BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
EMINA SALKIĆ
II BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Študijski program: Kemija in biologija
Razumevanje pomena varnosti in zdravja v šolskem kemijskem laboratoriju
pri dijakih
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: izr. prof. dr. Vesna Ferk Savec Kandidatka: Emina Salkić
Ljubljana, marec, 2016
III Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Vesni Ferk Savec, za vsestransko pomoč, podporo in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.
Hvala vsem sodelujočim dijakinjam in dijakom ter vodstvu njihovih šol, ki so mi omogočili izvedbo raziskovalnega dela diplomskega dela.
Posebna zahvala je namenjena družini in najbližjim, ki so verjeli vame in me med nastajanjem diplomskega dela spodbujali ter mi stali ob strani.
IV Namen v okviru diplomskega dela izvedene raziskave je bil ugotoviti razumevanje pomena kemijske varnosti in varovanja zdravja v šolskem kemijskem laboratoriju pri slovenskih dijakih. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja.
Vzorec je sestavljalo 675 dijakov 3. letnikov, ki so se izobraževali v različnih srednješolskih izobraževalnih programih in bili glede na predmetnik za namen raziskave grupirani v tri skupine (kemijsko strokovno izobraževanje, tehniško strokovno izobraževanje in splošno gimnazijsko izobraževanje).
Rezultati raziskave so pokazali, da se dijaki zavedajo pomena uporabe osebne varovalne opreme in jo uporabljajo v šolskem kemijskem laboratoriju, razumejo pomene piktogramov in ravnanje z odpadnimi kemikalijami, v primeru izrednih dogodkov pa bi si znali poiskati ustrezno pomoč. Čeprav njihovo znanje o lastnostih nevarnih snovi in tveganjih ni najboljše, se v šolskem kemijskem laboratoriju počutijo dovolj varno.
Največ znanja o pomenu varnosti in zdravja v šolskem kemijskem laboratoriju so pokazali dijaki kemijskega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: šolski kemijski laboratorij, kemijska varnost, osebna varovalna oprema, piktogrami, izredni dogodek, prva pomoč.
V The main objective of this bachelor paper along with the research it pertains was to determine the extent of the understanding of Slovene Secondary Students when it came to the importance of Health and Safety in the School Chemical Laboratory. The research itself was carried out using a causal non-experimental pedagogical method. The sample contains 675 third-year students who were educated at various secondary educational institutions and who were, given their curriculum, divided into three groups (chemical professional training, technical professional education and general secondary school education).
The research results have shown that secondary students do in fact realize the pertinence of the use of personal protective equipment and as a result, use them in the school chemical laboratory setting. In addition, the students understand the meanings of the pictograms and are aware of how to manage chemical waste as well as how to behave and react, in the event of an unexpected incident, so as to find appropriate assistance. On the other hand, although the students' knowledge regarding the characteristics and risks of dangerous chemicals is not the best, they do in fact still feel sufficiently safe in the school chemical laboratory.
The most knowledge regarding the importance of health and safety in the school chemical laboratory was observed from the secondary school students with chemical professional training.
Keywords: School chemical laboratory, chemical safety, personal protective equipment, pictograms, unexpected incident, first aid.
VI
1 UVOD 1
2 TEORETIČNI DEL 3
2.1 EKSPERIMENTALNODELOPRIPOUKUKEMIJE ... 3 2.2 VARNODELOVŠOLSKEMKEMIJSKEMLABORATORIJU ... 4
2.2.1 LABORATORIJSKI RED 5
2.2.2 SPLOŠNA NAČELA PRI ROKOVANJU S KEMIKALIJAMI 5
2.3 OSEBNAVAROVALNAOPREMA ... 6
2.3.1 LABORATORIJSKA HALJA 6
2.3.2 ZAŠČITNA OČALA 6
2.3.3 ROKAVICE 6
2.3.4 OSTALA VAROVALNA OPREMA 7
2.3.4.1 Zaščitna maska za obraz 7
2.3.4.2 Zaščitna maska za usta in dihala 7
2.3.4.3 Primerna obutev 7
2.3.4.4 Speti lasje 7
2.4 LABORATORIJSKAOPREMA ... 7
2.4.1 PRHA ZA TELO IN SISTEM ZA IZPIRANJE OČI 7
2.4.2 OMARICA ZA PRVO POMOČ 8
2.4.3 GASILNI APARAT 8
2.4.4 VEDRO S PESKOM 8
2.4.5 PROTIPOŽARNA ODEJA 8
2.4.6 DIGESTORIJ 8
2.5 POŠKODBEINUKREPI ... 9
2.5.1 NESREČA IN UKREP: MEHANSKE POŠKODBE 9
2.5.2 NESREČA IN UKREP: OPEKLINE 9
2.5.3 NESREČA IN UKREP: POŠKODBE OČI 10
2.5.4 NESREČA IN UKREP: ZAUŽITJE JEDKE SNOVI 10
2.5.5 KLIC 112 10
2.6 NEVARNESNOVI ... 11
2.6.1 OKSIDATIVNE SNOVI 11
2.6.2 VNETLJIVE SNOVI 12
2.6.3 JEDKE SNOVI 12
VII
2.7 VARNOSTNILIST ... 13
2.8 OZNAKENEVARNIHSNOVI ... 13
2.8.1 STAR SISTEM OZNAČEVANJA SNOVI 13 2.8.2 NOV SISTEM OZNAČEVANJA KEMIKALIJ 15 2.8.3 POMEN PIKTOGRAMOV PO NOVEM SISTEMU OZNAČEVANJA SNOVI 15 2.8.4 OPOZORILNI IN PREVIDNOSTNI ZNAKI 19 2.8.4.1 H-STAVKI 19 2.8.4.2 P-STAVKI 19 2.8.5 ETIKETE NA EMBALAŽAH 19 2.8.6 PRIČAKOVANE PREDNOSTI OZNAČEVANJA GHS 20 2.9 RAVNANJEZODPADNIMIKEMIKALIJAMI ... 20
2.9.1 OBDELAVA ODPADNIH KEMIKALIJ 20 2.9.2 ZBIRANJE ODPADNIH KEMIKALIJ 21 3 EMPIRIČNI DEL 22 3.1 RAZISKOVALNIPROBLEM ... 22
3.2 RAZISKOVALNAVPRAŠANJA ... 22
3.3 RAZISKOVALNAMETODA ... 23
3.3.1 VZOREC DIJAKOV 23 3.3.2 INSTRUMENT ZA PRIDOBIVANJE PODATKOV 24 3.4 ZBIRANJEINANALIZAPODATKOV ... 27
3.5 PREDSTAVITEVREZULTATOV ... 27
3.6 ODGOVORINARAZISKOVALNAVPRAŠANJA ... 56
3.7 RAZPRAVASSKLEPI ... 59
4 LITERATURA 62
5 PRILOGE 66
VIII
Graf 1: Uporaba halje ... 27
Graf 2: Uporaba zaščitnih očal ... 29
Graf 3: Uporaba rokavic ... 30
Graf 4: Uporaba ostale osebne varovalne opreme ... 31
Graf 5: Pogostost uporabe navedene OVO pri dijakih ... 32
Graf 6: Pogostost uporabe OVO pri pedagoškem osebju ... 33
Graf 7: Dostopnost navedenih varnostnih pripomočkov v šolskem kemijskem laboratoriju ... 35
Graf 8: Opremljenost laboratorija s plakatom o lastnostih nevarnih snovi ... 37
Graf 9: Poznavanje piktograma »Nevarno za okolje« ... 38
Graf 10: Poznavanje piktograma »Jedko« ... 39
Graf 11: Poznavanje piktograma »Dražljivo« ... 40
Graf 12: Razumevanje pomena H-stavkov ... 41
Graf 13: Ukrepi v primeru izrednega dogodka ... 43
Graf 14: Klicna številka centra za obveščanje... 44
Graf 15: Vnos živil v šolski kemijski laboratorij ... 45
Graf 16: Pipetiranje z usti ... 46
Graf 17: Ravnanje z nevarnimi odpadnimi kemikalijami ... 47
Graf 18: 1. korak v primeru zaužitja kemikalije ... 48
Graf 19: Obisk pri zdravniku po zaužitju jedke kemikalije... 50
Graf 20: Ukrep pri kemijski poškodbi kože ... 51
Graf 21: Izkušnje z nesrečo v šolskem kemijskem laboratoriju ... 52
Graf 22: Ocena dijakov o lastnem znanju pomena varnosti in zdravja ... 53
Graf 23: Občutek varnosti v šolskem kemijskem laboratoriju ... 54
Graf 24: Predlogi za varnejše delo v šolskem kemijskem laboratoriju ... 55
IX Preglednica 1: Simboli in njihov pomen po starem sistemu označevanja snovi (Urad RS za kemikalije, b. l.) ... 14 Preglednica 2: Pomen piktogramov za »fizikalne nevarnosti« po novem sistemu označevanja snovi (Evropska agencija za kemikalije, 2012) ... 15 Preglednica 3: Pomen piktogramov za »zdravju nevarne snovi« po novem sistemu označevanja snovi (Evropska agencija za kemikalije, 2012) ... 17 Preglednica 4: Pomen piktogramov za označevanje snovi, nevarnih za okolje po novem sistemu označevanja snovi (Evropska agencija za kemikalije, 2013) ... 18 Preglednica 5: Vzorec sodelujočih dijakov in dijakinj pri raziskavi... 23
Kazalo slik
Slika 1: Primer prhe za telo (levo) in sistema za izpiranje oči (desno) na UL FKKT (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 3. letnikov, 2011)... 8 Slika 2: Varnostni list – orodje za upravljanje tveganja (Hukić, 2013) ... 13
1
1 UVOD
»Sovražnika premaga le tisti, ki dobro pozna vse njegove lastnosti in okoliščine, s katerimi se mora bojevati.«
(Dolenec, 1981, str. 3)
V šolskem laboratoriju običajno dela več ljudi hkrati – od neizkušenih učencev oz. dijakov do usposobljenega pedagoškega osebja. S svojim delom vplivajo drug na drugega, zato sta varnost in upoštevanje laboratorijskega reda bistvenega pomena (Slabajna in Novosel, 2009).
Čeprav se pri eksperimentalnih vajah v šoli načeloma uporabljajo snovi, ki nimajo nevarnih lastnosti in so v načrtu eksperimentalnega dela vnaprej predvidene, je pogoj za zagotavljanje varnosti in zdravja v šolskem kemijskem laboratoriju dosledna uporaba osebne varovalne opreme (Ferk Savec in Košenina, 2013).
Predpisi predvidevajo ustrezno opremljenost laboratorijev oz. učilnic, v katerih poteka eksperimentalno delo (npr. prha za telo, sistem za izpiranje oči, digestorij oz. sistemi za prezračevanje ipd.).
Z letom 2015 »stara pravila« o razvrščanju in označevanju kemikalij nadomešča globalno priznani in usklajeni sistem GHS (Globally Harmonized System).
Mednarodno veljavni opozorilni znaki (piktogrami) so razdeljeni v več skupin: (1) seznanjajo z nevarnostmi, ki izvirajo iz fizikalnih lastnosti kemikalij; eksplozivno, vnetljivo, oksidativno, plini pod tlakom; (2) opozarjajo na različne vplive snovi na zdravje; akutna strupenost kategorije 1–3, resno nevarno za zdravje, nevarno za zdravje, jedko; (3) predstavljajo nevarnost za okolje (Husić, 2013, str. 14).
Pravila v laboratoriju so z vidika uporabnikov pogosto ocenjena kot nepotrebna in moteča (Slabajna in Novosel, 2009). Zaradi možnosti nesreč, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja varnostnih predpisov, pa je za učitelja bistveno, da od učencev, dijakov oz. študentov vseeno zahteva njihovo dosledno upoštevanje. Z doslednostjo upoštevanja navodil in pravil ter s svojim zgledom med laboratorijskimi vajami učitelji največ prispevajo k ozaveščanju pomena upoštevanja kemijske varnosti v skrbi za lastno varnost in varnost drugih udeležencev (Ferk Savec in Košenina, 2013).
2 Znanje o kemijski varnosti pa ni pomembno le pri šolskem eksperimentalnem delu, temveč so nevarne snovi preko številnih izdelkov za čiščenje, barvanje, vrtanje ipd. prisotne tudi v našem vsakdanu. Zato je pomembno, da po celotni šolski vertikali pri učencih razvijamo znanje kemijske varnosti, ki vključuje tudi poznavanje tveganja in ukrepe v primeru nezgode.
V diplomskem delu je zato raziskano razumevanje pomena kemijske varnosti in varovanja zdravja v šolskem kemijskem laboratoriju pri populaciji slovenskih dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 EKSPERIMENTALNO DELO PRI POUKU KEMIJE
Kemija kot ena temeljnih naravoslovnih in eksperimentalnih ved preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in spremembe. Pouk kemije je zasnovan na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu ter tako prispeva k razvoju razumevanja naravoslovnih znanosti in k pozitivnemu odnosu do kemije in naravoslovja (Bačnik et al., 2008, str. 4).
Za razvijanje kompleksnega in kritičnega mišljenja pri učencih učni načrt za kemijo (Bačnik et al., 2008, str. 5) predvideva razvijanje naravoslovno- matematičnih kompetenc preko: (1) iskanja, obdelave in vrednotenje podatkov iz različnih virov; (2) uporabe osnovne strokovne terminologije pri opisovanju pojavov, procesov in zakonitosti; (3) razvijanja eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja; (4) razvijanja »odnosne« in odločitvene zmožnosti.
Pri tem učni načrt (Bačnik et al., 2008, str. 5) opredeljuje, da so za razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja pri učencih ključni:
navajanje na izbiro in uporabo primerne ter varne opreme;
opredelitev dejavnikov poskusov (eksperimentov), torej razlikovanje med konstantami in spremenljivkami ter poznavanje kontrolnih (referenčnih) poskusov;
presoja zanesljivosti pridobljenih rezultatov;
navajanje na argumentirano zaključevanje pri predstavitvi.
V didaktičnih priporočilih učni načrt za kemijo (Bačnik et al., 2008) tako opredeljuje eksperimentalno delo pri pouku kemije kot temeljno učno metodo, ki ima pri pouku kemije dvojno vlogo: (1) obravnavo kemijskih pojmov na osnovi eksperimentalnih opažanj kot vira primarnih podatkov; (2) preverjanje teorij oz.
raziskovalnih hipotez. Pri načrtovanju učnih oblik eksperimentalnega dela učni načrt predlaga poudarek na samostojnem eksperimentalnem delu učencev (skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo), ki naj bo optimalno razporejeno skozi celo obdobje poučevanja kemije, učitelji pa naj ga dopolnjujejo z demonstracijskimi eksperimenti z aktivno vlogo učencev.
4 V učnem načrtu za kemijo v splošnih gimnazijah je razvijanju eksperimentalnega pristopa pri dijakih namenjen cel tematski sklop z naslovom »Uvod v eksperimentalno delo«, ki si kot cilje, ki bi jih naj dijaki dosegli z eksperimentalnim pristopom pri pouku kemije, zastavlja naslednje (Bačnik et al., 2008, str. 8):
razlikujejo in utemeljujejo pojme: eksperiment (poskus) in eksperimentalni pogoji/okoliščine, spremenljivke oz. konstante;
razumejo pomen in vlogo eksperimenta v znanosti, posebej kemiji;
se urijo v temeljnih laboratorijskih tehnikah;
spoznavajo stavke H in P ter razumejo pomen zaščitne opreme za varno eksperimentalno delo;
usvojijo temeljne pojme toksikologije;
razvijajo eksperimentalen pristop (laboratorijske spretnosti in tehnike);
razvijejo spretnosti dela z različnimi viri (npr. zbirke podatkov, priročniki) za eksperimentalno delo;
razvijejo možnost varnega eksperimentalnega dela.
Pri laboratorijskih vajah učitelj dijake spodbuja, da se pri iskanju rešitev opirajo na že pridobljena eksperimentalna znanja, spretnosti in veščine, jih povezujejo, dopolnjujejo, nadgrajujejo ter vrednotijo z vidika trajnostnega razvoja (School Chemistry Laboratory Safety Guide, 2006).
2.2 VARNO DELO V ŠOLSKEM KEMIJSKEM LABORATORIJU Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja učencev (b. l.) po 3. členu opredeljuje varnost pri pouku in ostalih organiziranih oblikah dela. Učitelj kemije po prihodu v kemijsko učilnico, kjer bo potekala dejavnost, pregleda prostor in opremo ter v primeru ugotovitve ogrožanja varnosti ali zdravja učencev ustrezno ukrepa. Učiteljeva dolžnost je: (1) posredovati učencem navodila za varno delo in ukrepati, če jih učenci ne upoštevajo; (2) v pisni pripravi predvidevati potrebne varnostne ukrepe pri izvajanju eksperimentov; (3) poskrbeti, da so po končanem pouku pospravljene vsa oprema in snovi, katerih nenadzorovana uporaba bi bila lahko nevarna za zdravje in varnost učencev.
5 Pri eksperimentalnem delu učitelji vedno dosledno nosijo varovalno opremo in enako zahtevajo tudi od dijakov, jih spremljajo in usmerjajo ter nikoli ne zapuščajo laboratorija med vajami (in dijakov brez nadzora). Njihova naloga je, da skrbijo za varnostne predpise v laboratoriju, dijake podučijo o možnostih tveganja v šolskem kemijskem laboratoriju in ukrepih v primeru izrednih dogodkov, jih opozarjajo na lastnosti kemikalij in ravnanje z njimi ter nasploh ozaveščajo o pomenu varnosti in zdravja tako v šolskem kemijskem laboratoriju kot v lastni okolici (School Chemistry Laboratory Safety Guide, 2006).
Le tako so učencem za zgled in spodbujajo kulturo varnosti (School Chemistry Laboratory Safety Guide, 2006).
2.2.1 LABORATORIJSKI RED
Pri laboratorijskih vajah dijaki večinoma delajo po skupinah v prostoru, kjer inventar, kemikalije in medsebojno sodelovanje lahko nehote privedejo do možnosti za nesreče. Da bo tveganje v laboratoriju čim manjše, pooblaščene osebe izdelajo seznam pravil oz. laboratorijski red, ki je izobešen na vidnem mestu v laboratoriju in ga moramo obvezno upoštevati (Smrdu et al., b. l.).
2.2.2 SPLOŠNA NAČELA PRI ROKOVANJU S KEMIKALIJAMI
Splošna načela pri rokovanju s kemikalijami in pravila za zagotavljanje varnosti v šolskih kemijskih laboratorijih v osnovnih in srednjih šolah so (Wissiak Grm in Devetak, 2013, str. 6; Zbirki pravil varnega dela za študente UL FKKT 1.
letnikov, 2013):
v šolskem kemijskem laboratoriju vedno uporabljamo osebno varovalno opremo;
v laboratorij ne vnašamo hrane in pijače;
ne uporabljamo neoznačenih kemikalij;
označimo embalažo, v kateri shranjujemo vzorec;
ne postavljamo kemikalij preblizu roba delovne površine ali police;
ne združujemo snovi, če ni to izrecno naročeno;
upoštevamo, da je mešanica snovi najmanj toliko nevarna, kot so nevarne njene komponente;
kemikalij nikoli ne poskušamo – pipetiranje z usti je prepovedano;
pri delu s kemikalijami se izogibamo stiku s kožo in očmi;
6
vedno dodamo kislino (bolj koncentrirano snov) v vodo (v manj koncentrirano snov);
pred uporabo Bunsenovega gorilnika preverimo, da se v bližini ne nahajajo vnetljive snovi;
pri delu z gorilnikom ne uporabljamo zaščitnih rokavic;
med izvajanjem eksperimentov ne zapuščamo delovne mize brez nadzora;
ne odnašamo kemikalij iz laboratorija;
kemikalij ne zlivamo v odtok;
po končanem delu odlijemo reakcijske zmesi v posebej pripravljene posode za odpadke;
preden zapustimo šolski kemijski laboratorij, si umijemo roke.
2.3 OSEBNA VAROVALNA OPREMA
Osebna varovalna oprema (OVO) je vsaka oprema ali pripomoček, ki ga posameznik nosi ali drži s ciljem varovanja zdravja pred eno ali več nevarnostmi.
Z uporabo osebne varovalne osebe se poskuša načrtno preprečiti ali zmanjšati tveganja za izpostavljenost nevarnosti (Wikipedija, 2013), zato je osebna varovalna oprema pogoj za vstop v laboratorij.
2.3.1 LABORATORIJSKA HALJA
Halja je ena pomembnejših in najpogosteje uporabljenih osebnih varovalnih oprem v vsakem kemijskem laboratoriju. Sestavljena mora biti iz 100-odstotnega bombaža, imeti dolge rokave in segati do ali čez kolena. Halja se zapenja s pritiskači (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013).
2.3.2 ZAŠČITNA OČALA
Pri delu v kemijskem laboratoriju se uporabljajo zaščitna očala s stransko zaščito in tesno prilagajoča panoramska očala. Slednja so namenjena osebam, ki nosijo korekcijska očala ali kontaktne leče (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013).
2.3.3 ROKAVICE
Izbira rokavic je odvisna od vrste dela, nevarnosti in velikosti roke. V šolah se pri poskusih uporabljajo rokavice iz lateksa (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013).
7 2.3.4 OSTALA VAROVALNA OPREMA
2.3.4.1 Zaščitna maska za obraz
Maska zagotavlja dodatno zaščito obraza in vratu ter je pogoj pri izvajanju posebno nevarnih operacij (School Chemistry Laboratory Safety Guide, 2006, str.
19).
2.3.4.2 Zaščitna maska za usta in dihala
Maska za usta onemogoča vstop delcem v telo, medtem ko maske s filtri in z dovajanjem zraka ščitijo pred nevarnimi plini (Husić, 2013).
2.3.4.3 Primerna obutev
Pri eksperimentalnem delu pouka se nosi zaprta, udobna in stabilna obutev, ki preprečuje možnosti za stik kemikalij s kožo (Husić, 2013; Wissiak Grm in Devetak, 2013).
2.3.4.4 Speti lasje
Pri delu z gorilnikom in kemikalijami je možnost kontakta le-teh z daljšimi lasmi, zato so v laboratoriju nujni speti lasje (Wissiak Grm in Devetak, 2013).
2.4 LABORATORIJSKA OPREMA
2.4.1 PRHA ZA TELO IN SISTEM ZA IZPIRANJE OČI
V primeru politja s kemikalijo tuš za izpiranje zagotavlja zadostno količino vode za izpiranje celotnega telesa. Pri tušu sta pomembna lahek dostop do ventila za odpiranje in primeren pretok vode – minimalno štirideset litrov vode na minuto (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 3. letnikov, 2011).
Sistem za izpiranje oči, za razliko od navadne pipe, omogoča tok vode v loku, kar omogoča lažje izpiranje oči (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 3.
letnikov, 2011).
8
Slika 1: Primer prhe za telo (levo) in sistema za izpiranje oči (desno) na UL FKKT (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 3. letnikov, 2011)
2.4.2 OMARICA ZA PRVO POMOČ
Omarica za prvo pomoč po predpisih vsebuje opremo za prve korake ukrepanja v primeru izrednega dogodka. Zato so obvezen pripomoček v vsakem laboratoriju (Ahčan, 2006).
2.4.3 GASILNI APARAT
V laboratoriju mora biti nameščen gasilnik na prašek ali ogljikov dioksid. V večini primerov so primerna gasila z ogljikovim dioksidom, saj ne puščajo ostankov, ne poškodujejo občutljivih aparatur, so kemično skoraj neobčutljiva in uporabna tudi pri električnih napravah (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 3. letnikov, 2011).
2.4.4 VEDRO S PESKOM
Vedro s suhim peskom je varnostni pripomoček, ki ga v primeru manjšega ognja najprej porabimo za gašenje ognja (Kacian in Gajič, 1993).
2.4.5 PROTIPOŽARNA ODEJA
Protipožarna odeja je sestavljena iz posebnih vlaken, ki preprečujejo njeno poškodbo v primeru povečane toplote. Namenjena je zatiranju manjšega požara. V primeru premočnega ognja se uporablja kot pokrivalo, ki ščiti pred nevarnim dimom, vročino in plamenom (Kacian in Gajič, 1993).
2.4.6 DIGESTORIJ
Namen uporabe digestorija je ujeti, zadržati in odvesti emisije, ki nastanejo pri sproščanju kemikalij, saj tako oseba pri delu ne vdihava koncentracij snovi, višjih
9 od mejnih vrednosti. Digestorij ni namenjen skladiščenju kemikalij in odlaganju aparatur. Za zagotavljanje maksimalne učinkovitosti odsesavanja mora biti pomični zaslon spuščen, ko se ne posega v notranjost digestorija (Zbirka pravil varnega dela UL FKKT za študente 3. letnikov, 2011).
2.5 POŠKODBE IN UKREPI
Izreden dogodek je vsak dogodek, ki odstopa od predvidenega scenarija dela in vodi do nezaželenih posledic, kot so materialna škoda, telesna poškodba, požar, eksplozija, okvara na sredstvih za delo, zdravstveno obolenje ali nevarnost za okolje (Husić, 2013).
V šolskih kemijskih laboratorijih so nesreče redke. Pojavljajo se predvsem zaradi nemirnega vedenja dijakov in razbite laboratorijske steklovine, manj pogosta pa so politja s kemikalijami (Ferk Savec in Košenina, 2012).
2.5.1 NESREČA IN UKREP: MEHANSKE POŠKODBE
Najpogostejše tovrstne poškodbe so ureznine s steklom in rezili, praske, udarnine, raztrganine in vbodnine (Trstenjak, b. l.).
Ukrep: Pri manjših urezninah in vbodih odstranimo umazanijo in majhne delce, rano speremo in osušimo. Nato mesto poškodbe pokrijemo s sterilnim obližem.
Večji delci stekla ali kovine v rani predstavljajo večjo nevarnost za ponesrečenca.
Rano le zaščitimo s sterilnim povojem, imobiliziramo z opornico in nemudoma poiščemo zdravniško pomoč (Trstenjak, b. l.).
2.5.2 NESREČA IN UKREP: OPEKLINE
Opekline lahko povzročijo suha vročina, plamen, vroč zrak, segreta kovina, elektrika, para ali vroča tekočina.
Posebne opekline povzročijo jedke kemikalije. Pri politju s kislinami koža dobi trdo in suho skorjo (npr. žveplova (VI) kislina povzroči črno-rjavo skorjo, klorovodikova kislina pa belo skorjo). Baze kožo razmehčajo in pronicajo v globino kože. Posledično koža postane vlažna, sluzasto mehka in nabrekla.
Ukrep: Hlajenje s hladno tekočo vodo vsaj 30 minut, a ne na račun tveganja podhladitve (Trstenjak, b. l.; Kacian in Gajič, 1993).
10 2.5.3 NESREČA IN UKREP: POŠKODBE OČI
V oko lahko pade tujek (drobec stekla, kovine, brom, fosfor) ali brizgne jedka snov.
Ukrep: Drobcev tujkov ne odstranjujemo. Oko pokrijemo s sterilno blazinico in takoj poiščemo zdravniško pomoč.
Jedko tekočino izpiramo iz očesa najmanj 10 minut od korena nosu proti zunanjemu delu očesa z obilnimi količinami tekoče vode. Pozorni smo, da kemikalije ne speremo v drugo oko ali po obrazu. Nato oko pokrijemo s sterilno blazinico in poiščemo zdravniško pomoč.
V primeru vbrizga alkalijske tekočine v oko le-to spiramo ves čas do prihoda zdravniške oskrbe (Trstenjak, b. l.; Husić, 2013).
Za izpiranje kože in oči pri politju z dražilnimi in jedkimi kemikalijami se namesto vode lahko uporablja tudi Diphoterine – hipertonična, amorfna in kelirajoča dekontaminacijska raztopina (Husić, 2013).
2.5.4 NESREČA IN UKREP: ZAUŽITJE JEDKE SNOVI Ob zaužitju jedkih snovi pride do okvar prebavnega trakta.
Ukrep: Pri zaužitju strupene snovi ponesrečencu z mokro gazo odstranimo vsebino iz ust in jih spiramo z obilo vode. Poškodovancu ne smemo izzvati bruhanja. Takoj poiščemo zdravniško pomoč (Trstenjak, b. l.).
2.5.5 KLIC 112
V izrednih situacijah je umirjenost najboljši recept za varno pomoč ponesrečencem. Pod pogojem, da pride v šolskem laboratoriju do nesreče, ki zgoraj ni omenjena, je pomembno, da najprej poskrbimo za svojo varnost in varne okoliščine v prostoru – ponesrečenca prestavimo v varen prostor. Najbolje naredimo, če ponesrečenca položimo v bočni položaj in pokličemo nujno medicinsko pomoč na telefonsko številko 112 (Ahčan, 2006).
Pri klicu je pomembno omeniti naslednje podatke:
KDO kliče?
KAJ se je zgodilo?
KJE se je pripetila nesreča?
KDAJ se je zgodilo?
KOLIKO oseb je treba oskrbeti?
KAKŠNE znake poškodb ali bolezni kažejo poškodovanci?
11 KAKŠNO pomoč potrebujete?
TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA LAŽJI KONTAKT.
Če pri ponesrečencu ne zaznamo dihanja ali nismo prepričani o enakomernosti dihanja, začnemo s postopkom oživljanja. Postopek masaže srca in vpihovanje v usta ponavljamo v razmerju 30 : 2 vse do prihoda nujne medicinske pomoči (Ahčan, 2006).
2.6 NEVARNE SNOVI
Za nevarne snovi se deklarirajo vse snovi, ki imajo vsaj eno nevarno lastnost. Sem uvrščamo vse tekočine, pline ali trdne snovi, ki predstavljajo tveganje za varnost in zdravje.
Na podlagi Zakona o kemikalijah in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi so nevarne kemikalije razvrščene v enega od razredov nevarnosti (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013): (a) eksplozivne kemikalije; (b) oksidativne kemikalije; (c) zelo lahko vnetljive kemikalije; (d) lahko vnetljive kemikalije; (e) vnetljive kemikalije; (f) zelo strupene kemikalije; (g) strupene kemikalije; (h) zdravju škodljive kemikalije; (i) jedke kemikalije; (j) dražilne kemikalije; (k) kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost; (l) rakotvorne kemikalije; (m) mutagene kemikalije; (n) kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje; (o) okolju nevarne kemikalije.
Dijaki pri pouku kemije niso v kontaktu s strupenimi kemikalijami, vseeno pa je zavedanje o (ne)strupenosti bistveno za preživetje, zato je ta tema v skladu z Učnim načrtom za gimnazije obvezno obravnavana pri pouku (Bačnik et al., 2008).
Sledi še kratek opis določenih nevarnih snovi.
2.6.1 OKSIDATIVNE SNOVI
Oksidativne snovi so snovi, ki v stiku z drugimi snovmi povzročijo močno eksotermno reakcijo (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1.
letnikov, 2013).
12 2.6.2 VNETLJIVE SNOVI
Gre za snovi, predvsem lahke tekočine, ki imajo nizko plamenišče, torej temperaturo, pri kateri snov zagori, in nizko vrelišče. Vnetljivi so tudi plini, ki se na zraku vnamejo že pri sobni temperaturi (E-kemija, 2015).
2.6.3 JEDKE SNOVI
Jedke oz. korozivne snovi povzročajo vnetje, poškodbo ali smrt živega tkiva, s katerim pridejo v stik (Wikipedija, 2015).
2.6.4 EKSPLOZIVNE SNOVI
Eksplozivne kemikalije so trdne, tekoče ali želatinozne kemikalije, ki lahko eksotermno reagirajo tudi ob odsotnosti zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja ter povečanja pritiska eksplodirajo (Zbirka pravil za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013).
2.6.5 STRUPENE SNOVI
Toksini so snovi, ki glede na količino, sestavo in čas izpostavljenosti v organizmu zmotijo njegovo funkcijo in anatomijo (Zbirka pravil za študente UL FKKT 1.
letnikov, 2013). Učinki tveganja so različni, odvisni pa so od (1) absorpcije strupa – z vdihavanjem, zaužitjem ali stikom kože, sluznice; (2) porazdelitve v telesu – lokalno ali splošno; (3) metabolizma; (4) izločanja strupa. V primeru kronične zastrupitve se okvare v telesu neopazno povečujejo in izrazijo, ko je za zdravljenje že prepozno. O akutni zastrupitvi pa govorimo, ko do aktivnosti strupa pride takoj ob vnosu v telo. Načeloma velja, da so vse snovi za telo nevarne in strupene v velikih količinah; tudi sladkor, voda ipd.
Pri akutni zastrupitvi so nam za razumevanje strupenih snovi v pomoč vrednosti LD50, LC50 in ED50.
Vrednost LD50 oz. letalna doza pomeni količino snovi v mg/kg, ki povzroči smrt pri 50 % osebkov, izpostavljenih strupom. LC50 ima enak pomen, le da je strup v obliki plina. ED50 oz. efektivna doza pa nima opravka s strupi, ampak se oznaka uporablja za količino zdravila, ki proizvede odziv ali želeni učinek (Žaberl, 2012).
13 2.7 VARNOSTNI LIST
Za vsakega učitelja kemije je varnostni list temelj (eksperimentalnega) pouka. To je dokument, v katerem so zajeti varnostni podatki o določeni kemikaliji in je učiteljem v pomoč pri varni izbiri kemikalij za uspešno vodeno izvedbo poskusov, pri odgovornem delu v šolskem laboratoriju in pri ozaveščanju dijakov o kemikalijah ter pomenu varnosti in zdravja.
Varnostni list vključuje 16 poglavij (Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013): (1) identifikacija snovi/zmesi in podatki o dobavitelju;
(2) ugotovitve nevarnih lastnosti; (3) sestava/podatki o sestavinah; (4) ukrepi za prvo pomoč; (5) ukrepi ob požaru; (6) ukrepi ob nezgodnih izpustih; (7) ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje; (8) nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem in osebna zaščita; (9) fizikalne in kemijske lastnosti; (10) obstojnost in reaktivnost; (11) toksikološki podatki; (12) ekološki podatki; (13) odstranjevanje; (14) transportni podatki; (15) zakonsko predpisani podatki; (16) druge informacije.
Slika 2: Varnostni list – orodje za upravljanje tveganja (Hukić, 2013)
2.8 OZNAKE NEVARNIH SNOVI
2.8.1 STAR SISTEM OZNAČEVANJA SNOVI
Do junija 2015 sta bila v Sloveniji še v uporabi dva sistema razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih snovi ter zmesi. Star sistem je informiral: (a) o kriterijih za razvrščanje, torej ugotavljanju nevarnih fizikalno-kemijskih lastnosti, zdravju nevarnih in okolju nevarnih lastnosti kemikalij ter dodelitvi standardnih opozoril (R-stavkov); (2) o kriterijih za označevanje, torej izboru simbola in ustreznih S-
14 (standardnih obvestil) in R-stavkov glede na ugotavljanje nevarne lastnosti kemikalij; (3) informiranje o pakiranju nevarnih kemikalij (Urad RS za kemikalije, 2015). Oranžno obarvani kvadrati označujejo in opozarjajo na nevarne lastnosti snovi. Čeprav teh simbolov na novih etiketah ni več, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) obvešča, da jih bomo na prodajnih policah še lahko opazili do junija 2017.
Preglednica 1: Simboli in njihov pomen po starem sistemu označevanja snovi (Urad RS za kemikalije, b. l.)
Pikogram Oznaka Pomen
O OKSIDATIVNO
R10 F F+
VNETLJIVO
LAHKO VNETLJIVO
ZELO LAHKO VNETLJIVO
E EKSPLOZIVNO
C JEDKO
Xi Xn
DRAŽILNO – povzroča preobčutljivost v stiku s kožo
ZDRAVJU ŠKODLJIVO
rakotvorno, mutageno, strupeno za razmnoževanje, povzroča preobčutljivost pri vdihavanju (3. skupina)
T T+
STRUPENO
rakotvorno, mutageno, strupeno za razmnoževanje (1. in 2. skupina)
ZELO STRUPENO
N
OKOLJU NEVARNO
strupeno za vodno okolje: N ali brez simbola strupeno za kopno: N za rastline, živali, organizme nevarno za ozonski plašč: N
15 2.8.2 NOV SISTEM OZNAČEVANJA KEMIKALIJ
V Evropski uniji je januarja 2009 stopil v veljavo globalno poenoten sistem razvrščanja, označevanja in pakiranja nevarnih kemikalij, imenovan GHS (angl.
Globally Harmonized System). Dokument GHS je bil sprejet v obliki uredbe Evropskega parlamenta oz. uredbe CLP (CLP – Classification, Labelling and Packaging of hazardous chemicals). Uveljavitev določb uredbe CLP, ki je osnovno orodje uredbe REACH, pomeni implementacijo idej trajnostnega razvoja (Urad RS za kemikalije, 2008).
Evropska agencija za kemikalije (ECHA) informira, da je princip razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij, ki ga uvaja uredba CLP, podoben staremu sistemu Evropske unije. Podobni ostajajo tudi glavni cilji, torej ugotoviti, kakšne nevarne lastnosti ima določena kemikalija, te informacije preko etikete in varnostnega lista posredovati uporabniku in tako omogočiti bolj zavestno, racionalno in odgovorno uporabo tako na lokalnem kot tudi globalnem nivoju (Urad RS za kemikalije, 2009).
2.8.3 POMEN PIKTOGRAMOV PO NOVEM SISTEMU OZNAČEVANJA SNOVI
Oranžne kvadratne simbole za nevarnost nadomeščajo novi grafični znaki v obliki rdeče obrobljenega romba z belo notranjostjo in črnim slikovnim obvestilom.
Čeprav so novi grafični znaki (piktogrami) zgovorni sami po sebi, nimajo več enoznačnega pomena, ampak se pojavljajo v kombinaciji z različnimi opisi, definicijami in pojasnili (Husić, 2013).
Poznavanje novih in starih piktogramov je pomembno, ker so na izdelkih, ki jih uporabljamo v domačem okolju, že dalj časa še stari piktogrami (Preglednica 2).
Preglednica 2: Pomen piktogramov za »fizikalne nevarnosti« po novem sistemu označevanja snovi (Evropska agencija za kemikalije, 2012)
PIKTOGRAM POMEN PIKTOGRAMA
PRIMERI IZDELKOV, KJER NAJDEMO DOLOČEN PIKTOGRAM FIZIKALNE NEVARNOSTI
16 Lahko povzroči ali okrepi
požar; oksidativna snov Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov
Belilo, jeklenka s kisikom za medicinske namene
Ukinjen simbol:
Zelo lahko vnetljiv plin Vnetljiv plin
Zelo lahko vnetljiv aerosol Vnetljiv aerosol
Lahko vnetljiva tekočina in hlapi
Vnetljiva tekočina in hlapi Vnetljiva trdna snov
Olje za svetilke, odstranjevalec laka za nohte
Ukinjen simbol:
Nestabilen eksploziv Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi Eksplozivno; velika nevarnost za nastanek drobcev
Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev
Pri požaru lahko eksplodira v masi
Pirotehnična sredstva, strelivo
Ukinjen simbol:
Vsebuje plin pod tlakom;
segrevanje lahko povzroči eksplozijo
Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe
Plinske jeklenke Ukinjen simbol:
/
Lahko je jedko za kovine
Čistila za odtoke, odstranjevalci vodnega
17 Povzroča hude opekline kože
in poškodbe oči
kamna, umetna gnojila Ukinjen simbol:
Preglednica 3: Pomen piktogramov za »zdravju nevarne snovi« po novem sistemu označevanja snovi (Evropska agencija za kemikalije, 2012)
PIKTOGRAM POMEN PIKTOGRAMA
PRIMERI IZDELKOV, KJER NAJDEMO DOLOČEN PIKTOGRAM
NEVARNO ZA ZDRAVJE Smrtno pri zaužitju
Smrtno nevarno v stiku s kožo Smrtno pri vdihavanju
Strupeno pri zaužitju Strupeno v stiku s kožo Strupeno pri vdihavanju
Pesticidi, antifriz, biodizel Ukinjen simbol:
Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno
Škoduje organom Lahko škoduje organom Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku
Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka
Lahko povzroči raka Sum povzročitve raka
Lahko povzroči genetske okvare Sum povzročitve genetskih okvar
Organska industrijska topila, bencin za motorje, motorna olja
Ukinjen simbol:
18 Lahko povzroči simptome alergije
ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju
Lahko povzroči draženje dihalnih poti
Lahko povzroči zaspanost ali omotico
Lahko povzroči alergijski odziv kože
Povzroča hudo draženje oči Povzroča draženje kože Zdravju škodljivo pri zaužitju Zdravju škodljivo v stiku s kožo Zdravju škodljivo pri vdihavanju Škodljivo za javno zdravje in okolje zaradi uničevanja ozona v zgornji atmosferi
Detergenti za pranje, čistila za stranišča, hladilna tekočina
Ukinjen simbol:
Preglednica 4: Pomen piktogramov za označevanje snovi, nevarnih za okolje po novem sistemu označevanja snovi (Evropska agencija za kemikalije, 2013)
PIKTOGRAM POMEN PIKTOGRAMA PRIMERI IZDELKOV, KJER NAJDEMO DOLOČEN PIKTOGRAM NEVARNO ZA OKOLJE
Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki
Strupeno za vodne
organizme, z dolgotrajnimi učinki
Pesticidi, bencin za motorje, organska industrijska topila
Ukinjen simbol:
19 2.8.4 OPOZORILNI IN PREVIDNOSTNI ZNAKI
Za večjo previdnost pri rokovanju s kemikalijami so piktogramom dodani H- in P- stavki, ki zamenjujejo dosedanja standardna opozorila (R-stavke) in standardna obvestila (S-stavke).
2.8.4.1 H-STAVKI
Nevarnostni stavki oz. H-stavki (angl. Hazard statements) opisujejo vrsto in resnost nevarnosti snovi. Označeni s črko H in trimestnim številom. Opisujejo razred ali kategorijo nevarnosti, ki jo povzroča nevarna snov, po potrebi pa tudi stopnjo nevarnosti. Prva številka opisuje vrsto nevarnosti (npr. 2 (oznaka 200) za fizikalne lastnosti), drugi dve številki pa ustrezata zaporedju številčenja nevarnosti: eksplozivnosti (oznake med 200–210), vnetljivosti (oznake od 220–
230) itd. Razpon 200–299 tako opredeljuje fizikalne nevarnosti snovi, razpon 300–399 nevarnosti za zdravje, razpon 400–499 pa nevarnosti za okolje (Evropska agencija za kemikalije, 2012).
2.8.4.2 P-STAVKI
Previdnostni stavki oz. P-stavki (angl. Precautionary statements) opisujejo priporočene ukrepe za zmanjšanje ali preprečevanje negativnih učinkov na zdravje in okolje pri izpostavljanju nevarnim snovem. Tako kot H-stavki so tudi P-stavki kodificirani z uporabo enotne črkovno-številčne oznake, ki je sestavljena iz črke in treh številk. Tako prve številke pri previdnostnih stavkih določajo: 1 (100–199) splošne ukrepe, 2 (200–299) preprečevanje, 3 (300–399) odzive, 4 (400–499) shranjevanje in 5 (500–599) odstranjevanje (Evropska agencija za kemikalije, 2012; Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013).
2.8.5 ETIKETE NA EMBALAŽAH
Praviloma se (nevarne) snovi, ki se dajejo v promet, dostavljajo v embalaži. Po novem sistemu označevanja se zahtevata večji prostor in obseg informacij na etiketah. Razlogi za to so dodatni piktogrami in opozorilna beseda, novost na etiketah, ki označuje relativno stopnjo nevarnosti ter opozarja na morebitno nevarnost. »Nevarno« pomeni opozorilno besedo, ki označuje kategorije resnejših nevarnosti, »Pozor« pa pomeni opozorilno besedo, ki označuje kategorije manj resnih nevarnosti. Na etiketah se zahteva pet previdnostnih stavkov, kar je višje od obvestilnih stavkov pri starem sistemu označevanja snovi, in obvezna vključitev
20 kategorij nevarnosti ter dodatnih stavkov o nevarnosti in previdnostnih stavkov (Evropska agencija za kemikalije, 2012; Zbirka pravil varnega dela za študente UL FKKT 1. letnikov, 2013).
Po označevanju GHS so na etiketah zapisani (Husić, 2013):
ime, naslov in telefonska številka dobavitelja;
identifikatorji izdelka: ime in trgovsko ime, racionalna molekulska formula, CAS-številka itd.;
piktogram;
opozorilna beseda;
stavki o nevarnosti – H-opozorila;
previdnostni stavki – P-opozorila;
količina (splošna uporaba);
dodatne informacije (dodatni stavki o nevarnosti ipd.).
2.8.6 PRIČAKOVANE PREDNOSTI OZNAČEVANJA GHS Pričakovane prednosti označevanja GHS so (Žaberl, 2012):
višja stopnja zaščite ljudi in okolja (globalno);
pospešitev mednarodne trgovine;
zmanjšanje testov in evaluacij;
boljše upravljanje tveganja s kemikalijami;
razvoj novih kriterijev za določene segmente razvrščanja (kopensko okolje, vsebnost nanodelcev itd.).
2.9 RAVNANJE Z ODPADNIMI KEMIKALIJAMI
Načrtno ravnanje z odpadki lahko varuje javno zdravje in kakovost okolja ter podpira ohranjanje naravnih virov (Zakon o varovanju okolja, cit. Husič, 2013).
Odpadne snovi varno hranimo in pravočasno odstranimo, obdelamo (nevtralizacija, razstrupljanje, razredčevanje) in nato izlijemo ali ponovno uporabimo kot reagente pri eksperimentalnih vajah (Pretnar, 1987).
2.9.1 OBDELAVA ODPADNIH KEMIKALIJ
Pretnar (1987) povzema navodila za obdelavo odpadnih kemikalij:
kisline razredčimo, delno nevtraliziramo z natrijevim hidrogenkarbonatom in speremo z veliko vode;
21
alkalije razredčimo, delno nevtraliziramo z natrijevim hidrogensulfatom (VI) in speremo z veliko vode;
soli alkalijskih in zemeljsko-alkalijskih kovin razredčimo in speremo z veliko vode;
ostanke elementarnega natrija raztopimo v etanolu, nevtraliziramo z natrijevim hidrogensulfatom (VI) in speremo z veliko vode.
2.9.2 ZBIRANJE ODPADNIH KEMIKALIJ
Pretnar (1987) povzema navodila za zbiranje odpadnih kemikalij:
gorljiva topila zbiramo v temni steklenici. Zbrana topila oddamo zbiralcem in odstranjevalcem nevarnih odpadkov;
halogenirana topila zbiramo posebej. Zbrana topila oddamo zbiralcem in odstranjevalcem nevarnih odpadkov;
soli težkih kovin zbiramo v plastenki. Ko je plastenka 80-odstotno napolnjena, uravnavamo pH na 5–7 in dodamo dinatrijev sulfid. Čez nekaj časa izlijemo bistro tekočino, oborine pa zbiramo in oddamo v deponijo posebnih odpadkov.
Pomembno je tudi, da nevarne odpadne kemikalije zbiramo v posebnih embalažah, ki morajo biti primerno označene s podatki, kot so: (a) naziv, torej sestava in vsebina ter klasifikacijska številka odpadka po Klasifikacijskem seznamu odpadkov; (b) simbol nevarnosti; (c) količina odpadne snovi – masa ali volumen; (č) delodajalec; (d) ime in priimek odgovorne osebe delodajalca (Husić, 2013).
22
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 RAZISKOVALNI PROBLEM
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dijaki 3. letnikov različnih programov izobraževanja razumejo pomen varnosti in zdravja v kemijskem laboratoriju ter spoznati, katero varovalno opremo uporabljajo dijaki in pedagoško osebje pri eksperimentalnih vajah pri kemiji, kako pogosto in s katerimi varnostnimi pripomočki bi si pomagali v primeru nesreče v šolskem laboratoriju in kakšen je nivo njihovega znanja o pravilih ter vedenju v šolskem laboratoriju. Namen je bil tudi raziskati varnostne in zdravstvene ukrepe v primeru nesreč, do katerih najpogosteje prihaja v kemijskem laboratoriju. ter nazadnje izvedeti predloge in izboljšave dijakov za uspešnejše ter varnejše eksperimentiranje pri pouku kemije.
3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Postavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
i. Katero varovalno opremo uporabljajo dijaki, učitelji in laboranti v šolskem kemijskem laboratoriju ter kako pogosto?
ii. Kakšna je opremljenost šolskih kemijskih laboratorijev z varnostnimi pripomočki?
iii. Ali ima večina dijakov primerno znanje o pomenu oznak za označevanje nevarnih snovi?
iv. Kako dobro so dijaki seznanjeni s pravili za varno ravnanje v šolskem kemijskem laboratoriju?
v. Ali so dijaki seznanjeni z ukrepi za varno ravnanje v primeru nesreče?
vi. Ali so dijaki kemijskega strokovnega izobraževanja najbolje seznanjeni s pravili in ukrepi v šolskem kemijskem laboratoriju?
23 3.3 RAZISKOVALNA METODA
V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda. 3.3.1 VZOREC DIJAKOV
V raziskavo so bili vključeni dijaki in dijakinje 3. letnikov različnih izobraževalnih programov iz Slovenije (Preglednica 5). Skupaj je sodelovalo 675 dijakov, od tega 289 učenk in 386 učencev. Povprečna starost testirancev je 17,3 leta.
Preglednica 5: Vzorec sodelujočih dijakov in dijakinj pri raziskavi
Šola (3. letnik) Število
dijakov
Smer in skupno število dijakov
Šolski center Celje:
Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo
19
Kemijsko strokovno izobraževanje
200 Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše 49
Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo 113
Šolski center Ljubljana:
Srednja strojna in kemijska šola Ljubljana
19
Šolski center Celje:
Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Gimnazija Lava
16 63
Tehniško strokovno izobraževanje Šolski center Ljubljana: 266
Srednja strojna in kemijska šola Ljubljana 102 Šolski center Kranj:
Strokovna gimnazija 85
1. Gimnazija v Celju 29
Splošno gimnazijsko izobraževanje
209
Gimnazija Jesenice 36
Gimnazija Šentvid 30
Gimnazija Ledina 50
Škofijska gimnazija 64
Skupaj 675
24 3.3.2 INSTRUMENT ZA PRIDOBIVANJE PODATKOV
V empiričnem delu diplomskega dela je bil uporabljen vprašalnik, prirejen po Ferk Savec in Košenina (2012; 2013).
Vprašalnik je sestavljen iz 19 vprašanj, ki sodijo v naslednje vsebinske sklope: (1) uporaba osnovne varovalne opreme; (2) poznavanje laboratorijske opreme; (3) (ne)varnosti pri kemiji; (4) varnostni ukrepi in prva pomoč; (5) percepcija lastne varnosti dijakov v šolskem kemijskem laboratoriju.
1. Uporaba varnostne opreme
Katero varovalno opremo običajno uporabljate v vašem šolskem kemijskem laboratoriju?
Obkrožite ustrezne odgovore v stolpcih glede na uporabnika varovalne opreme (dijaki, učitelj in laborant).
Kako pogosto uporabljate dijaki varovalno opremo pri delu v šolskem kemijskem laboratoriju?
Kako pogosto uporablja varovalno opremo pri delu v šolskem kemijskem laboratoriju pedagoško osebje (učitelj, laborant)?
S prvimi tremi vprašanji smo pričakovali, da bo preučeno, katero osebno varovalno opremo uporabljajo dijaki in njihovo pedagoško osebje pri eksperimentalnih vajah pri kemiji ter kako pogosta je uporaba le-teh. Pri prvem vprašanju polodprtega tipa je našteta različna varovalna oprema z možnostjo odgovorov DA in NE, odvisno od tega, katero uporabljajo dijaki sami in njihovi učitelji ter laboranti med eksperimentalnim poukom.
Vprašanje poleg šestih podvprašanj zaprtega tipa pri zadnjem podvprašanju dopušča možnost odprtega odgovora v primeru neomenjene varovalne opreme.
Drugo in tretje vprašanje se nanašata na pogostost uporabe osebne varovalne opreme pri dijakih in pedagoškem osebju. Vprašanji sta zaprtega tipa, na razpolago pa so odgovori, da se v šolskem laboratoriju VEDNO (100 % eksperimentalnih vaj), OBIČAJNO (več kot 50 % eksperimentalnih vaj),
25 OBČASNO (manj kot 50 % eksperimentalnih vaj) ali NIKOLI (ne) uporablja varovalna oprema.
2. Poznavanje laboratorijske opreme
Ali imate v vašem laboratoriju naslednje varnostne pripomočke? Obkrožite ustrezen odgovor v stolpcih na desni.
Pri četrtem vprašanju je naštetih več varnostnih pripomočkov, izmed katerih dijaki določajo, ali so jim ta dostopna, z odgovorom DA, NE ali NE VEM.
Torej so podvprašanja zaprtega tipa, zadnje podvprašanje pa je delno odprtega tipa.
Ali je vaš šolski kemijski laboratorij opremljen s plakati o lastnostih nevarnih snovi?
Peto vprašanju sprašuje, ali imajo dijaki v šolskem kemijskem laboratoriju plakat o nevarnih snoveh. Vprašanje je bilo pol odprtega tipa, saj so na voljo odgovori DA, NE, NE VEM in DRUGO.
3. (Ne)varnosti in zdravje pri kemiji
Razložite pomen piktogramov, tako da obkrožite ustrezen pomen.
Vprašanja se navezujejo na znanje o kemijski varnosti in tveganjih v šolskem kemijskem laboratoriju. Pri treh piktogramih je treba obkrožiti njihov pravilen pomen. Pri prvem piktogramu so bili možni odgovori JEDKO, OKSIDATIVNO in NEVARNO ZA VODNO OKOLJE, pri drugem EKSPLOZIVNO, JEDKO in DRAŽLJIVO, pri tretjem pa OKSIDATIVNO, RAKOTVORNO in DRAŽLJIVO.
Na kaj se nanašajo t. i. H-stavki?
26
Vprašanje o definiciji H-stavkov je prav tako zaprtega tipa, kjer se izbira med štirimi možnimi odgovori.
Ali je v laboratoriju dovoljeno uživanje hrane in pijače?
Ali je pipetiranje kemikalij z usti ustrezno?
Kako poskrbite za nastale odpadne nevarne kemikalije?
Pri vprašanjih o vnosu živil v šolski kemijski laboratorij, pipetiranju z usti in ravnanju z odpadnimi kemikalijami, ki so vsa zaprtega tipa, je bilo treba izbrati en odgovor izmed štirih možnih.
4. Varnostni ukrepi in prva pomoč
Kako bi ravnali, če bi v vašem šolskem kemijskem laboratoriju nastal izreden dogodek (požar, eksplozija, razlitje nevarnih snovi ipd.)? Obkrožite ustrezne odgovore.
Katera je telefonska številka centra za obveščanje?
Kaj je po vašem mnenju pravilno, da NAJPREJ naredimo v primeru zaužitja jedke kemikalije?
Ali je v primeru zaužitja jedke kemikalije obvezno obiskati zdravnika?
Kakšno je po vašem mnenju pravilno ravnanje v primeru kemijske poškodbe kože?
Zgoraj našteta vprašanja so delno odprtega tipa. Dijaki lahko obkrožijo en odgovor izmed vseh naštetih ali pa sami napišejo odgovor pod DRUGO.
5. Percepcija lastne varnosti dijakov v šolskem kemijskem laboratoriju
Ali ste bili že priča nezgodi v šolskem kemijskem laboratoriju?
Vprašanje je delno odprtega tipa, saj ponuja odgovora DA ali NE. V primeru odgovora DA dopušča kratek opis primera.
Kako bi ocenili vaše znanje o varnosti in zdravju v kemijskem laboratoriju?
27
Vprašanje zaprtega tipa ponuja možne odgovore od ODLIČNO do NEZADOSTNO.
Ali je po vašem mnenju dovolj poskrbljeno za varno delo v vašem šolskem kemijskem laboratoriju?
Vprašanje je pol odprtega tipa.
Predlagajte izboljšave za varnejše delo v vašem šolskem kemijskem laboratoriju, če menite, da so potrebne.
Zadnje vprašanje je odprtega tipa, kjer so lahko dijaki po želji napisali svoje izboljšave.
3.4 ZBIRANJE IN ANALIZA PODATKOV
Vprašalniki so bili dijakom vročeni po osebnem stiku ali v dogovoru z učiteljem kemije po pošti na šolo. Dijaki so ankete izpolnjevali med poukom kemije. Za reševanje ankete so imeli na voljo 15 minut.
Zbiranje vprašalnikov je trajalo od marca do oktobra 2014. Ankete smo ročno obdelali in podatke vnesli v program MS Excel, kjer sta bili izvedeni njihova statistka in analiza. Dodatno smo za statistično analizo uporabili program SPSS.
3.5 PREDSTAVITEV REZULTATOV
Graf 1: Uporaba halje
28 Raziskava je pokazala, da so tako dijaki kot pedagoško osebje iz splošnega gimnazijskega izobraževanja ter strokovnega kemijskega izobraževanja pri laboratorijskih vajah običajno zaščiteni s haljami. V obeh primerih je več kot 95
% dijakov potrdilo uporabo halje pri vajah, prav tako je več kot 98 % dijakov obeh izobraževalnih programov potrdilo uporabo halj pri njihovih učiteljih.
Manjši, a še vedno zelo visok delež dijakov v obeh izobraževalnih programih (nad 96 %) je potrdil uporabo zaščite s haljami pri laborantih.
Zanimivi pa so odgovori dijakov strokovnega tehniškega izobraževanja, kjer je največ dijakov (97,74 %) potrdilo uporabo halje pri njihovih laborantih, medtem ko 83,08 % dijakov strokovnega tehniškega programa meni, da njihovi učitelji pri poskusih običajno uporabljajo halje, presenetljivo pa so pri sebi potrdili zaščito s haljami pri 60,9 % vaj.
Razlike v uporabi halj so med dijaki različnih izobraževalnih programov tudi statistično pomembne, saj po navedbah dijakov dijaki tehniškega strokovnega izobraževanja statistično pomembno manj pogosto uporabljajo haljo od drugih dveh anketiranih programov (F = 190,924; p = 0,000; Priloga 4). Prav tako po navedbah dijakov učitelji (F = 42,249; p = 0,000; Priloga 4) in laboranti (F = 3,797; p = 0,023; Priloga 4) tehniškega strokovnega izobraževanja statistično pomembno manj pogosto uporabljajo haljo od drugih dveh anketiranih izobraževalnih programov.
Pri tem je nenavadno, da neodvisno od izobraževalnega programa fantje statistično pomembno pogosteje trdijo, da uporabljajo haljo glede na dekleta (t = 9,696; p = 0,000; Priloga 5). Zanimivo je tudi, da je iz grafa 1 razvidno tudi, da je delež uporabe halje pri učiteljih v vseh treh izobraževalnih programih višji od deleža dijakov, ki uporabljajo halje.
29
Graf 2: Uporaba zaščitnih očal
80,5 % dijakov strokovnega kemijskega izobraževanja običajno med laboratorijskimi vajami nosi zaščitna očala, nižji pa je delež odgovorov dijakov splošnega gimnazijskega izobraževanja (70,81 %) in delež dijakov strokovno tehniškega izobraževanja (le 63,53 %).
Dijaki strokovnega tehniškega izobraževanja so ocenili uporabo zaščitnih očal pri njihovih učiteljih (60,9 %) in laborantih (77,68 %). Okoli 63 % dijakov splošnega gimnazijskega izobraževanja je potrdilo uporabo zaščitnih očal pri njihovih učiteljih in laborantih, osupljivi pa so odgovori dijakov strokovnega kemijskega izobraževanja, kjer se strinjajo, da njihovo pedagoško osebje pri vsaj polovici poskusov ne uporablja zaščitnih očal.
Razlike v uporabi zaščitnih očal so med dijaki različnih izobraževalnih programov tudi statistično pomembne, saj po navedbah dijakov dijaki tehniškega strokovnega izobraževanja statistično pomembno manj pogosto uporabljajo zaščitna očala od drugih dveh anketiranih izobraževalnih programov (F = 19,952; p = 0,000; Priloga 4), medtem ko po navedbah dijakov kemijskega strokovnega izobraževanja njihovi učitelji (F = 7,170; p = 0,001; Priloga 4) in laboranti (F = 19,007;
p = 0,000; Priloga 4) statistično pomembno manj pogosto uporabljajo zaščitna očala med laboratorijskimi vajami od učiteljev in laborantov drugih dveh anketiranih izobraževalnih programov.
30 Neodvisno od izobraževalnega programa fantje statistično pomembno pogosteje trdijo, da uporabljajo zaščitna očala glede na dekleta (t = 4,214; p = 0,000; Priloga 5).
Na podlagi podatkov iz Priloge 2 gre sklepati, da dijaki narobe razumejo pomen zaščitnih očal, saj je več kot tretjina dijakov kemijskega strokovnega izobraževanja korekcijska očala prepoznala kot varovalno opremo. Enakega mnenja je bilo 22,49 % dijakov splošnega gimnazijskega programa in 13,91 % dijakov tehniškega strokovnega izobraževanja.
Graf 3: Uporaba rokavic
Izstopajo rezultati dijakov kemijskega strokovnega izobraževanja, kjer 86 % dijakov uporablja rokavice med laboratorijskimi vajami. Zanimivo je, da le 54,55
% dijakov splošnega gimnazijskega izobraževanja in 59,77 % dijakov tehniškega strokovnega izobraževanja potrjuje uporabo rokavic med poskusi.
Delež učiteljev, ki uporablja rokavice za zaščito, znaša pri vseh programih med 50–60 %. Najbolj pa se zavedajo pomena uporabe rokavic laboranti, in sicer laboranti splošnega gimnazijskega izobraževanja in kemijskega strokovnega izobraževanja, saj jih uporabljajo pri 68 % vaj, medtem pa se laboranti tehniškega strokovnega izobraževanja zaščitijo z rokavicami pri 80,8 % vaj.
Razlike pri uporabi rokavic so med dijaki različnih izobraževalnih programov tudi statistično pomembne, saj po navedbah dijakov dijaki kemijskega strokovnega izobraževanja statistično pomembno pogosteje uporabljajo haljo od drugih dveh
31 anketiranih izobraževalnih programov (F = 29,006; p = 0,000; Priloga 4).
Statistično pomembne so razlike pri uporabi rokavic pedagoškega osebja, saj učitelji kemijskega strokovnega izobraževanja (F = 5,769; p = 0,003; Priloga 4) manj pogosto uporabljajo rokavice od učiteljev drugih dveh anketiranih izobraževalnih programov, statistično pomembno pa pogosteje uporabljajo rokavice med laboratorijskimi vajami laboranti tehniškega strokovnega izobraževanja (F = 3,215; p = 0,041).
Neodvisno od izobraževalnega programa fantje statistično pomembno pogosteje trdijo, da uporabljajo haljo glede na dekleta (t = 3,552; p = 0,000; Priloga 5).
Graf 4: Uporaba ostale osebne varovalne opreme
Med ostalimi možnostmi varovalne opreme so imeli dijaki na izbiro masko za obraz in masko za usta. 11,61 % anketiranih dijakov je odgovorilo, da pri laboratorijskih vajah uporabljajo maske za obraz, 8,04 % dijakov pa je potrdilo uporabo maske za usta med vajami. Malo manjši je delež uporabe mask pri učiteljih, saj jih je od vseh dijakov 10,34 % opazilo, da njihovi učitelji med vajami uporabljajo masko za usta, manjši delež (6,33 %) pa odgovarja, da njihovi učitelji pri poskusih uporabljajo masko za usta. Rezultati kažejo, da je pri laborantih 14,87 % vseh dijakov opazilo uporabo maske za obraz, 9,35 % dijakov pa uporabo maske za usta.
Le 0,5 % dijakov se je spomnilo, da ima tudi primerna obutev pomembno vlogo pri osebni zaščiti, nizek pa je tudi delež dijakov (vsega 1,65 %), ki so omenili spenjanje las pri zagotavljanju varnosti pri eksperimentalnem delu.
32
Graf 5: Pogostost uporabe navedene OVO pri dijakih
Pri vprašanju, kako pogosto dijaki uporabljajo varovalno opremo pri kemijskih laboratorijskih vajah, rezultati presenečajo, saj so bili možni različni odgovori, in sicer od vedno (pri 100 % vajah) do nikoli, nobenega odgovora pa dijaki niso izpustili. 24–28 % dijakov vseh treh izobraževalnih programov pri več kot polovici vaj uporablja varovalno opremo, kar je razvidno iz grafa 5 pri odgovoru
»običajno«.
Odgovor »občasno« (pri manj kot 50 % vaj) je izbralo kar 19,12 % dijakov tehniškega strokovnega izobraževanja.
Presenetljivi so rezultati dijakov tehniškega strokovnega in splošnega gimnazijskega izobraževanja, saj je 13,53 % »tehnikov« in 1,44 % »gimnazijcev«
odgovorilo, da med laboratorijskimi vajami ne uporabljajo varovalne opreme.
Zanimivi so tudi rezultati odgovorov dijakov, ki vedno uporabljajo varovalno opremo. Čeprav je največ dijakov izbralo ta odgovor, je delež dijakov, ki vedno uporablja osebno varovalno opremo, še vedno prenizek, saj dijaki kemijskega strokovnega izobraževanja uporabljajo varovalno opremo pri 66,5 % vaj, dijaki splošnega gimnazijskega izobraževanja pa pri 61,24 % vaj. Manj kot polovica (42,48 %) dijakov tehniškega strokovnega izobraževanja opaža uporabo varovalne opreme pri vseh vajah.
Razlike v pogostosti uporabe osebne varovalne opreme pri dijakih so statistično pomembne, saj po njihovih navedbah dijaki tehniškega strokovnega izobraževanja
33 statistično pomembno manj pogosto uporabljajo varovalno opremo od drugih dveh anketiranih programov (F = 104,883; p = 0,000; Priloga 4).
Tudi v tem primeru fantje neodvisno od izobraževalnega programa statistično pomembno pogosteje trdijo, da uporabljajo osebno varovalno opremo glede na dekleta (t = 7,567; p = 0,000; Priloga 5).
Graf 6: Pogostost uporabe OVO pri pedagoškem osebju
Pri vprašanju, kako pogosto uporablja varovalno opremo njihovo pedagoško osebje, so imeli dijaki na voljo odgovore: vedno (pri 100 % vaj), običajno (pri več kot polovici vaj), občasno (pri manj kot polovici vaj) in nikoli. Dijaki tehniškega strokovnega izobraževanja so obkrožili vse odgovore, medtem ko dijaki kemijskega strokovnega izobraževanja in splošnega gimnazijskega izobraževanja niso izbrali možnosti »nikoli«, nizek pa je tudi delež rezultatov pri odgovoru
»občasno«.
Kar 82,3 % dijakov splošnega gimnazijskega izobraževanja ocenjuje zaščito učiteljev pri vseh vajah. Pri manj kot dveh tretjinah vaj (58,65 %) so zaščiteni učitelji tehniškega strokovnega izobraževanja. Presenečajo pa rezultati pri učiteljih kemijskega strokovnega izobraževanja, saj po oceni dijakov uporabljajo varovalno opremo le pri 49,5 % eksperimentov.
34 Po navedbah dijakov učitelji splošnega gimnazijskega izobraževanja (F = 40,858;
p = 0,000; Priloga 4) statistično pomembno pogosteje uporabljajo osebno varovalno opremo med laboratorijskimi vajami od učiteljev drugih dveh anketiranih izobraževalnih programov.
Če primerjamo grafa 5 in 6, ki prikazujeta pogostost uporabe osebne varovalne opreme pri dijakih in učiteljih, opazimo 100-odstotno uporabo osebne varovalne opreme pri učiteljih splošnega gimnazijskega izobraževanja in tehniškega strokovnega izobraževanja ter to, da je le-ta pri njih 20 % pogostejša kot pri njihovih dijakih. Pri učiteljih kemijskega strokovnega izobraževanja pa je obratno, saj dijaki pri dveh tretjinah vaj uporabljajo osebno varovalno opremo, medtem ko njihovi učitelji pri manj kot polovici vaj. Opažamo, da v tem primeru učitelji niso zgled dijakom, so pa zato bolj dosledni pri uporabi varovalne opreme pri dijakih.
35
Graf 7: Dostopnost navedenih varnostnih pripomočkov v šolskem kemijskem laboratoriju
36 Kot je razvidno iz grafa 7, pri vseh skupinah izobraževalnih programov več kot 85
% dijakov ve, da se v njihovem laboratoriju nahajata omarica za prvo pomoč in gasilni aparat. Manj prepričani pa so bili o prisotnosti ostalih varnostnih pripomočkov, saj je manj kot 10,5 % dijakov vseh izobraževalnih programov potrdilo, da se v njihovem laboratoriju nahaja prha za telo. Veliko preglavic jim je delalo tudi vedro s peskom, saj po podatkih iz Priloge 3 večina dijakov ni vedela, ali ga imajo, je pa bilo o tem prepričanih manj kot 8 % dijakov programov splošnega gimnazijskega izobraževanja in tehniškega strokovnega izobraževanja, medtem ko je ta delež pri dijakih kemijskega strokovnega izobraževanja višji (27,5 %). V primeru požara bi si s protipožarno odejo znalo pomagati 27,27 %
»gimnazijcev«, 41,73 % »tehnikov« in 62,5 % dijakov kemijskega strokovnega izobraževanja, iz Priloge 3 pa je razvidno, da veliko dijakov ne ve, ali imajo protipožarno odejo.
Variirajo rezultati o prisotnosti digestorija v šolskem kemijskem laboratoriju.
Večina dijakov kemijskega strokovnega izobraževanja je potrdila prisotnost digestorija v njihovem laboratoriju. Enako so odgovorile tri četrtine dijakov splošnega gimnazijskega izobraževanja in dobra polovica dijakov tehniškega strokovnega izobraževanja. Iz Priloge 3 je razvidno, da več kot petina
»gimnazijcev« in več kot dobra tretjina »tehnikov« ne vesta, ali imajo v šolskem kemijskem laboratoriju digestorij.
Rezultati grafa 7 kažejo, da bi malo dijakov vedelo, kje bi si v primeru izbrizga kemikalije v oko lahko le-to izpirali. Pri vprašanju, ali imajo sistem za izpiranje oči, je to potrdilo le 20,3 % dijakov tehniškega strokovnega izobraževanja, 44,02
% dijakov splošnega gimnazijskega izobraževanja in 60,5 % dijakov kemijskega strokovnega izobraževanja.
Razlike pri poznavanju varnostnih pripomočkov (z izjemo poznavanja prhe za telo) so med dijaki različnih izobraževalnih programov tudi statistično pomembne, saj so po navedbah dijakov statistično pomembno največ varnostnih pripomočkov v svojem šolskem laboratoriju zaznali dijaki kemijskega strokovnega izobraževanja; in sicer sistem za izpiranje oči (F = 24,028; p = 0,000; Priloga 4 – od tega neodvisno od izobraževalnega programa sistem za oči pozna več fantov
