UMETNOSTNA ZGODOVINA

U NI NA RT

UMETNOSTNA ZGODOVINA

Gimnazija

Splošna, klasi na gimnazija

Matura (280 ur)

U NI NA RT

UMETNOSTNA ZGODOVINA Gimnazija: Splošna, klasi na gimnazija Matura (280 ur)

Predmetna komisija:

Nina Ostan, Zavod RS za šolstvo, predsednica

dr. Tine Germ, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Katedra za umetnostno zgodovino, lan

Jasna Rojc, Gimnazija Nova Gorica, lanica Alenka Puschner, ŠCRM, Kamnik, lanica

Pri posodabljanju u nega na rta je komisija za posodabljanje u nega na rta za umetnostno zgodovino izhajala iz obstoje ega u nega na rta za umetnostno zgodovino iz leta 1998.

Recenzentki:

dr. Katja Mahni , Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana, Katedra za umetnostno zgodovino

Lidija ernuta Nowak, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Uredili: Katja Križnik in Nataša Purkat

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA ... 4

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ... 5

3 U NI CILJI IN VSEBINE... 6

4 PRI AKOVANI DOSEŽKI... 27

5 MEDPREDMETNE POVZAVE ... 28

6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA ... 28

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV... 29

1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA

Vodilna ideja predmeta: Razumevanje likovne umetnosti, njenega razvoja in družbene vloge

Umetnostna zgodovina je humanisti na veda, ki predstavlja zgodovino idej in družbenih dogajanj, izraženih v likovni umetnosti. Na pregleden in razumljiv na in dijaka seznani z enim najpomembnejših izrazov lovekove ustvarjalnosti, s imer bistveno prispeva k celovitemu umevanju loveka in klju ne vloge umetniške kreativnosti v civilizacijskem razvoju loveštva. Predmet oriše razvojno pot likovne umetnosti od prazgodovine do sodobnega trenutka, njen pomen in vpliv ter pri dijaku razvija kriti en odnos do likovnih stvaritev in izgrajuje ut za estetiko.

Dijaka usposablja za samostojno analizo likovnih del in jih v iskanje povezav z vzporednimi umetnostnimi pojavi (v književnosti, glasbi, gledališ u, filmu itd.) ter z razli nimi podro ji znanosti. Vpeljati ga želi v aktivno doživljanje umetniških del, likovno izraženih idej, ob utij in spoznanj, s imer prispeva k njegovemu osebnemu zorenju in celoviti, humanisti ni vzgoji.

Skozi izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na umetnostne dosežke in zgodovino, umetnostna zgodovina dijaku omogo a veliko mero izražanja individualnosti ter ga spodbuja h kulturi dialoga in strpni kriti nosti.

Predmet umetnostna zgodovina je obenem temeljnega pomena za razumevanje nacionalne kulturne identitete ter vpetosti slovenske umetnosti v evropski in svetovni okvir. Nudi izhodiš a za oblikovanje pozitivnega odnosa do umetniške ustvarjalnosti in umetnostne dediš ine ter razvija zavest o soodgovornosti za njeno ohranitev.

Posebej velja opozoriti na interdisciplinarno naravo predmeta umetnostna zgodovina, ki v svojem jedru združuje pomembne segmente znanj cele vrste drugih ved. Sodobna umetnostna zgodovina je vedno bolj razumljena kot zgodovina idej, ki se izražajo v klasi nih likovnih in drugih vizualnih medijih. Podro je umetnostnozgodovinskega raziskovanja se tako širi in kompleksno prepleta z drugimi predmetnimi podro ji, ki jih osvetli s svojega zornega kota.

Izbirni predmet umetnostna zgodovina je smiselno nadaljevanje in zaklju ek vertikalne zasnove predmeta umetnostna zgodovina, saj poglablja, širi in utrjuje cilje in vsebine, ki jih predmet zastavlja v nižjih gimnazijskih letnikih in tudi že v osnovni šoli.

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Umetnostna zgodovina:

• razvija zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti

• oblikuje kriti en pogled na izbrana reprezentativna dela slovenske in svetovne umetnosti

• usposablja za razumevanje in analizo umetniškega dela ter umevanje idejnih konceptov v umetnosti

• razvija ob utljivost za lepoto, doživljanje in vrednotenje umetnin in umetnostne dediš ine

• predstavi povezavo in soodvisnost med ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem; spodbudi ga k zavedanju o vlogi vizualne kulture in estetske razsežnosti v sodobni družbi;

• krepi zavest o nacionalni umetnostni identiteti kot vrednoti v sodobnih globalizacijskih procesih;

• izostri ob utljivost do stvaritev preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje ter skrb, odgovornost in varovanje; razvija pozitiven odnos do doma e ter tuje umetnostne in kulturne dediš ine;

• vzbuja interes za razli ne oblike izražanja in navaja na strpnost ter kriti no sprejemanje razli nih stališ do umetnosti in na kulturo dialoga;

• razvija sposobnost besednega izražanja v opisovanju umetniških del in pojavov utemeljevanju stališ , kriterijev in pogledov na likovno umetnost;

• gradi kriti nost v vrednotenju likovne ustvarjalnosti in spodbuja lastno ustvarjalnost;

• u i pravilne uporabe razli nih virov ter kriti no iskanje in vrednotenje informacij; razvija sposobnost samostojnega u enja in oblikovanja konceptov.

3 U NI CILJI IN VSEBINE

U NI CILJI U NE VSEBINE

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO UMETNOSTNA ZGODOVINA

• dojamejo umetnostno zgodovino kot

humanisti no vedo; spoznajo podro ja dela;

razumejo pojma umetnost in likovna

umetnost; razvijajo zavest o širšem družbenem pomenu umetnosti;

• razvijajo zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti; se seznanijo z

raziskovalnimi metodami

• spoznajo kulturno-zgodovinsko pogojenost likovne umetnosti in njeno povezanost z drugimi podro ji umetniške ustvarjalnosti

• razumejo vlogo umetnostne zgodovine pri oblikovanju celovitega kulturnega horizonta

• razumejo vlogo kulturne dediš ine in pomen spomeniškega varstva

• umetnostna zgodovina kot humanisti na veda:

podro je dela in opredelitev osnovnih pojmov;

povezave z drugimi humanisti nimi vedami

• zgodovinski razvoj likovne umetnosti; metode raziskovanja oz. temeljne discipline

(ikonografija, stilistika, morfologija);

povezanost likovne umetnosti z drugimi podro ji umetniške ustvarjalnosti

• vloga umetnostne zgodovine v razumevanju civilizacijskega razvoja loveške družbe in v oblikovanju sodobnega kulturnega obzorja;

• vloga umetnostne zgodovine pri oblikovanju zavesti o vrednosti kulturne dediš ine in pomen spomeniškega varstva

TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

• spoznajo najpomembnejše slikarske, risarske, grafi ne in kiparske zvrsti in tehnike;

vrednotijo vpliv materialov in tehnik na likovni izraz

• dojamejo funkcionalni in estetski pomen arhitekture; poznajo temeljne arhitekturne naloge; razumejo vlogo materiala in konstrukcije; razumejo vlogo in pomen urbanizma

• spoznajo vlogo in raznolikost umetne obrti;

razlikujejo med umetniškim in industrijskim oblikovanjem; primerjajo umetno obrt in oblikovanje

• razlikujejo dokumentarno in umetniško fotografijo; vrednotijo njeno vlogo v modernem slikarstvu

• slikarstvo in grafika: zvrsti, slikarske in risarske tehnike, grafi ne tehnike, mešane tehnike;

materiali in postopki

• kiparstvo: zvrsti, kiparske tehnike in materiali

• arhitektura in urbanizem: funkcionalni in estetski pomen arhitekture; temeljne arhitekturne naloge; osnove arhitekturnega oblikovanja: materiali in konstrukcijske zna ilnosti; pomen in vloga urbanizma

• umetna obrt: zna ilnosti in najpomembnejše zvrsti

• oblikovanje: zvrsti in naloge; estetika in funkcionalizem v oblikovanju

• fotografija: zvrsti in naloge; povezave s slikarstvom

ANALIZA LIKOVNEGA DELA

• dojamejo osnovne zakonitosti likovne ustvarjalnosti;

• se usposobijo za ikonografsko analizo in klasifikacijo; spoznajo pomen simbolov, atributov, personifikacij in alegorij

• prepoznajo prvine likovnega izražanja, razumejo kompozicijo likovnega dela;

poznajo perspektive; prepoznavajo morfološke sloge

• prepoznavajo zgodovinske sloge in njihove zna ilnosti

• opredelitev osnovnih zna ilnosti in zakonitosti likovne ustvarjalnosti; pristop k likovnemu delu

• vsebinska analiza: ikonografija in ikonologija;

ikonografska analiza in klasifikacija

• oblikovna analiza: opredelitev prvin likovnega izražanja, kompozicije in perspektive;

morfologija in morfološki slogi

• slogovna analiza: zgodovinska in regionalna pogojenost likovne ustvarjalnosti; zgodovinski slogi in njihove izrazne zna ilnosti

PRAZGODOVINSKA UMETNOST

• analizirajo klju ne kulturnozgodovinske okoliš ine, v katerih se je razvila

prazgodovinska umetnost in ovrednotijo njen pomen; spoznajo posamezna prazgodovinska obdobija

• asovna in geografska opredelitev ter oris podnebnih razmer; pojav umetnosti v prazgodovini: kolektivno in individualno ustvarjanje; razvojne stopnje prazgodovinske umetnosti

UMETNOST KAMENE DOBE

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine razvoja paleolitske in neolitske umetnosti

• razumejo razlike med naravnimi in umetnimi oblikami arhitekture; razumejo pomen kultnih prostorov; analizirajo pogoje za nastanek prvih stalnih naselbin; poznajo najstarejše oblike arhitekture in urbanizma ter osnovne tipe megalitske arhitekture

• spoznajo zna ilnosti kamenodobnega

kiparstva; razumejo povezave z religioznimi predstavami in kultnimi obi aji; presojajo vlogo ornamenta

• dojamejo vlogo poslikav v kultnih jamah;

opredelijo slikarske tehnike; odkrivajo motivne in vsebinske povezave kiparstva s slikarstvom

• oris kulturnozgodovinskih razmer v starejši in mlajši kameni dobi

• arhitektura kot (pre)oblikovanje prostora glede na lovekove potrebe; namembnost arhitekture:

bivalni in kultni prostori; konstrukcijske prvine arhitekture; najstarejše stalne naselbine;

megalitska arhitektura in njena konstrukcijska na ela

• kultna narava kamenodobnega kiparstva;

izkoriš anje naravnih oblik; zna ilni materiali, tehnike, oblike in motivi; pojav ornamenta

• slikarstvo kot polihromacija predmetov in kot dopolnitev kultnega prostora (jame); tehnike in motivni svet, povezan z religioznim življenjem

UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine, v katerih se je razvijala umetnost kovinskih obdobij in poznajo posamezna obdobja;

dojamejo vlogo tehnologije pridobivanja in obdelave kovin;

• seznanijo se z urbanisti nim razvojem in z novimi tipi naselij oz. bivalnih prostorov;

• odkrijejo oblikovne možnosti, ki jih je

spodbudila obdelava kovine; spoznajo navade krašenja uporabnih predmetov iz kovine in izdelovanja okrasnih predmetov

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološki razvoj in glavne zna ilnosti posameznih kovinskih obdobij; so asnost prazgodovinskih kultur s kulturami visokih civilizacij

• novi tipi naselij (koliš e, gradiš e); zna ilne oblike grobne arhitekture in grobiš

• nadaljevanje tradicije kiparstva v glini, pojav in obdelava kovin; novi tipi predmetov (kovano orodje in orožje); nova vloga kovine v družbi;

krašenje uporabnih predmetov iz kovine in uporaba kovine za izdelavo okrasnih predmetov;

situlska umetnost UMETNOST STAREGA VEKA – UMETNOST STARIH CIVILIZACIJ

• razumejo razmere za razvoj kulture in umetnosti v okviru prvih velikih civilizacij;

razvijejo zavest o vlogi umetnosti v starih civilizacijah; spoznajo umetnost glavnih staroveških civilizacij

• oris kulturnozgodovinskih razmer: razvoj starih visokih civilizacij; vpliv državnih, verskih in drugih družbenih interesov pri izoblikovanju umetnosti v starih civilizacijah

MEZOPOTAMSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj mezopotamske umetnosti; spoznajo razvojne stopnje mezopotamske umetnosti

• poznajo osnovne tipe mezopotamske arhitekture in analizirajo njihovo družbeno vlogo

• spoznavajo zna ilne oblike kiparskih

spomenikov, materialov in tehnik; presojajo pomen vladarskih upodobitev

• prepoznavajo slikarske tehnike in odkrivajo ikonografske zna ilnosti slikarskih upodobitev

• oris kulturnozgodovinskih razmer; razvojne stopnje mezopotamske umetnosti (sumerska, babilonska, asirska)

• pomen arhitekture in urbanizma v okviru mezopotamske družbe; zna ilnosti posvetne in sakralne arhitekture; glavni arhitekturni tipi

• zna ilne oblike kiparstva; religiozni zna aj kiparstva; upodobitev vladarja kot kultni in propagandni objekt

• poslikave uporabnih predmetov in okraševanje arhitekturnih delov; religiozna motivika EGIP ANSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj egip anske umetnosti; spoznajo razvojne stopnje egip anske umetnosti

• razvijajo zavest o vlogi urbanizma in arhitekture v egip anski kulturi; spoznajo razvoj, oblike in funkcijo grobne in tempeljske arhitekture

• razumejo vlogo zna ilnih oblik kiparstva;

odkrivajo vlogo egip anskega kanona pri upodabljanju loveške figure

• dojamejo obredni in mitološki zna aj poslikav svetiš in grobnih prostorov, poznajo

kompozicijska pravila egip anskega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološka razdelitev egip anske zgodovine

• zna ilne urbanisti ne oblike (mesto in mesto mrtvih); pomen razvoj in oblike zna ilnih arhitekturnih tipov (grobnica, svetiš e, bivalna arhitektura);

• zna ilne kiparske naloge, zvrsti in tehnike;

funkcijske razlike med monumentalno in malo plastiko; religiozni in vladarsko propagandni zna aj kiparstva; egip anski kanon pri upodabljanju loveške figure;

• poslikave svetiš in grobnic; obredna in mitološka motivika slikarstva; oblikovne zna ilnosti egip anskega slikarstva

UMETNOST STAREGA VEKA – ANTI NA UMETNOST

• prepoznavajo pobude oblikovanja novih civilizacij; anti ne civilizacije povežejo z zna ilnostmi sredozemskega prostora

• Sredozemlje kot središ e anti ne umetnosti;

stare civilizacije kot izhodiš e za razvoj anti ne umetnosti

KRETSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj kulture na Kreti;

spoznajo glavni obdobji minojske umetnosti

• analizirajo konstrukcijske in organizacijske zna ilnosti kretskih pala

• prepoznavajo zna ilne kiparske oblike in materiale; dojamejo simboliko in religiozni zna aj kiparstva

• spoznajo glavne motive in oblike kretskega slikarstva; dojamejo simboliko in religiozni zna aj slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološki razvoj kulture na Kreti

• arhitektura pala : struktura, na in gradnje in likovna oprema

• religiozni zna aj kretskega kiparstva in simboli ne upodobitve; oblikovne zna ilnosti

• stensko in vazno slikarstvo: oblikovne

zna ilnosti, motivni svet in simboli na vloga

MIKENSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj mikenske kulture;

opredelijo obdobje mikenske umetnosti

• presojajo pomen utrjenega mesta; spoznajo megaron in njegovo vlogo v razvoju grškega svetiš a

• spoznavajo osnovne oblike kiparstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer

• mikenska arhitektura: zasnova utrjenega mesta tipi objektov, struktura in na in gradnje;

pomen megarona za razvoj grškega svetiš a

• kiparsko oblikovani zlatarski izdelki

GRŠKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj grške umetnosti;

opredelijo geografski položaj in kronološki razvoj

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološka razdelitev grške umetnosti

PREDARHAJSKA IN ARHAJSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj arhajske umetnosti;

odkrivajo povezave med arhajsko umetnostjo in umetnostjo drugih sredozemskih civilizacij

• analizirajo vlogo grškega svetiš a; poiš ejo osnove za njegov razvoj; prepoznajo tipe svetiš in zna ilnosti stebrnih redov

• dojamejo religiozni zna aj grškega kiparstva;

spoznajo zna ilne tipe oble plastike in mitološke prizore na arhitekturni plastiki

• prepoznajo osnovne oblike kerami nih posod;

razumejo razvoj vaznega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; vpetost v širši kulturni in civilizacijski prostor

Sredozemlja

• arhitekturni razvoj, struktura in organizacija grškega svetiš a; tipi svetiš ; zna ilnosti stebrnih redov

• religiozni zna aj kiparstva; zna ilni tipi monumentalne oble plastike in pomen reliefa v arhitekturi; arhajski kanon pri upodabljanju

loveškega telesa; mitološka motivika

• slogovni razvoj vaznega slikarstva; osnovne oblike kerami nih posod

KLASI NA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj klasi ne umetnosti

• spoznavajo nadaljnji razvoj grškega svetiš a;

spoznajo zna ilne stavbe grškega mesta;

dojamejo pomen akropole in agore v okviru grškega mesta;

• odkrivajo nov odnos do loveškega telesa;

spoznajo klasi ni kanon; razumejo na ela kontraposta; prepoznavajo nove ikonografske motive

• spoznajo nadaljnji razvoj vaznega slikarstva;

vrednotijo dosežke monumentalnega slikarstva ob ohranjenih rimskih kopijah

• oris kulturnozgodovinskih razmer

• razvoj arhitekturne teorije; nadaljnji razvoj svetiš a in oblikovanje zna ilnih stavbnih tipov posvetne arhitekture; razvoj urbanizma:

pomen akropole in agore;

• nova stremljenja v razvoju kiparstva: novi ikonografski motivi in sprememba odnosa do

loveške podobe; klasi ni kanon in kontrapost

• nadaljnji razvoj vaznega slikarstva; dela grškega monumentalnega slikarstva v rimskih kopijah

HELENISTI NA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj helenisti ne umetnosti; opredelijo pojem helenizem;

razvijejo zavest o pomenu helenizma za razvoj rimske kulture

• predstavijo osnovne zna ilnosti helenisti nega urbanizma in arhitekture

• odkrivajo zna ilnosti helenisti nega kiparstva;

razumejo vlogo kiparskih del pri aš enju vladarja; spoznajo nove motive; ovrednotijo pomen žanra

• odkrivajo in presojajo dela helenisti nega monumentalnega slikarstva v rimskih kopijah

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kulturna središ a helenizma in prevzemanje azijskih in egip anskih prvin; asovni okvir helenisti ne umetnosti in njeno nadaljevanje v okviru rimske in kasnejše evropske umetnosti;

umetnost kot sredstvo za uveljavljanje oblasti posameznih vladarjev in pomena države

• zna ilnosti helenisti ne arhitekture in urbanizma

• obla plastika in relief: helenisti ni lepotni kanon; veliki sklopi, ki slavijo vladarjevo osebo; vdor novih ikonografskih prvin in motivov iz drugih religij, uveljavitev portreta in žanra

• helenisti no slikarstvo v rimskih kopijah ETRUŠ ANSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj etruš anske umetnosti

• analizirajo zna ilnosti zasnove etruš anskega mesta; dojamejo pomen arhitekture in urbanizma za razvoj rimskega urbanizma in arhitekture

• prepoznajo materiale in kiparske tehnike;

razvijajo zavest o religiozni vlogi etruš anske plastike; odkrivajo vlogo in pomen portretnih upodobitev

• spoznajo vsebinske in slogovne zna ilnosti etruš anskega slikarstva; odkrivajo vlogo poslikav v grobnih prostorih

• oris kulturnozgodovinskih razmer;

prazgodovinska tradicija in vpliv drugih anti nih kultur na razvoj etruš anske umetnosti

• urbanizem etruš anskega mesta; nekropola kot bivališ e mrtvih; zna ilni objekti in

arhitekturni tipi; etruš anski prispevek k razvoju rimske umetnosti

• plastika v glini in v kovini: religiozni in kultni zna aj kiparstva; zna ilnosti etruš anskega portreta

• stensko slikarstvo v grobnih prostorih;

religiozni in žanrski motive

RIMSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj rimske umetnosti;

dojamejo geografske razsežnosti rimske kulture;

poznajo kronološki razvoj rimske umetnosti

• razvijajo zavest o pomenu arhitekture in urbanizma v okviru rimske države; spoznajo tehnološke novosti gradnje; presojajo razlike med javnimi in zasebnimi stavbami; odkrivajo zna ilnosti posameznih stavbnih tipov; spoznajo Vitruvija oz. njegovo delo

• se spoznavajo z vlogo reliefnih upodobitev v rimskem kiparstvu; razumejo pomen alegori nih upodobitev v okviru državne propagande;

razumejo pomen portreta v rimski družbi

• prepoznajo slikarske tehnike; analizirajo motive;

se seznanijo z za etki razvoja knjižnega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; vpliv grške in etruš anske kulture na rimsko

• rimski urbanizem; novosti v gradbeništvu (materiali in tehnologije); razvoj rimskih svetiš ; zna ilni tipi posvetne arhitekture in razlike med javnimi in zasebnimi stavbami;

Vitruvij kot teoretik arhitekture

• reliefne upodobitve na slavolokih, stebrih, sarkofagih in oltarjih; realisti ne in alegori ne teme; razvoj oble plastike; portret kot

spominska dolžnost in poveli evanje posameznika

• stensko slikarstvo: talni in stenski mozaiki ter primeri pompejanskega slikarstva; tabelno slikarstvo; knjižno slikarstvo; mitološki motivi, groteskni in žanrski prizori, tihožitje, pejsaž in portret

RIMSKA UMETNOST NA PODRO JU DANAŠNJE SLOVENIJE

• razumejo razmere za nastanek ter razvoj rimske umetnosti na ozemlju današnje Slovenije

• poznajo rimska mesta in njihov ustroj;

predstavijo rimske nekropole na naših tleh

• ovrednotijo najpomembnejše ohranjene primere kiparstva iz obdobja Rima

• odkrivajo ohranjene fragmente stenskega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer (življenje v rimskih provincah)

• rimska mesta, vojaški tabori in nekropole na Slovenskem; sakralna in profana arhitektura

• portretna plastika; kiparstvo religioznega oz.

kultnega zna aja (nagrobniki in okras mitrejev)

• slikarstvo rimske antike UMETNOST SREDNJEGA VEKA

STAROKRŠ ANSKA UMETNOST

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine, v katerih se je razvila zgodnjekrš anska umetnost;

odkrivajo njene slogovne in vsebinske zna ilnosti

• se seznanijo s temeljnimi tipi krš anskih kultnih stavb; dojamejo pomen liturgije za oblikovanje arhitekture

• odkrivajo vlogo in nove naloge kiparstva;

prepoznajo slogovne zna ilnosti, motivni pomen in simboli no vrednost kiparskih upodobitev;

• prepoznajo osnovne zvrsti zgodnjekrš anskega slikarstva; razumejo temeljne ikonografske in slogovne zna ilnosti; razvijajo zavest o simboli ni pomenljivosti podob

• oris kulturnozgodovinskih razmer; temeljne slogovne in ikonografske zna ilnosti zgodnjekrš anske umetnosti

• krš anske kultne stavbe: zna ilnosti centralne in longitudinalne arhitekture; vpliv rimskih stavbnih tipov in krš anske liturgije na oblikovanje arhitekture

• liturgi no pogojene kiparske naloge;

uveljavljanje novih estetskih meril;

najzna ilnejši ikonografski motivi in simboli

• vloga katakomb v umetnosti prvih kristjanov in katakombno slikarstvo; mozai na

dekoracija krš anskih kultnih stavb; knjižno slikarstvo; nov slikarski izraz in najpogostejše ikonografske teme in simboli

BIZANTINSKA UMETNOST

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine razvoja bizantinske kulture in umetnosti;

spoznajo slogovne in vsebinske zna ilnosti;

odkrivajo vpliv bizantinske umetnosti na umetnost Zahoda

• analizirajo principe kupolne gradnje; razvijajo zavest o simbolni vrednosti stavbnih lenov

• prepoznajo slogovne in ikonografske zna ilnosti slonokoš ene plastike

• odkrivajo razli na podro ija in tehnike bizantinskega slikarstva; razumejo vpliv liturgije na poslikavo bizantinskih cerkva;

razvijajo zavest o vlogi anti ne dediš ine

• oris kulturnozgodovinskih razmer;

Bizantinsko cesarstvo kot dedi anti ne kulture in umetnosti; temeljne slogovne in ikonografske zna ilnosti bizantinske

umetnosti; oris razvoja od zgodnjebizantinske umetnosti do propada bizantinskega cesarstva;

vpliv bizantinske umetnosti na

zahodnoevropsko umetnost, umetnost Balkana in Vzhodne Evrope

• razvoj monumentalne centralne arhitekture;

eno in ve kupolne stavbe; urbanizem in utrdbena arhitektura; simbolika stavbnih

lenov

• slonokoš ena plastika – slog in ikonografija

• razvoj stenskega, tabelnega oz. ikonskega in knjižnega slikarstva; slogovne in vsebinske zna ilnosti; liturgi na pogojenost slikarstva v bizantinskem slikarstvu

UMETNOST V OBDOBJU PRESELJEVANJA LJUDSTEV

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine, v katerih se je rojevala umetnost preseljujo ih se ljudstev; se seznanijo z novimi umetnostnimi središ i

• spoznajo osnovne arhitekturne tipe in odkrivajo vplive anti ne stavbne dediš ine

• dojamejo klju ne naloge kiparstva; prepoznajo zna ilne vzorce in na ine dekoracije

• analizirajo slogovne zna ilnosti knjižnega slikarstva

• zgodovinsko dogajanje v Zahodni Evropi in stapljanje anti ne oz. starokrš anske dediš ine z umetnostno tradicijo germanskih plemen;

izoblikovanje novih umetnostnih središ in podro ij

• osnovni tipi lesenih in zidanih stavb; vplivi anti nega stavbarstva (kamnita sakralna arhitektura)

• plasti na dekoracija umetnoobrtnih izdelkov;

zna ilna ornamentika in uporaba poldragih kamnov in emajla

• knjižno slikarstvo (insularni rokopisi);

zna ilnosti anglosaško-irskega slikarstva KAROLINŠKA IN OTONSKA UMETNOST

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine, v katerih se je rodila karolinška država;

dojamejo idejo o obnovi rimskega cesarstva oziroma idejo o ve nem Rimu; razumejo kulturni fenomen karolinške renesanse

• odkrivajo nove stavbne tipe

• spoznajo temeljne kiparske naloge

karolinškega obdobja; analizirajo slogovne zna ilnosti karolinškega in otonskega kiparstva

• opredelijo in razlikujejo slogovne zna ilnosti karolinškega in otonskega slikarstva; presojajo vlogo anti nih prvin in bizantinskega vpliva;

seznanijo se z novimi ikonografskimi motivi;

razvijejo zavest o vodilni vlogi knjižne iluminacije v slikarstvu tega obdobja

• oris kulturnozgodovinskih okoliš in: karolinška država in nemško cesarstvo pod Otoni; Evropa kot enoten kulturni prostor; obujanje anti ne kulture in umetnosti, odprtost za bizantinske vplive

• izoblikovanje monumentalne sakralne

arhitekture; razvoj bazilike z dvojnim korom, dvostolpnim zahodnim pro eljem in kripto;

razvoj samostanske arhitekture

• slonokoš ena in bronasta plastika ter zlatarski izdelki; pojav monumentalne lesene plastike;

ikonografske in slogovne zna ilnosti karolinškega in otonskega kiparstva;

• razcvet knjižnega slikarstva: dvorna šola Karla Velikega in druge samostanske šole; dediš ina antike in vpliv so asnega bizantinskega

slikarstva; slogovna razpetost med stilizacijo in naturalizmom; novi ikonografski motivi STAROKRŠ ANSKA UMETNOST IN UMETNOST ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA NA

SLOVENSKEM

• dojamejo razmere ob uveljavitvi krš anstva in razumejo okoliš ine, ki so se oblikovale ob preseljevanju narodov;

• ovrednotijo vpliv krš anske vere na razvoj umetnosti in vlogo preseljujo ih se narodov;

• analizirajo in ovrednotijo umetnostne spomenike zgodnjega srednjega veka

• uveljavitev krš anstva na ozemlju današnje Slovenije; vloga preseljujo ih se narodov in zaton anti ne civilizacije

• predstavitev ostankov krš anskih središ oz.

kultnih kompleksov;

• višinske postojanke in njihovi sakralni objekti;

kiparski okras ROMANIKA

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš ine razvoja romanske umetnosti; dojamejo vlogo križarskih vojn, meniških redov in romarskih poti v umetnosti visokega srednjega veka;

razlikujejo skupne prvine in nacionalne oz.

regionalne posebnosti sloga

• poznajo splošne zna ilnosti romanskega sloga v arhitekturi in odkrivajo slogovne posebnosti nemške, francoske in italijanske romanske arhitekture; razumejo posebnosti sakralne in profane arhitekture; spoznajo temeljna na ela srednjeveškega urbanizma

• odkrivajo in analizirajo slogovne zna ilnosti romanskega kiparstva; razumejo vlogo kiparskega okrasa v sakralni arhitekturi;

odkrivajo glavne naloge oble plastike; poznajo in prepoznajo najpomembnejše ikonografske motive

• analizirajo slogovne zna ilnosti romanskega slikarstva; odkrijejo naraš ajo pomen freske;

razumejo razvoj romanskega slikarstva in vloge, ki jo je pri tem odigrala bizantinska umetnost;

• razumejo srednjeveško tipologijo

• oris kulturnozgodovinskih okoliš in v od druge polovice 11. st. do za etka 13. st.: pomen križarskih vojn, fevdalnih redov in romarskih poti za podobo Evrope; nastanek novih umetnostnih središ ; temeljne slogovne in ikonografske zna ilnosti romanske umetnosti

• splošne slogovne zna ilnosti romanske arhitekture; razvoj romanske bazilike;

samostanska in romarska arhitektura; razvoj profane arhitekture; srednjeveška mestna zasnova in urbanisti ne zna ilnosti; regionalne posebnosti nemške, italijanske in francoske romanske arhitekture

• slogovne zna ilnosti romanskega kiparstva;

kiparstvo kot sestavni del arhitekture (vloga reliefa); obla plastika; najzna ilnejši

ikonografski motivi

• splošne slogovne zna ilnosti romanskega

slikarstva; stensko slikarstvo; knjižno slikarstvo;

vpliv bizantinske umetnosti na romansko slikarstvo; najpomembnejši ikonografski motivi in tipološka zasnova slikarskih programov

ROMANIKA NA SLOVENSKEM

• spoznajo kulturnozgodovinske okoliš ine razvoja romanske umetnosti na Slovenskem

• odkrivajo skupne prvine romanskega sloga in regionalne posebnosti romanike na

Slovenskem

• analizirajo in primerjajo najpomembnejših spomenike romanske arhitekture

• razumejo zna ilnosti romanskega kiparstva na Slovenskem

• zavedajo se pomena rokopisnega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih okoliš in: slovenski prostor od druge polovice 11.st. do za etka 13.st; pomen plemiških rodbin in Cerkve, vpliv meniških redov

• zna ilnosti in primeri romanske sakralne arhitekture; profana arhitektura (gradovi)

• slogovne in ikonografske zna ilnosti kiparstva

• knjižno slikarstvo; stiški skriptorij

GOTIKA

• razumejo kulturnozgodovinske dejavnike, ki so vplivali na razvoj gotske umetnosti;

prepoznajo splošne zna ilnosti gotskega sloga in dojamejo gotiko kot slog dežel oz. pokrajin

• spoznajo razvoj gotske arhitekture in razvijajo zavest o regionalnih slogih; razumejo fenomen gotske katedrale kot celostne umetnine; se seznanijo z bistvenimi zna ilnostmi profane arhitekture

• odkrivajo razvoj katedralne plastike in njeno osvobajanje iz podrejenosti arhitekturnemu okviru; razumejo slogovni razvoj od zgodnje do pozne gotike; odkrivajo osrednje kiparske naloge; poznajo slogovne zna ilnosti

mednarodne dvorske gotike; spoznajo vodilne ikonografske motive

• poznajo slogovne zna ilnosti in razumejo razvoj gotskega slikarstva ter vlogo razli nih zvrsti; odkrivajo temeljne poteze mednarodne gotike v slikarskih medijih; analizirajo razvoj italijanskega gotskega slikarstva; spoznajo nove ikonografske motive

• oris kulturnozgodovinskih zna ilnosti poznega srednjega veka: gospodarski razcvet, krepitev trgovine, okrepljena vloga mest in razvoj meš anstva, vloga viteške kulture, pojav pridigarskih redov, razvoj šolstva in znanosti;

splošne zna ilnosti in oris razvoja gotskega sloga; gotika kot nacionalni in regionalni slog

• oris razvoja gotske arhitekture od srede 12. st.

do konca 15. st.; nacionalna oz. regionalna pogojenost sloga; pomen gotske katedrale, njene zna ilnosti in razvoj; arhitektura pridigarskih redov; profana arhitektura in njen razvoj

• katedralna plastika: podrejenost kiparstva arhitekturi in njegovo osvobajanje od

arhitekturnega okvira; prostostoje a plastika, oltarji in miniaturna plastika; slogovne zna ilnosti kiparstva (naturalizem); kiparstvo internacionalnega dvorskega sloga; gotski realizem; poznogotski barok; novi ikonografski motivi in ikonografija katedralne plastike;

• vitraž, stensko, tabelno in knjižno slikarstvo:

splošne slogovne zna ilnosti; posebnosti italijanskega gotskega slikarstva; mednarodni dvorski slog; gotski realizem; novi ikonografski motive

GOTIKA NA SLOVENSKEM

• spoznajo kulturnozgodovinske dejavnike razvoja gotske umetnosti na Slovenskem

• analizirajo splošne zna ilnosti in regionalne posebnosti gotike na Slovenskem

• poznajo, opredelijo in ovrednotijo najpomembnejše spomenike gotske arhitekture

• odkrivajo zna ilnosti zgodnje- in

visokogotskega kiparstva; dojamejo vpetost slovenske umetnosti ok. leta 1400 v

mednarodne umetnostne tokove

• razumejo razvoj in ikonografske posebnosti gotskega slikarstva na Slovenskem; analizirajo spomenike vseh slikarskih zvrsti

• oris kulturnozgodovinskih zna ilnosti poznega srednjega veka na Slovenskem: okrepljena vloga mest, vloga plemiških rodbin, pojav pridigarskih redov; gotika kot nacionalni in regionalni slog

• zna ilni tipi in primeri gotskih cerkva na Slovenskem

• zgodnje-, visoko- in poznogotsko kiparstvo na Slovenskem; mednarodni gotski slog in vpliv

eške gotike, poznogotski barok; najbolj priljubljeni ikonografski motivi

• razvoj gotskega slikarstva do prehoda v renesanso; poglavitni mojstri in njihove delavnice; zna ilni ikonografski motivi in kranjski prezbiterij

UMETNOST NOVEGA VEKA RENESANSA

• razumejo družbeno-zgodovinske okoliš ine, ki so omogo ile razvoj renesan ne umetnosti;

spoznajo vodilna umetniška središ a in nove umetniške tehnike; razvijajo zavest o pomenu renesan nega humanizma za vrednotenje

loveka

• družbene razmere v Evropi 15. in 16. st.: razcvet mestnih držav; vodilna središ a renesan ne umetnosti; kulturni razcvet; renesan ni humanizem: novo vrednotenje loveka in umetnika; iznajdba tiska; uveljavitev novih umetnostnih zvrsti in tehnik

ZGODNJA RENESANSA

• dojamejo raznolikost kulturno-zgodovinskih izhodiš renesanse v Italiji in na

Nizozemskem; primerjajo klju ne zna ilnosti nizozemske in italijanske zgodnjerenesan ne umetnosti

• odkrijejo zna ilnosti staronizozemskega slikarstva; primerjajo zna ilnosti

severnjaškega in italijanskega slikarstva zgodnje renesanse;

• spoznajo novosti, ki jih vpelje slikarstvo zgodnje renesanse; spoznajo osrednje ikonografske motive

• razvijajo zavest o vplivnosti anti nega kiparstva; prepoznajo in analizirajo slogovne zna ilnosti in estetska na ela renesan nega kiparstva; poznajo osrednje kiparske naloge

• analizirajo arhitekturne prvine, ki jih je

renesansa povzela po antiki; poznajo slogovne poteze in zna ilnosti novega estetskega

kanona; se seznanijo z osnovami renesan nega urbanizma

• približno so asen nastop renesanse v Italiji in severno od Alp (Nizozemska) a razli nost kulturnozgodovinskih izhodiš ; zna ilnosti severnjaške in italijanske zgodnjerenesan ne umetnosti

• zna ilnosti staronizozemskega slikarstva:

pomen oljnega slikarstva, zanimanje za

atmosfersko perspektivo, vsebinske posebnosti

• italijansko slikarstvo: novosti v oblikovanju loveške figure in v kompoziciji, razvoj

perspektive in oblikovanja slikarskega prostora;

najpomembnejši ikonografski motivi

• italijansko kiparstvo: vpliv anti nega kiparstva, raziskovanje realizma, študij anatomije, iskanje idealne lepote in uveljavljanje novega

estetskega kanona; upoštevanje zakonitosti centralne perspektive v reliefnih kompozicijah;

osrednje kiparske naloge

• italijanska arhitektura: obujanje anti ne tradicije; slogovne zna ilnosti in nov estetski kanon; novi urbanisti ni principi; razvoj arhitekturne teorije

VISOKA RENESANSA

• dojamejo vlogo italijanske umetnosti v obdobju visoke renesanse; razumejo nov koncept umetnika genija; odkrivajo vpliv Italije na razvoj renesan ne umetnosti severno od Alp

• prepoznajo in analizirajo zna ilnosti visokorenesan ne arhitekture;

• predstavijo osrednje kiparske naloge in njihov razvoj v visoki renesansi

• spoznajo slogovne in vsebinske zna ilnosti visokorenesan nega slikarstva; odkrivajo posebnosti florentinskega, beneškega in rimskega slikarstva;

• poznajo zna ilnosti nizozemskega in nemškega slikarstva; odkrivajo vsebinske posebnosti severnjaškega slikarstva;

primerjajo zna ilnosti severnjaškega in italijanskega visokorenesan nega slikarstva

• vodilna vloga Italije v umetnosti visoke

renesanse; nov status umetnika kot genija; vpliv Italije na umetnost severno od Alp

• italijanska arhitektura: nadaljevanje in

nadgradnja na el zgodnje renesanse; slogovne zna ilnosti visoke renesanse; raziskovanje anti ne arhitekture in njen vpliv na renesan ne arhitekte

• italijansko kiparstvo: osrednje kiparske naloge in njihov razvoj v visoki renesansi; okrepljen vpliv arheoloških najdb

• italijansko slikarstvo: slogovne in vsebinske zna ilnosti slikarstva visoke renesanse;

posebnosti treh velikih slikarskih središ ; osebne izrazne zna ilnosti velikanov visoke renesanse

• slikarstvo severno od Alp: zna ilnosti

nizozemskega in nemškega slikarstva v obdobju visoke renesanse; severnjaški estetski ideal;

severnjaški naturalizem in zanimanje za fantasti no; razvoj renesan ne grafike POZNA RENESANSA

• razvijajo zavest o heterogeni podobi pozne renesanse; prepoznajo zna ilnosti manierizma kot zna ilnosti prevladujo ega sloga

• spoznajo in razlikujejo zna ilnosti

paladijanskega klasicizma in manieristi ne arhitekture

• odkrivajo slogovne zna ilnosti manieristi nega kiparstva

• analizirajo oblikovne in vsebinske novosti v slikarstvu

• oris kulturnozgodovinskih razmer: politi na, verska in intelektualna kriza v Evropi;

heterogenost umetniškega ustvarjanja:

nadaljevanje visoke renesanse, manierizem, poznorenesan ni klasicizem; intelektualizacija umetniške ustvarjalnosti

• nadaljevanje in nadgradnja klasi ne tradicije visoke renesanse v arhitekturi: palladijanski klasicizem in njegov pomen za razvoj arhitekture v Zahodni Evropi; iskanje novih, neklasi nih arhitekturnih rešitev: manieristi na arhitektura

• manierizem kot prevladujo i slogovni izraz v kiparstvu pozne renesanse; slogovne zna ilnosti manieristi nega kiparstva; manierizem v umetni obrti

• prevlada manieristi nih slogovnih prvin v slikarstvu pozne renesanse; oblikovne in vsebinske novosti manieristi nega slikarstva RENESANSA NA SLOVENSKEM

• predstavijo družbeno-zgodovinske razmere v 16. st. ter dejavnike razvoja renesan ne umetnosti

• razumejo regionalno pogojenost renesan ne arhitekture na Slovenskem; seznanijo se s klju nimi tipi posvetne arhitekture in

renesan nimi prvinami v sakralni arhitekturi

• odkrivajo zna ilnosti renesan nega kiparstva na Slovenskem

• razumejo posebnosti slovenskega

renesan nega slikarstva, vpetega med tradicijo gotike in zgodnji barok; zavedajo se pomena tiskov

• oris razmer, ki so pogojevale razvoj umetnosti na podro ju Slovenije v 16. st.; razvoj sloga:

ohranjanje gotskih zna ilnosti in postopna uveljavitev vplivov severa in Italije

• najpomembnejši tipi posvetne arhitekture in renesan ne prvine v sakralni arhitekturi

• slogovne in ikonografske zna ilnosti renesan ne plastike na Slovenskem in primeri

• italijanski in severnjaški vplivi v slovenskem renesan nem slikarstvu; pomen renesan nih ilustriranih tiskov

BAROK

• predstavijo razmere, ki so vplivale na razvoj baro ne umetnosti; odkrivajo njene

geografske in asovne razsežnosti; spoznajo glavne zna ilnosti baro ne umetnosti v razli nih deželah

• spoznajo novosti baro ne arhitekture;

odkrivajo zna ilnosti sakralne arhitekture;

spoznajo rimski barok in njegov vpliv na arhitekturo severno od Alp; dojamejo politi no in propagandno vlogo baro nega dvorca; odkrijejo novo razmerje med naravo in arhitekturo

• presojajo zna ilnosti baro nega kiparstva;

odkrivajo pomen kiparske opreme v okviru arhitekture; spoznajo zvrsti in vlogo

oblikovanja

• spoznajo in analizirajo splošne zna ilnosti slikarstva posameznih evropskih dežel;

presojajo novo vlogo in pomen svetlobe, razumejo razvoj italijanskega iluzionisti nega slikarstva; odkrivajo razlike med flamskim in holandskim slikarstvom in vzroke zanje;

razumejo vlogo slikarskih akademij

• oris kulturnozgodovinskih razmer: absolutizem in verska obnova katoliške cerkve; središ a baro ne ustvarjalnosti; raznovrstnost baro ne umetnosti in razlike v umetnosti posameznih dežel; preseganje meja posameznih zvrsti likovne umetnosti in pomen celostne umetnine

• rimska baro na arhitektura kot znak papeške mo i in protireformacije; Il Gesù kot prototip jezuitske cerkvene arhitekture; dvorec kot politi na propaganda absolutisti nega vladarja;

baro ni park: podreditev narave v okviru arhitekture; vpliv italijanskega baroka na razvoj baro ne arhitekture severno od Alp

• arhitekturna plastika in oprema; samostojna plastika in kiparska oprema vodnjakov;

umetnoobrtni izdelki in njihova vloga v okviru celostne umetnine; slogovne in ikonografske novosti

• baro no slikarstvo: slogovne zna ilnosti in tehni ne novosti; vloga slikarskih akademij;

iluzionisti no slikarstvo; ikonografske in slogovne posebnosti italijanskega, flamskega, holandskega, španskega, in francoskega slikarstva

BAROK NA SLOVENSKEM

• povežejo nastop baro ne umetnosti s katoliško versko prenovo; ovrednotijo vlogo Academie operosorum; dojamejo Ljubljano kot žariš e baro ne umetnosti; odkrijejo uveljavitev slovenskega umetnika v družbi

• razumejo zna ilnosti in razlike kranjskega in štajerskega baroka;

• analizirajo zna ilnosti sakralne in profane arhitekture; odkrivajo nove stavbne tipe;

spoznajo ljubljansko baro no arhitekturo;

• analizirajo zlati oltar; poznajo ikonografske in slogovne posebnosti, odkrivajo poteze

italijansko vplivanega in štajerskega kiparstva

• presojajo vplive, slogovne poteze in motive baro nega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer: pomen katoliške verske prenove in Academie operosorum; Ljubljana kot žariš e baroka na Slovenskem; vzpon doma ih umetnikov; razcvet baro ne umetnosti na Slovenskem; regionalna zaznamovanost – italijanski in srednjeevropski umetnostni vplivi; kranjski in štajerski barok

• novi stavbni tipi v sakralni arhitekturi; razmah profane arhitekture; ljubljanski spomeniki kot vrh baro ne arhitekture pri nas

• pojav zlatih oltarjev in kasneje drugih kiparskih nalog; slogovne in ikonografske zna ilnosti kiparstva na Slovenskem

• tabelno in stensko slikarstvo (baro ni stropni iluzionizem); ikonografske in slogovne zna ilnosti); ljubljanski krog slikarjev ROKOKO

• dojamejo rokoko kot zaklju no stopnjo baro ne umetnosti; poznajo zna ilnosti rokokojske umetnosti

• odkrivajo posebnosti nemškega rokokoja;

razumejo oblikovanje interierja kot klju no arhitekturno nalogo; prepoznajo dekorativne zna ilnosti in rokokojsko ornamentiko

• odkrivajo dekorativno vlogo kiparstva in uveljavitev porcelana

• spoznajo zna ilnosti, motive in posebnosti francoskega, italijanskega in angleškega rokokojskega slikarstva

• umetnostni slog 18. stoletja, ki se kot zadnja stopnja baroka razvije v Franciji, vidneje uveljavi v Nem iji, Avstriji in Benetkah;

nagnjenje do dekorativnosti, uporaba zna ilne ornamentike, lahkotnost, igrivost, rafiniranost;

moda eksoti nih motivov in predmetov

• uveljavitev rokokoja v monumentalni posvetni in cerkveni arhitekturi nemških in avstrijskih dežel, v ve ini ostalih evropskih držav se

prvenstveno izrazi v notranji opremi; zna ilnosti rokokojske arhitekture

• dekorativna vloga kiparstva; pomen drobne plastike, porcelana

• slogovne in motivne posebnosti francoskega italijanskega in angleškega rokokojskega slikarstva

ROKOKO NA SLOVENSKEM

• razbirajo vplive in odkrivajo zna ilnosti

rokokoja na Slovenskem • uveljavitev rokokoja na Slovenskem: pobude, zna ilnosti in spomeniki

UMETNOST 19. IN 20.STOLETJA NEOKLASICIZEM

• dojamejo pomen pojmov klasika, klasicizem in neoklasicizem; razumejo vlogo arheoloških odkritij in umetnostne teorije; spoznajo razvoj akademizma in historizma

• poznajo slogovne zna ilnosti neoklasicisti ne arhitekture; prepoznavajo vplive anti nega arhitekturnega jezika

• poznajo slogovnih in vsebinskih zna ilnosti neoklasicisti nega kiparstva; odkrivajo povezave z antiko

• poznajo slogovne in ikonografske zna ilnosti neoklasicisti nega slikarstva; odkrivajo spodbude za uveljavitev novih vse

• oris kulturnozgodovinskih okoliš in: vpliv idej francoskega razsvetljenstva, francoska

revolucija, vzpon Napoleona; nova arheološka odkritja, razvoj akademizma in historizma

• splošne slogovne zna ilnosti neoklasicisti ne arhitekture; obnavljanje anti ne umetnosti;

uveljavitev obsežnih perspektivi nih

urbanisti nih zasnov; empira in njegova vloga v notranji dekoraciji

• slogovne in motivne zna ilnosti

neoklasicisti nega kiparstva: zgledovanje po klasi ni antiki, neoklasicisti ni estetski kanon, poglobljena vsebinska obravnava anti ne mitologije

• splošne zna ilnosti neoklasicisti nega

slikarstva; poudarjena sporo ilnost, vezana na anti no moralo in etiko

NEOKLASICIZEM NA SLOVENSKEM

• analizirajo razmere, ki so onemogo ale širši razvoj neoklasicizma na Slovenskem;

prepoznajo posamezne slogovne zna ilnosti v arhitekturi

• spoznajo zna ilnosti neoklasicisti nega slikarstva in njegovo vlogo v okviru

• oris družbenozgodovinskih okoliš in v za etku 19. stoletja na Slovenskem; mo na navezanosti na baro no tradicijo

• manj izrazito uveljavljanje klasicisti nih slogovnih zna ilnosti v arhitekturi

• slogovne prvine neoklasicizma v slovenskem slikarstvu

• slovenskega slikarstva 19. stoletja HISTORI NI SLOGI V ARHITEKTURI

• dojamejo povezave med zanimanjem za preteklost in zgledovanjem po zgodovinskih slogih; prepoznajo zna ilnosti neoslogov in njihov simbolni zna aj; odkrivajo nove

tehni ne dosežke in materiale pri gradnji stavb

• zanimanje za preteklost, povezano s prebujeno nacionalno zavestjo

• zgledovanje po zgodovinskih slogih in oblikovanje neoslogov ob uporabi nove tehnologije gradnje

HISTORI NI SLOGI V ARHITEKTURI NA SLOVENSKEM •

• razumejo razmah historizma v avstroogrski monarhiji, ki z naraš anjem narodne zavesti dobi nacionalni poudarek

• historicizem na Slovenskem in politi na povezanost z avstroogrsko monarhijo;

INŽENIRSKA ARHITEKTURA •

• presojajo vpliv industrijske revolucije, novih tehnologij, konstrukcij in številnih gradbenih nalog na izoblikovanje inženirske arhitekture;

poznajo razvoja neboti nika in za etke funkcionalne gradnje

• vpliv in posledice industrijske revolucije in novih tehnologij na arhitekturo; nove gradbene naloge in pojav novih gradbenih konstrukcij, ki s asoma prevzemajo vse vidnejšo estetsko vlogo; pomen Združenih držav za razvoj gradnje v višino

ROMANTIKA

• odkrivajo kulturno-zgodovinske družbene spremembe asa; dojamejo romantiko kot stanje duha in odkrivajo slogovno neenotnost del;

• analizirajo vsebinske in oblikovne zna ilnosti;

romantike in ozavestijo nacionalno pogojenost romanti nega slikarstva

• prepoznajo nove vsebine romanti nega kiparstva znotraj tradicije baro ne plastike

• oris kulturnozgodovinskih razmer v Evropi; nov položaj umetnika v 19. st. (ustvarja iz lastne pobude); za etek dobe razstav in asopisne umetniške kritike; romantika kot stanje duha

• zavestno iskanje novih vsebin in novega likovnega izraza v slikarstvu (ustvarjalna subjektivnost); nacionalna pogojenost romanti nega slikarstva: zna ilnosti nemške angleške in francoske romantike

• slogovne in vsebinske zna ilnosti romanti nega kiparstva

ROMANTIKA IN BIDERMAJER NA SLOVENSKEM

• presojajo razloge za uveljavitev bidermajerja in ga dojamejo kot zna ilno srednjeevropsko meš ansko kulturo asa;

• se seznanijo z vsebinskimi in slogovnimi zna ilnostmi ter vlogo bidermajeskega in romanti nega slikarstva na Slovenskem

• vpliv družbeno-zgodovinskih razmer na

uveljavitev bidermajerja kot zna ilne meš anske kulture v razmerah po Dunajskem kongresu;

romantika kot spremljevalni pojav

• slikarstvo: vsebinske in slogovne zna ilnosti bidermajerja na Slovenskem; vzpon krajinarstva v okviru romanti nih tendenc

REALIZEM

• spoznajo kulturnozgodovinske okoliš ine, ki vplivajo na nastop realizma; dojamejo realizem kot smer, ki poskuša podobo vsakdanje resni nosti posredovati im bolj objektivno;

• poznajo vsebinske in slogovne zna ilnosti realisti nega slikarstva; presojajo družbeno vlogo umetnika in odkrivajo uveljavitev novih motivov

• oris kulturnozgodovinskih okoliš in, ki vplivajo na nastop realizma; realizem kot im bolj objektivno podajanje resni nosti

• splošne slogovne in vsebinske zna ilnosti realisti nega slikarstva: zapisovanje resni nosti brez razkazovanja ustev; politi ni aktivizem in angažma umetnikov, poveli anje kme kega dela in malega loveka; nastop plenerizma v

krajinarstvu REALIZEM NA SLOVENSKEM

• dojamejo razloge za delovanje slovenskih umetnikov v tujini

• poznajo in razumejo slogovne in vsebinske posebnosti slovenskega realisti nega slikarstva

• odkrivajo elemente realizma v kiparstvu

• uveljavitev smeri v ozkem umetnostnem krogu, brez ustreznega doma ega družbenega zaledja;

evropska umetnostna središ a, kjer delovali slovenski realisti

• temeljne slogovne in vsebinske zna ilnosti slovenskega realisti nega slikarstva

• uveljavljanje realizma v kiparstvu; vezanost na akademizem ali historizem

IMPRESIONIZEM

• razvijajo zavest o novem na inu izražanja, osvobojenem tradicionalnih pravil; dojamejo kot cilj slikarjev ujeti trenutno svetlobo in nenehno spreminjajo o se stvarnost

• spoznajo slogovne in vsebinske zna ilnosti impresionisti nega slikarstva nov na in dela in tipi ne motive

• impresionizem kot nov na in izražanja, ki se na uradnih razstavah akademske umetnosti ne more uveljaviti in alternativni na ini razstavljanja;

obravnavanje motiva kot istega vizualnega vtisa

• splošne slogovne in vsebinske zna ilnosti impresionisti nega slikarstva; novi cilji slikarjev, tehnike in nov motivni svet IMPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM

• ovrednotijo slovenski impresionizem in dojamejo impresionizem kot prvo moderno likovno gibanje na Slovenskem;

• opredelijo vsebinske in slogovne zna ilnosti slovenskega impresionizma

• slovenski impresionizem kot zapozneli odmev francoskega impresionizma in kot nastop modernizma na Slovenskem

• splošne slogovne in vsebinske zna ilnosti slovenskega impresionisti nega slikarstva POSTIMPRESIONIZEM

• dojemajo postimpresionizem kot heterogeno umetnostno obdobje; odkrivajo nove

intelektualne pobude in vplive tujih kultur

• prepoznajo individualne sloge glavnih predstavnikov postimpresionizma in

zna ilnosti pointilizma; razumejo njihov vpliv na umetnost 20. stoletja; se seznanijo z za etki razvoja plakatne umetnosti

• odkrivajo oblikovne novosti v kiparstvu in analizirajo novosti vinterpretaciji motivov

• oris slogovno heterogenega obdobja; izstopanje umetnikov z izvirnim osebnim izrazom; vpliv neevropskih kultur na umetniško ustvarjalnost

• postimpresionisti no slikarstvo kot seštevek razli nih individualnih slogov; zna ilnosti slikarstva najvidnejših mojstrov; za etki razvoja plakatne umetnosti

• odmik od akademizma 19. stoletja k novim kiparskim tehnikam in novim interpretacijam tradicionalnih motivov

SIMBOLIZEM

• prepoznajo dejavnike, ki spodbudijo nastop simbolizma; razvijajo zavest o poudarjeni osebni izpovednosti skozi govorico simbolov;

razumejo pomena simbolizma za razvoj ekspresionizma in nadrealizma

• spoznajo slogovno heterogenost in skupne to ke simbolisti nih slikarjev; presojajo vsebinske povezave s simbolisti no literaturo

• oris razmer, ki so spodbudile nastop simbolizma v likovni umetnosti; tesna povezanost s

simbolisti no literaturo; napoved

ekspresionizma in nadrealizma 20. stoletja

• slogovna heterogenost simbolisti nega

slikarstva; koncept simbolisti ne umetnine kot ideje, izražene z likovno govorico simbolov;

poudarek na subjektivnosti in osebnih simbolih SECESIJA

• dojamejo mednarodno naravo gibanja in razli na poimenovanja sloga; prepoznajo dekorativni zna aj sloga in njegovo

uveljavitev v arhitekturi in notranji opremi;

analizirajo vsebinske in oblikovne novosti

• analizirajo vlogo novih materialov in secesijskih dekorativnih prvin v arhitekturi;

opredelijo secesijsko stavbo kot celostno umetnino; poznavanje glavnih zna ilnosti dunajske secesije

• spoznajo uporabo secesijske dekorativne linije pri oblikovanju predmetov za vsakdanjo rabo

• se seznanijo s formalnimi in vsebinskimi zna ilnostmi secesijskega slikarstva; razumejo razvoj plakatne umetnosti

• secesija kot nova likovna ustvarjalnost, ki se lo i od uradno priznanih akademskih združenj;

mednarodno gibanje za prenovo dekorativnih in uporabnih umetnosti ter arhitekture; uveljavitev novih estetskih idealov in svobodnejšega umetnostnega izraza; uporaba sodobnih tehnoloških možnosti in materialov

• zna ilnosti secesijske arhitekture: vloga

dekoracije in novih materialov; celosten pristop k umetnini

• uveljavitev zna ilnega ornamentalnega secesijskega sloga v uporabni umetnosti:

oblikovanje razli nih predmetov za vsakdanjo uporabo, opreme, nakita

• formalne in vsebinske zna ilnosti secesijskega slikarstva; uveljavitev plakata kot razširjenega umetnostnega izdelka

SECESIJA NA SLOVENSKEM

• poznajo razloge za uveljavitev secesijskega sloga v Ljubljani

• opredelijo pomen izraza secesijska Ljubljana;

odkrivajo naslon na dunajske arhitekturne rešitve

• dojamejo secesijsko kiparstvo kot najbolj napredno likovno smer asa; prepoznajo formalne zna ilnosti secesijskega kiparstva

• oris razmer v Ljubljani ob potresu l. 1895

• secesijska arhitektura kot najnaprednejša smer v okviru popotresne gradnje; uveljavitev

dunajskega secesijskega sloga; za etki moderne arhitekture v Sloveniji

• secesijsko kiparstvo kot napredna likovna smer;

formalne zna ilnosti

• ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

• dojamejo idejo funkcionalizma in odkrivajo njeno izpeljavo v arhitekturi; razumejo vlogo novih materialov; poznajo glavne zna ilnosti moderne arhitekture

• odkrijejo pomen Bauhausa kot prve sodobne šole modernega oblikovanja; spoznajo osnovna na ela in usmeritev šole

• poznajo zna ilnosti arhitekture mednarodnega sloga

• razumejo zna ilnosti in ideje modernega urbanizma

• opredelijo na ela organsko raš ene arhitekture

• nastop modernizma v arhitekturi v povezavi z razmahom funkcionalizma in nasprotovanjem dekorativnosti; uporaba novih gradbenih materialov; novi konstrukcijski koncepti in proizvodne metode; arhitektura v službi množi ne družbe; arhitektura kot nosilec

socialnih programov in utopi nih demokrati nih zahtev

• Bauhaus: šola sodobnega oblikovanja,

arhitekture in obrti; oblikovanje vizije »totalne umetnosti«, ki naj združuje najrazli nejše medije; želja izraziti družbene spremembe skozi umetnost

• Mednarodni slog (internacionalni stil): slog moderne arhitekture s skupnimi zna ilnostmi;

rojstvo modernega urbanizma; uveljavitev organske arhitekture

ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM

• analizirajo vpliv družbeno ekonomskih razmer na postopno uveljavljanje moderne arhitekture na Slovenskem;

• poznajo slogovne usmeritve slovenske arhitekture prve polovice 20. stoletja in odkrivajo uveljavljanje na el funkcionalizma

• Oris družbeno ekonomskih razmer na

Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja; Dunaj kot prostor formiranja in uveljavitve vodilnih predstavnikov moderne slovenske arhitekture

• raznolika stilna usmeritev prve polovice 20.

stoletja in prevlada zmernega funkcionalizma v tridesetih

ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA

• dojamejo obnovo porušene Evrope kot možnost realizacije idej mednarodnega sloga;

razvijejo zavest o mednarodnem slogu kot izrazu (ekonomske, politi ne) mo i v ZDA

• odkrivajo široko povojno uveljavitev mednarodnega sloga; prepoznajo njegovo postopno neu inkovitost, nepriljubljenost;

presojajo iskanja novih rešitev

• se seznanijo s postmodernisti no arhitekturo in njenimi zna ilnostmi;

• spoznavajo sodobno koeksistenco razli nih...

• oris razmer po drugi svetovni vojni

• nadaljevanje mednarodnega sloga: politi na, ekonomska in intelektualna mo Združenih držav se odraža v novem videzu splošno sprejetega mednarodnega sloga; široka povojna uveljavitev mednarodnega sloga kot vzrok uniformnosti in brezosebnosti arhitekturnih gradenj; poskusi odmika od racionalizma v arhitekturi; uveljavitev idej kriti nega regionalizma;

• postmodernizem: slogovno raznolika arhitektura, zna ilno eklekti na, ironi na, pogosto karikirano predeluje pretekle sloge in ob tem uporablja najmodernejšo tehnologijo;

vra a se k tradicionalni urbanosti;

• koeksistenca razli nih usmeritev v današnjem asu: visoko tehnološka arhitektura,

dekonstruktivizem, kriti ni regionalizem, neomodernizem slogovnih usmeritev ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM

• razumejo razvoj mest po 2. svetovni vojni;

odkrivajo uveljavitev prvin mednarodnega sloga in njegovo prilagajanje družbenim razmeram

• analizirajo vlogo in razvoj klju nih stavbnih tipov

• oris razmer po 2. svetovni vojni na Slovenskem:

hiter razvoj mest in novo nastala mesta

• nadaljnja razširitev funkcionalizma in uveljavitev predvsem dveh stavbnih tipov:

stolpnice in paviljonske stavbe; v poznih sedemdesetih s pojavom postmodernizma ponovna uveljavitev strnjenega bloka MODERNIZEM IN DOBA ZGODOVINSKIH AVANTGARD

• opredelijo modernizem in temeljne zna ilnosti modernizma, prepoznajo skupne zna ilnosti avantgardnih gibanj in njihovega nastopanja

• dojamejo fauvizem kot slikarsko smer, ki mo izraza stopnjuje z uporabo istih barv

• predstavijo predhodnike ekspresionizma razumejo vsebinske in formalne novosti ekspresionisti nega slikarstva;

• spoznajo nova oblikovna in konceptualna na ela kubizma; odkrivajo vpliv afriške umetnosti na oblikovnaje kubizma

• dojamejo futurizem kot gibanja, zavra a preteklost in slavi moderno civilizacijo;

odkrijejo simultanost dogajanja in gibanja v formalni likovni govorici

• razumejo konstruktivizem kot smer, ki poudarja povezanost umetnosti in življenja;

prepoznajo princip konstruiranja sil in napetosti v prostoru

• dojamejo dadaizem kot upor proti

obstoje emu redu; odkrivajo nove oblike umetnostnega izraza

• razumejo nadrealisti ni pogled na svet in vklju evanje sveta podzavesti in sanj v življenje in ustvarjanje; spoznavajo nove slikarske tehnike in pristope k

nadrealisti nemu ustvarjanju

• spoznajo in analizirajo prvine abstraktne umetnosti kot specifi nega na ina likovnega izražanja, ki ne obnavlja oblik iz stvarnega sveta in nima pripovedne vsebine; razvijejo zavest, da v ospredje stopajo prvine likovnega izražanja; razlikujejo liri no in geometrijsko abstrakcijo

• poznajo kiparstvo prve polovice 20. stoletja in ga analizirajo kot vzporednico slikarskim raziskovnajem; razumejo vlogo novih

materialov, prepoznavajo težnjo k abstrakciji, soo anju polnih in praznih oblik, vklju evanju notranjega prostora, gibljivi plastiki

• opredelitev pojma modernizem; sprememba pomena in položaja umetnosti v družbi; težnja po invenciji kot bistveni sestavini umetnosti;

opredelitev avantgardnih gibanj in njihovih skupnih zna ilnosti; pomen manifesta ob uveljavitvi avantgardnih skupin

• fauvizem: zna ilna uporaba mo nih istih barv in poenostavljenih ploskovitih oblik

• ekspresionizem: umetnost kot reakcija na družbeno dogajanje; mo ne barve in

deformacija oblik kot oseben izraz razpoloženja in duhovnega doživetja; naslon na primitivno in eksoti no umetnost; vloga grafike;

• kubizem: uveljavitev spremenjenih na el kompozicije in perspektive; zna ilnosti analiti ne in sinteti ne stopnje kubizma; vpliv primitivne umetnosti; pojav kolaža in ready- made

• futurizem: prelom s preteklostjo in osrediš enje na prihodnost, poveli evanje tehnike, vojne, hitrosti, gibanja; ponazoritev gibanja v

asovnem zaporedju

• konstruktivizem: umetnost kot konstrukcija sil in napetosti v prostoru; zahteva po uporabnosti umetnosti v vsakdanjem življenju; uporaba novih materialov

• dadaizem: umetniški upor proti obstoje emu redu, ki vklju uje provokacijo in ironijo;

problematiziranje umetnosti in vzpostavljanje novih oblik umetnostnega izraza; vpliv na nadrealizem

• nadrealizem: neobremenjeno, impulzivno

ustvarjanje (psihi ni avtomatizem), vklju evanje toka podzavesti in sanj; uveljavitev novih

slikarskih tehnik in ustvarjalnih pristopov

• abstraktna umetnost: na in likovnega izražanja, ki se v razli nih oblikah ohranja do danes; slike imajo samo likovno vsebino; razli ne usmeritve:

liri na in geometrijska abstrakcija

• novi materiali in razli ni pristopi k obdelavi v kiparstvu prve polovice 20. stoletja; težnja k abstrakciji; polne in prazne forme, vklju evanje notranjega prostora; gibljive plastike – mobili SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

• analizirajo razvoj modernizma na Slovenskem in po asno prodiranje abstrakcije

• dojamejo slovenski ekspresionizem kot odgovor na izkušnjo prve svetovne vojne in povojno stvarnost; prepoznajo formalne in vsebinske zna ilnosti ekspresionizma in nove stvarnosti

• razvijajo zavest o vlogi internacionalno usmerjene slovenske avantgarde kljub njeni kratkotrajnosti

• razumejo barvni realizem kot smer, ki ohranja figuralno osnovo likovnega dela in predstavlja vra anje k tradicionalnim ikonografskim temam

• zavedajo se pomena Ljubljanske grafi ne šole in njenega vpliva na nastanek in uveljavitev Mednarodnega grafi nega bienala v Ljubljani; presojajo kvaliteto in pomen slovenske grafike v svetovnem merilu

• oris razmer: 20. stoletje kot as utrjevanja slovenske samozavesti; sledenje razvoju modernizma v Zahodni Evropi; ohranjanje figuralne zasnove likovnega dela, po drugi svetovni vojni uveljavitev socrealizma; po asno prodiranje abstrakcije, uveljavitev šele v

šestdesetih letih

• slovenska avantgarda: kratkotrajnost, omejenost na ozek krog ljudi, internacionalna usmerjenost;

delovanje skupine okrog revije Tank in

multimedijsko povezovanje umetnostnih zvrsti v umetniški dogodek; elementi konstruktivizma in nadrealizma, zametki abstraktne umetnosti

• barvni realizem: ohranjanje figuralne osnove likovnega dela v umetnosti pred drugo svetovno vojno; vrnitev k tradicionalnim ikongrafskim temam

• Ljubljanska grafi na šola: skupina umetnikov med vojnama, ki se intenzivno ukvarjajo z grafiko;

pomen in vpliv po drugi svetovni vojni; kvaliteta in pomen slovenske grafike v svetovnem merilu SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

• analizirajo zgodovinske okoliš ine, ki pripeljejo do vzpona newyorške šole po drugi svetovni vojni

• poznajo vsebinske in formalne zna ilnosti abstraktnega ekspresionizma

• razumejo vsebinske in oblikovne novosti pop arta

• spoznajo osnovne poteze klju nih usmeritev in splošne zna ilnosti umetnosti druge polovice 20. stoletja

• opredelijo pomen in vlogo sodobnega umetnostnega sistema

• spoznajo procese sodobne umetnosti in ozavestijo širitev pojma umetnost v sodobni družbi

• oris razmer: eksodus evropskih umetnikov v Ameriko in vzpon New Yorka kot novega centra moderne umetnosti sredi stoletja; vloga

sodobnega umetnostnega sistema (umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci; mo medijev); vloga velikih razstav sodobne umetnosti

• abstraktni ekspresionizem: ameriški prispevek k moderni umetnosti; vsebinske in formalne zna ilnosti

• pop art: tematika trivialne potrošniške kulture kot reakcija na elitizem in hermeti nost abstraktnega ekspresionizma;

• naglo sledenje razli nih umetnostnih usmeritev (op art, kineti na umetnost, minimalizem, hiperrealizem); razslojevanje umetniškega predmeta in uveljavitev konceptualne umetnosti;

umetnost v zunajgalerijskih prostorih (land-art)

• sodobna umetnost

SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA

• analizirajo zgodovinske okoliš ine po drugi svetovni vojni;

• odkrivajo povojne usmeritve slovenskega slikarstva: modernisti na figuralika, abstrakcija, informel; prepoznajo formalne in vsebinske zna ilnosti posameznih usmeritev

• se seznanijo z delovanjem in pomenom neoavantgardne skupine OHO in skupine Irwin

• razvijajo zavest o novi podobi umetnosti kot premiku iz modernizma v postmodernizem

• vzpostavijo stik s sodobno umetnostjo

• oris razmer po drugi svetovni vojni na Slovenskem

• modernizem: uveljavitev po letu 1950;

modernisti na figuralika; prehod v abstrakcijo;

nastop informela

• pojav neoavantgard: skupina OHO kot neoavantgarda 60. let; skupina Irwin kot t. i.

retrogarda osemdesetih in devetdesetih

• premik iz modernizma v postmodernizem: pojav nove podobe kot prevlade figuralike nad

abstrakcijo; procesi v umetnosti devetdesetih

• sodobna umetnost

4 PRI AKOVANI DOSEŽKI

Dijak:

• pozna in razume zgodovinski razvoj likovne umetnosti,

• presoja vlogo likovne umetnosti v družbenem dogajanju

• samostojno prepoznava povezave med likovno umetnostjo in ostalimi podro ji življenja in posebej znanosti;

• samostojno vsebinsko, oblikovno in slogovno analizira likovna dela in presoja njihovo vlogo v razvoju likovne umetnosti ;

• pozna vodilne osebnosti svetovne in slovenske likovne umetnosti in ovrednoti njihovo mesto v razvoju

• izostri pozitiven odnos do kulturne in umetnostne dediš ine,

• je motiviran za samostojno obiskovanje muzejev, galerij in razstav,

• samostojno uporablja strokovno terminologijo

• uporablja razli ne vire ter kriti no iš e in vrednoti informacije;

• razvija sposobnost samostojnega u enja in oblikovanja konceptov

5 MEDPREDMETNE POVZAVE

Umetnostna zgodovina prav posebej izstopa kot interdisciplinarna veda. Predmet v svojem jedru združuje pomembne segmente znanj cele vrste drugih ved. Z medpredmetnim povezovanjem umetnostne zgodovine z drugimi predmeti lahko poglobimo poznavanje pomembnih segmentov umetniškega dela. Ob tem z drugega zornega kota osvetlimo cilje ostalih predmetnih podro ij in tako dosežemo številne kurikularne povezave.

Medpredmetne povezave so zato aktualne tudi pri izvedbi izbirnega predmeta Umetnostna zgodovina. Posebej priporo ljiv je interdisciplinaren pristop pri organizaciji in izvedbi razli nih oblik terenskega dela, zlasti ekskurzij.

Umetnostna zgodovina nasploh ponuja številne možnosti nadgradnje oz. sodelovanja pri pouku drugih predmetov. Idejne izto nice za medpredmetne povezave so podane v u nem na rtu za obvezni gimnazijski predmet likovna umetnost – umetnostna zgodovina, sicer pa so pri oblikovanju in na inu izvedbe tovrstnih povezav u itelji popolnoma avtonomni.

6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA

Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v razli nih u nih oblikah in ob uporabi razli nih metod, tudi v okviru projektnih dni in s timskim pou evanjem v povezavi z drugim

predmetnim podro jem. Priporo amo metodo globalnega u enja, kjer je pouk osredinjen na dijake, upošteva njihove osebnostne posebnosti in razli nosti stilov zaznavanja. Psihologija u enja in motiviranja sta integrirani. U itelj je v vlogi mentorja in moderatorja, ki pomaga dijakom, da dosežejo u ne cilje: Usmeri jih k povezovanju teoreti nega znanja z izkušnjami in spoznanji, ki jih že imajo in jih usmerja pri razvijanju umetnostnozgodovinskega

razmišljanja, ki je pomembno za njihovo celovito humanisti no razgledanost in ustvarjalnost.

U itelj na rtuje pouk po Bloomovi in Marzanovi taksonomiji in spodbuja razmišljanje na višjem nivoju. Dijaki znanje konstruirajo.

Temeljni cilj pou evanja pa ostaja zaokrožena informacija o klju nih vsebinah, ki je posredovana s pomo jo ustreznega slikovnega gradiva oz. kvalitetnih reprodukcij umetnin (digitalizirane slike, videoposnetki, diapozitivi, ipd.). Pouk umetnostne zgodovine je najbolj primerno izvajati v ustrezno opremljeni u ilnici, oziroma u ilnici, v kateri je mogo a ra unalniška projekcija. Zaradi dostopa do informacij je smotrno, da imajo dijaki in u itelj možnost dostopa do interneta tudi med poukom. Za uspešno samostojno delo dijakov je