni, ki ji je sledil hiter gospodarski napredek, v zadnjem času pa jih je mogoče zaslediti tudi že v nekaterih deželah v razvoju.

Posledica biološkega pospeška rasti in razvoja je, da otroci rastejo hitreje, bolj zgodaj dozorevajo in prej dosežejo svojo dokončno velikost, opazno pa je tudi povečevanje višine odraslih – v zadnjih 100 letih se je telesna višina povečala povprečno za 10 cm.

Sekularni trend je posledica boljših družbeno-gospodarskih razmer, ki omogočajo izboljšano zdravstveno stanje prebivalstva in s tem povezano manj pogosto obolevanje otrok ter pravilno izbrano in pripravljeno hrano.

Pri nas opravljena primerjava telesne višine pri generaciji fantov in deklet, starih od 11 do 18 let merjenih v letu 1939/40 in generaciji enako starih merjenih v letu 1969/70, kaže izrazit sekularni trend v povojnem času.

V zadnjih letih se sekularni trend umirja, ni pa še povsem jasno zakaj. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali se umirja zaradi doseženega genetskega maksimuma ali zaradi ustaljenih življenjskih razmer (Štefančič, 1980).

1.5 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Namen diplomske naloge je predstaviti fizično razvitost in spolne razlike pri štirinajstletnih šolarjih generacije 2007/2008 iz Dobrepolja in Velikih Lašč, dobljene rezultate primerjati z veljavnimi normativi ter predstaviti stanje menarhe v omenjenih občinah.

Meritve sem opravila na OŠ Dobrepolje na Vidmu ter OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče v Velikih Laščah. Izmerila sem trinajst antropometričnih parametrov, izračunala indeks telesne mase, količino maščevja in razmerje pas - boki ter ugotovila stanje menarhe pri 38 štirinajstletnicah.

Za primerjavo imam na razpolago rezultate meritev šolskih otrok, ki sta jih opravila Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, v letih 1991/1992.

Dobljene rezultate debeline kožnih gub in indekse telesne mase sem primerjala s podatki iz diplomskega dela Telesne karakteristike štirinajstletnih šolarjev iz Ljubljane (Devetak, 1997).

Cilji diplomskega dela so:

- ugotoviti fizično razvitost štirinajstletnih šolarjev iz Dobrepolja in Veliki Lašč, - primerjati šolarje iz Dobrepolja in Velikih Lašč z veljavnimi normativi,

- ugotoviti spolne razlike,

- ugotoviti starost ob nastopu menarhe.

V diplomskem delu izhajam iz sledečih hipotez:

- Mladostniki iz Dobrepolja in Velikih Lašč v telesni razvitosti bistveno ne odstopajo od veljavnih normativov.

- Med spoloma v tej starosti že obstajajo statistično pomembne razlike v količini maščevja in mišičja ter njuni razporeditvi.

- Dekleta iz Dobrepolja in Velikih Lašč so glede nastopa menarhe primerljive z ostalimi vrstnicami iz Slovenije.

2 PREGLED OBJAV

2.1 PREGLED AVKSOLOŠKIH RAZISKAV ŠOLSKE MLADINE V SLOVENIJI

Prva raziskava šolskih otrok je bila objavljena že leta 1926. V njej so osnovnošolski učitelji z meritvami telesne višine in mase ugotavljali primerjave med proletarskimi in meščanskimi osnovnošolci.

V šolskem letu 1939/40 je Božo Škerlj izmeril reprezentativni vzorec ljubljanskih srednješolcev med 11. in 18. letom starosti. V raziskavo je vključil meritve telesne višine in mase ter še druge pomembne telesne mere in vpeljal metodologijo za oceno pubertetnega razvoja. S tem je postavil znanstvene temelje za raziskave rasti in telesnega razvoja otrok in mladine. Od Škerljeve temeljne študije potekajo meritve šolskih otrok v Sloveniji kontinuirano po desetletjih.

Skupina Centralnega higienskega zavoda je v letih 1949 in 1950 izvedla meritve, ki so bile osnova za razpravo Telesni razvoj šolske mladine v primerjavi s predvojnim. Glavni cilj razprave je bila postavitev normnih tabel za telesno višino in težo, ki so služile šolskim zdravnikom pri orientacijski oceni telesne razvitosti, poleg tega so omogočale primerjave s predvojnimi podatki.

V letih 1969/1971 je pod okriljem Zavoda SRS za zdravstveno varstvo potekala raziskava Telesni razvoj otrok in mladine. To je bila obsežna presečna študija, ki je vključevala 31 antropometričnih parametrov otrok med 7. in 18. letom starosti.

V letih 1981/82 se je Zavodu SRS za zdravstveno varstvo pridružil Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. Skupna raziskava z naslovom Somatotipska variabilnost rasti in razvoja je zajela starostni razpon med 6. in 20. letom, izmerjenih pa je bilo 15 antropometričnih parametrov.

Novejše meritve so bile opravljene v letih 1990/92, v okviru projekta Antropološke karakteristike otrok in mladine Slovenije. Izmerjenih je bilo 20 antropometričnih parametrov, zabeležen pa je bil tudi nastop menarhe pri dekletih.

Poleg presečnih raziskav so bile v Ljubljani izvedene tudi 3 longitudinalne študije.

V okviru prve z naslovom Longitudinalni študij otrokovega duševnega in telesnega razvoja v šolskem obdobju je bilo opazovanih 125 šolarjev. Drugo longitudinalno študijo z

naslovom Antropološka longitudinalna študija otrok so izvedle raziskovalke Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani med leti 1974 in 1979. Študija je obravnavala telesni razvoj otrok v pozni otroški dobi z začetno starostjo 7 let do dopolnjene starosti 11 let. Zadnja longitudinalna študija pa je potekala med leti 1990 in 1995 na Oddelku za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani v okviru projekta Antropološke karakteristike otrok in mladine Slovenije. Zajela je tri skupine otrok, obravnavanih pa je bilo 26 parametrov v času intenzivnega pubertetnega zagona rasti (Štefančič s sod., 1996).

Omenjeni projekti predstavljajo temelj ugotovitvam o sekularnem trendu pri slovenski šolski mladini, ki jih navajam v nadaljevanju.

Primerjava predvojne generacije merjene v letu 1939/40 s povojno generacijo merjeno v letu 1969/70 kaže intenziven porast višine in sorazmerno pridobitev telesne teže, kar velja za oba spola. Generacijske razlike so bile najbolj izrazite pri dečkih v 14. in 15. letu ter pri deklicah v 12. in 13. letu. Generacija predvojnih fantov zaostaja v povprečni velikosti za 1 do 2 leti že za prvo povojno generacijo, predvojna generacija deklet pa zaostaja v telesni višini za obema povojnima generacijama v povprečju za leto in pol do 4 leta. Tudi telesna teža se pri obeh povojnih generacijah in pri obeh spolih pomembno poveča, vendar pridobivanje na teži ni sorazmerno s povečevanjem telesne višine. Pri drugi povojni generaciji deklet se v primerjavi s prvo povojno generacijo v času pubertete pojavljajo celo negativne razlike v telesni teži. Dekleta so višja in lažja od svojih predhodnic. Pri drugi povojni generaciji se v skladu z nižjimi telesnimi težami opažajo tudi nižje vrednosti za debelino podkožnega maščevja. Širina ramen se je do prve povojne generacije statistično značilno povečala v vseh starostnih skupinah in obeh spolih, primerjava med povojnima generacijama pa kaže le majhna in v celoti statistično neznačilna povečanja tega parametra.

Pri dekletih so jasno izražene negativne akceleracijske tendence v smislu postopne gracilizacije v predelu bokov. Opazne pa so pozitivne sekularne rastne spremembe v obsegu prsnega koša.

Primerjava med zadnjima meritvenima obdobjema , to je med leti 1981/82 in 1991/92 kaže umiritev akceleracije. Izrazitih pospeškov ni, nadaljuje pa se neskladje med rastjo v višino in pridobivanjem na teži pri dekletih. Negativne akceleracijske tendence v smislu postopne gracilizacije teles v predelu bokov niso več prepričljive (Štefančič s sod., 1996)

Štefančič je leta 1988 objavila rezultate bazične raziskovalne naloge Somatotipska variabilnost v procesu rasti in razvoja, kjer je predstavila statistično pomembne spolne razlike v debelini kožne gube na nadlahti in pod lopatico. Ugotovila je, da je debelina podkožnega mastnega tkiva večja pri ženskem spolu, kar velja za vsa starostna obdobja. Po 13. letu postane ta razlika še bolj izražena.

Poleg meritev šolskih otrok so bile izvedene tudi meritve predšolskih otrok. Primerjava dveh generacij predšolskih otrok iz Kopra (1997) in Kranja (2001) je pokazala statistično pomembne razlike v prid mlajše generacije v telesni teži, bitrohanterični širini bokov, obsegu nadlahti ter debelini kožne gube pod lopatico (Tomazo-Ravnik, Štefančič, 2005).

Poleg fizičnega razvoja predšolskih in šolskih otrok imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo tudi raziskave fizičnega razvoja študentov. Izhodiščne podatke je leta 1927 objavil Škerlj.

Najobsežnejše raziskave je izvedla Brodar, ki je sistematično merila študente ljubljanske univerze med leti 1954 in 1964. V letih 1986/87 je potekal projekt z naslovom Morfološka variabilnost študentov ljubljanske univerze. Zadnja raziskava z namenom ugotavljanja morebitnih nadaljnjih sekularnih rastnih sprememb je vključevala štiri generacije študentov in študentk. Izmerjeni in analizirani so bili sledeči parametri: telesna višina, telesna teža, širina ramen in bokov ter ITM. Analiza je pokazala, da se telesna višina kontinuirano povečuje pri obeh spolih. Telesna teža in biakromialna širina ramen se statistično povečujeta le pri študentih, vrednosti ITM se pri študentih progresivno povečujeta, pri študentkah pa se progresivno znižujejo. Pri obeh spolih je opažena postopna gracilizacija v predelu bokov. Negativne akceleracijske tendence so izrazitejše pri študentkah (Štefančič, 2000).

V Franciji izvedena longitudinalna študija je pokazala, da se vrednosti ITM tekom življenja spreminjajo. ITM doseže najnižjo točko pri starosti od 5 do 6 let, nato pa s starostjo linearno narašča od otroštva, mladostništva do odraslosti. Spolne razlike v ITM so v otroštvu majhne, narastejo tekom mladostništva in se ohranijo tudi v odrasli dobi (Malina, 2001).

Prav tako je bil preučen problem razporeditve telesne maščobe v otroštvu. V Bogalusa Heart študiji je bila ugotovljena pozitivna povezava centralno nameščene telesne maščobe (neodvisno od celotne ravni debelosti) s hiperinzulinemijo, hipertenzijo itd. v otroštvu in

adolescenci. Druge študije so pokazale pozitivno povezavo med razmerjem pas - boki (WHR) in krvnim pritiskom pri otrocih in adolescentih. Med obema spoloma WHR pada in ITM narašča s starostjo od otroštva do starosti 18 let. Nato oba naraščata od 18. do 30. Leta starosti. Korelacija med WHR in ITM je bila statistično signifikantna pri moških starih 30 let in pri mladih ženskah (Casey, 1994).

Raziskave telesnega in gibalnega razvoja slovenskih otrok in mladine s posebnim sistemom – športnovzgojnim kartonom – kažejo v nekaterih primerih tudi drugačne trende, kot so bili ugotovljeni v prejšnjih desetletjih. Pospešena rast v višino se je v tem desetletju bistveno upočasnila v primerjavi z obdobji od leta 1970, medtem ko se telesna teža in količina podkožnega maščevja pri osnovnošolski mladini bistveno povečujeta. Pri srednješolski mladini pa se je telesna teža sicer povečala, vendar se je v primerjavi z letom 1990 zmanjšala količina podkožnega maščevja. Podatki pridobljeni s pomočjo športnovzgojnega kartona se nanašajo na obdobje po letu 1990 (Strel, 2001).

Na katedri za antropologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani so bile izdelane številne diplome, ki so obravnavale različno stare šolarje v različnih krajih v Sloveniji. V nadaljevanju omenjam le tiste, ki obravnavajo štirinajstletne šolarje.

Levstek (1988) je v svojem diplomskem delu z naslovom Primerjava šolskih populacij med Mariborom in Ribnico ugotavljala razlike v telesnih karakteristikah med štirinajstletniki iz Maribora in Ribnice ter rezultate telesne višine, telesne teže in oboda prsnega koša primerjala z že znanimi podatki iz leta 1939/40. Ugotovila je, da se štirinajstletniki iz Maribora in Ribnice le malo razlikujejo v telesnih merah, da so v tej starosti že močno izražene spolne razlike v obeh omenjenih krajih ter, da so deklice v Mariboru večje in težje od štirinajstletnic v Ljubljani merjenih v šolskem letu 1939/40.

Omenjene razlike so statistično značilne in dokazujejo sekularni trend.

Devetak (1997) je v svojem diplomskem delu, ki je bilo vključeno v projekt Antropološke karakteristike otrok in mladine Slovenije predstavil rezultate antropometričnih meritev otrok dveh osnovnih šol iz Ljubljane ter parametre sestave telesa. Opravil je primerjave med spoloma in primerjavo z generacijo enako starih merjencev iz leta 1981/82. Ugotovil je spolne razlike, in sicer pri kožnih gubah v prid deklet in pri telesni višini ter teži v prid fantov. Parametri razvitosti mišičja so bili izraženi v prid fantom, maščobna komponenta pa v prid deklet. Generacijske razlike so bile statistično pomembne le pri fantih.

Kemec (2008) je v svojem diplomskem delu z naslovom Sestava telesa pri štirinajstletnih šolarjih iz Velenja predstavila rezultate meritev 36 dečkov in 35 deklic iz Velenja, ki so v šolskem letu 2006/07 dopolnili štirinajst let. Opravila je primerjavo med spoloma in primerjavo z generacijo enako starih merjencev iz šolskega leta 1994/95 (Devetak, 1997).

Pri ugotavljanju spolnih razlik je ugotovila, da so dečki višji in lažji od svojih vrstnic, izkazale so se statistično pomembne spolne razlike v debelini kožne gube na tricepsu in pod lopatico, količini maščevja, maščobni površini nadlahti in indeksu maščobnosti nadlahti v prid deklicam ter statistično pomembne razlike mišične površine nadlahti v prid dečkom. Na podlagi rezultatov antropometrije nadlahti je ugotovila, da imajo deklice večjo količino maščevja in manjšo količino mišičja nadlahti kot dečki. Izračunala je tudi indeks telesne mase ter rezultat primerjala s slovenskimi standardi, pri čemer je ugotovila, da je prevladujoča kategorija normalne telesne mase pri obeh spolih. Generacijska primerjava z rezultati štirinajstletnikov iz Ljubljane je pokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v sestavi telesa.

Akceleracijske pojave je potrebno obravnavati z vso resnostjo, saj sta pospešena rast in zgodnejši spolni razvoj vzroka za mnoge specifične pojave, ki se najpogosteje izrazijo v puberteti. Takrat nagla rast in veliki prirastki izzovejo nepravilnosti v razvoju skeletno–

mišičnega sistema, posebej pogosta pa je slaba telesna drža zaradi ohlapnih hrbteničnih vezi in šibke muskulature, ki se ne krepi ustrezno z adolescentnim sunkom rasti hrbtenice.

Prav tako zgodnejša telesna in spolna zrelost nista v skladu s psihičnim razvojem, socialno zrelostjo ter ekonomsko odvisnostjo od staršev, kar lahko pri mladostniku povzroči številne psihosocialne težave (Štefančič s sod., 1996).

2.2 PREGLED OBJAV O MENARHI V SLOVENIJI

V razvitih delih sveta se menarha pojavlja dve do štiri leta prej kot pred približno stotimi leti na istem območju, kar pomeni, da se je starost ob menarhi za vsako desetletje zniževala za tri do štiri mesece. Močan sekularni trend nastopa menarhe je danes močno opažen v državah v razvoju, kjer se življenjske razmere izboljšujejo. Prav tako pa je zabeleženo zmanjševanje povprečne starosti ob nastopu menarhe še v nekaterih razvitih evropskih državah, kot sta Španija in Nizozemska, sicer se je trend po večini držav ustavil (Štajer, 2002).

Tabela 3: Sekularni trend v starosti ob nastopu menarhe (dekleta iz Ljubljane) (Štefančič, Ferenčak, 2000)

Avtor, leto objave Leto ankete Povprečna starost

Škerlj (1950) 1939/40 13,41

Skerget (1974) 1954/65 13,21

Dovečar (1996) 1969/71 12,91

Dovečar (1996) 1981/82 12,91

Juričič (1994) 1991/92 12,85

Škerlj je v članku Menarha pri Slovenkah povzel ugotovitve svojih raziskav o pojavnosti menarhe pri nas. V raziskavo je zajel dekleta in žene, stare od 9 do 80 let, pripadajoče različnim socialnim slojem. Povprečna starost ob nastopu menarhe je bila 14,42 let.

Ugotovil je, da starost ob nastopu menarhe pada od severovzhoda proti jugovzhodu.

Štajerke torej dobijo menarho kasneje kot Primorke, mestna dekleta prej kot dekleta iz podeželja, kar je razložil z boljšim življenjskim standardom v mestih. Poleg tega je obravnaval vpliv klime na nastop menarhe v Evropi, pri čemer je prišel do ugotovitve, da starost ob nastopu menarhe narašča od ekvatorja proti poloma. Klimatski dejavniki, ki vplivajo na nastop menarhe, so: temperatura, temperaturne spremembe med poletjem in zimo ter vlažnost. Na nastop menarhe vpliva po njegovem poleg klime tudi prehrana.

Dekleta, ki se prehranjujejo z mesom, dobijo menarho prej kot dekleta, ki uživajo vegetarijansko hrano.

Z raziskavo Fizično – pubertetni razvoj ljubljanskih srednješolcev v šolskem letu 1939/40 je ugotovil povprečno starost ob menarhi 13,41 leta. Predvideval je, da na čas nastopa menarhe vplivata predvsem izobrazba očeta in tip naselja, kjer so bila dekleta rojena. Prav tako naj bi dekleta iz mesta dobila menarho približno 1 mesec prej kot dekleta iz podeželja.

V šolskem letu 1998/99 je bila v Velenju izvedena raziskava v okviru katere je bilo anketiranih 324 dijakinj srednjih šol, njihovih mater in babic. Ugotovljena je bila povprečna starost ob menarhi anketirank pri starosti 13,2 let, primerjava med generacijami pa je potrdila akceleracijo v nastopu menarhe med generacijama mater in babic, medtem ko je bila razlika v nastopu menarhe med materami in anketirankami minimalna.

Povprečna starost ob nastopu menarhe za matere je bila 13,22 let, za babice pa 13,87 let.

Ugotovljeno je bilo, da ima med dejavniki okolja, ki vplivajo na starost ob menarhi, najmočnejši vpliv izobrazba matere, ki vpliva na vse druge dejavnike okolja, v katerem dekle odrašča (Štefančič, Dragičević, 2001).

Pintar (2000) je v svoji diplomski nalogi z naslovom Menarha pri deklicah iz Kranja in okolice ugotovila povprečno starost ob nastopu menarhe pri 12,67 leta. Z raziskavo je ugotovila, da so dekleta, katerih starši imajo končano le osnovno šolo, dobila menarho prej kot ostala dekleta. Ugotovila je tudi, da deklice, ki živijo v naseljih v bližini mesta Kranj, dobijo menarho prej kot deklice, ki živijo v mestu Kranj, kar kaže, da se razlike med mestom in okolico zmanjšujejo. Vzroki naj bi bili v izenačevanju življenjskih pogojev.

Hribar (2004) je v svoji diplomski nalogi z naslovom Menarha pri osnovnošolkah iz Spodnje Savinjske doline ugotovila povprečno starost ob nastopu menarhe pri 12,1 leta. Pri raziskovanju ni ugotovila statistično pomembne razlike v povprečni starosti ob nastopu menarhe med mestnimi in podeželskimi dekleti, niti med skupinami deklet, ki jih je razdelila po izobrazbi staršev, številu otrok v družini, zaporedju rojstva anketirank, lastni sobi anketirank in glede na obiskovanje šole v bolj in manj razvitih krajih Spodnje Savinjske doline. Ugotovila je statistično pomembno razliko v prid deklet, ki se v prostem času ukvarjajo s športno aktivnostjo ali učenjem tujih jezikov v primerjavi z dekleti, ki se poleg šole ukvarjajo z dvema ali več aktivnostmi. Ugotovila je tudi, da glede na nastop menarhe pri obravnavanih dekletih izstopa poletni vrh (avgusta in julija).

Bremec (2007) je v svoji diplomski nalogi z naslovom Menarha pri osnovnošolkah iz Semiča, Metlike in Črnomlja ugotovila nastop menarhe pri povprečni starosti 12,0 let.

Primerjava med podeželskimi in mestnimi deklicami ni pokazala statistično pomembnih

razlik. Prav tako ni ugotovila statistično pomembnih razlik pri deklicah glede na izobrazbo in poklic staršev in števila ter zaporedja otrok v družini. Pri ugotavljanju vpliva letnega časa na nastop menarhe je ugotovila največjo pogostost menarh v poletnem in zimskem obdobju.

3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 VZOREC

Za potrebe diplomske naloge sem izmerila štirinajstletnike dveh osnovnih šol: v Dobrepolju in Velikih Laščah. Za omenjeni šoli sem se odločila, ker se tovrstna raziskava na tem področju še ni izvedla in ker sem tudi sama obiskovala eno izmed osnovnih šol.

Vse meritve sem izvedla z vednostjo in pisnim soglasjem staršev. Meritve so potekale v novembru in decembru 2007 ter januarju 2008, vedno v dopoldanskem času.

Izmerila sem 38 deklet in 22 dečkov v starosti od 13,4 do 14,6 let, osmega in devetega razreda devetletke.

OPIS PRIMERJALNEGA VZORCA

Rezultate opravljenih meritev sem statistično obdelala in primerjala s štirinajstletnimi šolarji iz Ljubljane v letu 1991/92.

Rezultate indeksa telesne mase in kožnih gub sem primerjala z meritvami, ki so bile opravljene v šolskem letu 1994/1995 v Ljubljani. Rezultati so bili predstavljeni v diplomski nalogi z naslovom Telesne karakteristike štirinajstletnih šolarjev iz Ljubljane, ki jo je izdelal Iztok Devetak. Izmerjenih je bilo 39 dečkov in 34 deklet starih štirinajst let, pri čemer starost mladostnikov v času meritev ni odstopala za več kot mesec dni od rojstnega datuma.

3.2 METODE DELA

Pri pridobivanju podatkov za potrebe diplomske naloge sem uporabila presečno metodo, katere prednost je v tem, da lahko v razmeroma kratkem času izmerimo veliko število otrok. Da bi ugotovila stanje menarhe sem uporabila anketne liste, ki so jih deklice izpolnile pred ali po opravljenem merjenju.

3.2.1 Antropometrične metode

Antropometrični list je lista meritev, ki jo sestavimo po predlogih I.B.P. (International Biological Programme) ali lastnih potrebah z ozirom na namen meritev (Tomazo-Ravnik, 2005).

List na začetku vsebuje: ime šole, na kateri se je meritev izvajala, šifro merjenca, datum rojstva, datum meritve, spol merjenca in starost merjenca.

V nadaljevanju je naveden seznam antropometričnih mer:

višinske mere: telesna višina, sedna višina

širinske mere (za oceno razvitosti okostja): biakromialna širina ramen, bitrohanterična širina bokov, bikristalna širina bokov, širina gležnja

obsegi (za oceno razvitosti maščevja, mišic in okostja): obseg prsnega koša, obseg sproščene nadlahti, obseg pasu, obseg bokov

kožne gube (za oceno maščobnega tkiva): debelina kožne gube na tricepsu, debelina kožne gube pod lopatico

telesna masa

izračunane vrednosti: indeks telesne mase, indeks pas – boki, količina maščevja

ANTROPOMETRIČNE TOČKE

Antropometrične točke so določene točke na telesu, ki omogočajo natančno merjenje in primerljivost ter ponovljivost merjenj. Določa jih I.B.P., določene pa so na konstantnem mestu, nad ali v neposredni bližini dobro otipljivega dela skeleta.

Antropometrične točke, s pomočjo katerih sem merila omenjene parametre, so sledeče:

Vertex (v) je najvišja točka na glavi v sagitalni smeri, ko je ta v frankfurtski horizontali.

Basion (b) je ravna podlaga, kjer merjenec stoji.

Orbitale (o) je na mestu spodnjega roba očesne votline.

Tragion (t) je na mestu zgornjega roba vhoda v sluhovod.

Acromion (ac) je najbolj lateralna točka na izbočenem delu grebena lopatice (acromion scapulae).

Trochanterion (tro) je točka na proksimalnem lateralnem delu stegnenice (trohanter major).

Iliocristale (ic) je točka na najširšem delu medenice, na njenem robu (crista iliaca).

Malleolare (m) je točka na distalnem delu golenice (malleolus medialis tibiae) in distalnem lateralnem delu mečnice (malleolus lateralis fibulae).

Olecranon (o) je točka na proksimalnem delu podlahtnice (spodnji rob olecranona ulnae).

Otipamo ga, če je komolec pokrčen za 90° (Norton, 2004).

Slika 1: Nekatere antropometrične točke (Norton, 2004)

ANTROPOMETRIČNI INŠTRUMENTARIJ

I.B.P. (Internacionalni biološki program, 1969) predpisuje antropometrični instrumentarij, pogoje merjenja, antropometrične točke, antropometrične mere in tehniko merjenja, ki se uporablja v antropometriji.

Vsi uporabljeni instrumenti morajo ustrezati pogojem, ki jih določa I.B.P. Ti pogoji so sledeči:

- vsi instrumenti morajo biti umerjeni, priporoča se ponovno umerjanje po večjih spremembah temperature, oziroma po 200 merjenjih;

- točnost instrumenta mora ustrezati standardnemu matričnemu merilu;

- vedno je potrebno uporabljati iste instrumente za iste meritve.

Instrumenti, ki sem jih uporabila so:

Antropometer

Antropometer je naprava za merjenje telesne višine. Sestavljen je iz 2 m dolge kovinske palice, ki je na preseku okrogla ali kvadratna. Kovinska palica ima gibljiv del s prečno palico, ki se lahko premika po celotni dolžini antropometra, na kateri je tudi skala v cm.

Antropometer lahko razstavimo in posamezne dele uporabljamo za merjenje nekaterih drugih antropometričnih mer (sedna višina, dolžina roke). Natančnost skale je 0,1 cm, tako natančno se izvede tudi meritev telesne višine.

Slika 2: Antropomer za merjenje telesne višine

(http://www.dh.aist.go.jp/bodyDB/s/Fig_anthropometer.jpg, 20. 3. 2008)

Prenosna tehtnica

Za merjenje telesne mase uporabljamo prenosno ali pa medicinsko tehtnico. Natančnost meritve je pri obeh 0,5 kg. Najpogosteje imajo prenosne tehtnice razpon skale od 0 do 130 kg. Tehtnico je potrebno pogosto umerjati, da je pokazatelj vrednosti vedno na ničli.

Slika 3: Tehtnica (http://www.sas.si/UserFiles/Image/sanitas/sbg19large.jpg, 2. 3. 2009)

Pelvimeter

Pelvimeter je šestilo namenjeno merjenju večjih telesnih širinskih mer (biakromialna širina ramen, bikristalna širina bokov, bitrohanterična širina bokov). Skala razpona do 60 cm se nahaja na prečki, ki povezuje oba kraka. Natančnost meritve je na 0,1 cm.

Slika 4: Pelvimeter (http://sanguinter.co.uk/images/martinPelvimeter_1.jpg, 17. 3. 2009)

Merilni trak

Merilni trak dolžine 150 cm ali 200 cm uporabljamo za merjenje telesnih obodov (obod prsnega koša preko mezosternale, obod pasu, obod bokov, obod fleksirane nadlahti, obod relaksirane nadlahti, obod goleni). Ima centimetrsko skalo, na kateri lahko odčitamo vrednosti na 0,1 cm natančno.