PEDAGOŠKA FAKULETA
Marjeta Medved
Odnos odraslih do prehranskih informacij v razli č nih medijih
Diplomsko delo
Ljubljana, 2016
PEDAGOŠKA FAKULETA
Dvopredmetni u č itelj: gospodinjstvo-kemija
Marjeta Medved
Odnos odraslih do prehranskih informacij v razli č nih medijih
Diplomsko delo
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec Somentor: asist. Martina Erjavšek
Ljubljana, 2016
Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu in somentorici Martini Erjavšek za pomoč in spodbudne besede pri nastajanju diplomskega dela.
Rada bi se zahvalila tudi vsem prijateljem in znancem, ki so sodelovali pri raziskovalnem delu.
Posebna zahvala gre tudi družini in prijateljem, ki so me skozi študijska leta podpirali in verjeli vame.
V današnjem času smo ljudje obkroženi z množičnimi mediji. Ti mediji so internet, televizija, radio, časopisi, revije in knjige. Ker nas spremljajo na vsakem koraku, imajo na nas velik vpliv. Mediji so skozi desetletja ustvarili ideal popolne postave. Zato so ljudje v medijih začeli spremljati tudi prehranske informacije. Na internetu iščejo recepte za pripravo jedi ali pa strokovne članke o prehrani in hranjenju. Na televizijskih programih si lahko ogledajo zabavne ali poučne kuharske oddaje ter prehranske oglase. Oglaševanje prehrane in pogovorne oddaje o prehranskih vsebinah zasledimo tudi na radijskih postajah. Tudi v časopisih in revijah lahko bralci sledijo različnim prehranskim informacijam.
V raziskovalnem delu diplomskega dela sem želela ugotoviti, kateri je najpogostejši medij, ki ga odrasli uporabljajo za spremljanje prehranskih informacij. Zanimalo me je tudi ali odrasli zaradi zaznanih prehranskih informacij spreminjajo svoj način prehranjevanja. V vzorec je bilo vključenih 60 odraslih oseb, starih od 20 do 50 let. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem. Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli za spremljanje prehranskih informacij najpogosteje uporabijo internet, prehranske oglase pa v večji meri spremljajo na televiziji in radiu. Zelo malo anketirancev prehranske informacije išče v knjigah. Ugotovljeno je bilo, da imajo prehranske informacije iz medijev relativno majhen vpliv na spremembo prehranjevanja anketiranih oseb, saj večina izmed njih prehranskim informacijam v medijih ne zaupa. Tisti, ki so navedli, da so spremenili svoj način prehranjevanja, so poudarili, da so prehranske informacije pridobili iz strokovnih virov. V medijih se pojavljajo številne, pogosto tudi nasprotujoče informacije o zdravem prehranjevanju, zato je potrebno odrasle izobraziti, da bodo kritično ovrednotili pridobljene informacije.
Ključne besede: odrasli, prehranske informacije, internet , televizija, radio, tiskani mediji
magazines and books – which accompany us at every step and strongly influence our mentality. Over the last decades these media have created the ideal of a ‘perfect figure’ and offered nutrition information which many people have begun to follow. They look for food recipes and expert articles on healthy nutrition and dieting on the internet, watch food advertisements and entertaining or educational cooking programs on television, listen to food related talk shows on the radio, and read various articles in newspapers and magazines.
In the research part of diploma work I wanted to establish which medium is most often used by adults seeking dietary information. I was also interested in whether adults have changed their dietary habits as a result of the acquired information. I collected the data through a questionnaire carried out among 60 adults and aged between 20 and 50. The results of research have shown that most adults acquire dietary information through the internet, while on television and radio they mostly follow food advertisements. Very few respondents have looked for dietary information in books. It was established that dietary informations from media have a small impact on changing eating behaviours, because the majority of respondents do not trust dietary informations from media. Those who did change their dietary habits pointed out that they only trusted verified expert sources. The media presents numerous, often contradictory, information on healthy eating, so it is necessary to educate adults to critically evaluate the information obtained.
Keywords: adults, nutition information, the internet, television, radio, printed media
2 TEORETIČNI DEL ... 3
2.1 Vloga medijev v sodobni družbi ... 3
2.1.1 Vrste medijev ... 3
2.1.2 Vpliv medijev na ljudi ... 4
2.1.3 Prehranske informacije v medijih ... 5
2.1.4 Oblike prehranskega izobraževanja ... 7
2.2 Vpliv medijev na prehrano odraslih ... 8
2.2.1 Najpogostejši mediji pri spremljanju prehranskih informacij ... 8
2.2.2 Ideal vitke postave ... 8
2.2.3 Internet ... 9
2.2.4 Kuharske oddaje ... 10
2.2.5 Revije ... 13
2.2.6 Mediji in oglaševanje ... 14
3 EMPIRIČNI DEL ... 15
3.1 Namen diplomskega dela ... 15
3.2 Cilji ... 15
3.3 Raziskovalna vprašanja ... 15
3.4 Raziskovalna metoda ... 15
3.4.1 Opis vzorca ... 15
3.4.2 Postopek obdelave podatkov ... 16
3.5 Rezultati in razprava ... 16
3.5.1 Spremljanje prehranskih informacij v medijih ... 16
3.5.2 Teme, povezane s prehranskimi informacijami ... 17
3.5.3 Kuharske oddaje ... 18
3.5.4 Radio ... 20
3.5.5 Spletne strani ... 22
3.5.6 Časopisi in revije ... 24
4 SKLEP ... 26
5 VIRI IN LITERATURA ... 28
6 PRILOGE ... 35
Preglednica 1: Pogostost spremljanja prehranskih informacij v razli nih medijih ... 16 Preglednica 2: Pogostost spremljanja prehranskih informacij v različnih medijih – glede na starost ... 17 Preglednica 3: Pogostost spremljanja prispevkov določenih tem v medijih ... 18 Preglednica 4: Pogostost spremljanja prispevkov določenih tem v medijih – glede na starost 18 Preglednica 5: Delež anketirancev, ki spremljajo kuharske oddaje ... 19 Preglednica 6: Frekvenčna porazdelitev radijskih postaj ... 20 Preglednica 7: Frekvenčna porazdelitev radijskih postaj - glede na starost ... 21 Preglednica 8: Pogostost spremljanja prehranskih informacij na radijskih programih –glede na starost ... 22 Preglednica 9: Delež anketirancev glede na obiskovanje spletnih strani s prehransko vsebino ... 23 Preglednica 10: Delež anketirancev glede na branje časopisov in revij s prehransko vsebino 24
Kazalo grafov
Graf 1: Spremljanje kuharskih oddaj ... 19
1
1 UVOD
Mladi odrasli, stari 18-25 let, vedno več časa preživijo na internetu. Vedno naprednejša tehnologija omogoča, da so mladi odrasli lahko kjerkoli in kdajkoli na socialnih omrežjih. V tem obdobju se veliko stvari v mladostniških življenjih spremeni, na primer zaključijo šolanje in dobijo delo. Posledica tega je osamosvojitev oziroma mladi odrasli niso več odvisni od svojih staršev. Zato so socialna omrežja in ostali mediji zelo pomembni v življenju vsakega mladega odraslega. V ta namen so naredili raziskavo o povezavi med socialnimi omrežji in zdravim prehranjevanjem odraslih (Vaterlaus, Patten, Roche in Young, 2015 ).
Mediji v zahodnih državah so nasičeni s slikami, ki spodbujajo vitkost telesa, zato se le-te že dolgo izpostavljeni psihološkim raziskavam (Marino Carper, Negy, in Tantleff-Dunn, 2010).
V raziskavah so pogosto ugotavljali povezanost med neustreznimi prehranjevalnimi navadami in stališči ljudi do idealne vitke postave (Levine idr., 2004). Večina teh raziskav se je osredotočila na tiskane in televizijske medije, vendar pa je zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije postal glavni vir informacij internet. Zaradi pogostega izpostavljanja ideala vitke postave v medijih se je povečevalo tudi nezadovoljstvo s telesom, katerega posledice lahko vodijo do različnih psiholoških motenj in motenj hranjenja (Bair, Kelly, Serdar, in Mazzeo, 2012). Tiggemann (2003) ugotavlja, da imajo pri iskanju prehranskih informacij večji vpliv na odrasle tiskane revije kot televizijski programi. Bell, Lawton, in Dittmar (2007) menijo, da na nezadovoljstvo s telesno postavo lahko vplivajo tudi glasbeni filmi. Bair idr. (2012) pa ugotavljajo, da pri iskanju prehranskih informacij odrasli največkrat uporabijo internet.
Kaufman (2010) ugotavlja, da se zmanjšuje pogostost priprave obrokov v domačem okolju.
Devine idr. (2006) izpostavijo problematiko staršev, ki so vedno dlje časa na delovnih mestih, zato so otroci pogosto odvisni od že pripravljenih jedi, ki jih samo kupijo in doma pogrejejo.
Veliko pa se jih zaradi stiske s časom prehranjuje s hitro prehrano. Kljub ugotovitvam, da splošna populacija ne namenja veliko časa pripravi obrokov, se pojavlja trend naraščajoče gledanosti kuharskih oddaj. Ljudje kuharskih oddaj ne gledajo samo zaradi kuhanja, ampak tudi zaradi zabave. Podobno izpostavlja tudi Collins (2009), ki ugotavlja, da je pri kuharskih oddajah v ospredju zabava gledalcev in ne kuhanje. Clifford, Anderson, Auld, in Champ, (2009) so ugotavljali povezavo med kuharskimi oddajami na splošno, kuharskimi spretnostmi
2
in prehranjevalnimi navadami. Ugotovili so, da se kuharske spretnosti udeležencev le z gledanjem kuharskih oddaj brez praktičnih aktivnosti niso spremenile oziroma izboljšale.
Prav tako so rezultati pokazali, da kuharske oddaje nimajo pomembnega vpliva na spremembe v načinu prehranjevanja. Tudi De Backer in Hudders (2015) ugotavljata, da gledanje kuharskih oddaj ne vpliva na kuharske spretnosti oziroma na pogostost priprave obrokov v domačem gospodinjstvu. Ugotovili pa so, da se kaže razlika med moškimi in ženskami, in sicer v tem, da ženske bolj pogosto pripravljajo obroke v lastnem gospodinjstvu.
Tudi v Sloveniji lahko v medijih opazimo vedno več prehranskih informacij. V zadnjih desetletjih se je odnos do hrane spremenil. Začele so se pojavljati različne oblike prehranjevanja kot so na primer makrobiotika, vegetarijanstvo, presna prehrana in podobno. V Sloveniji so prav tako ugotovili, da na mladostnike vpliva ideal popolne ženske oziroma moškega, ki je predstavljen v medijih. Ideal popolnega moškega oziroma ženske je mlad, lep in vitek človek. Zato pri mladostnikih opazimo, da imajo nizko samopodobo (Battelino, 2000).
Namen diplomskega dela je bil, da ugotovim, kako odrasli pridobivajo informacije o prehrani in na kakšen način upoštevajo pridobljene informacije.
3
2 TEORETI Č NI DEL
2.1 Vloga medijev v sodobni družbi
Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremljajo množični mediji. Na ta način dobimo veliko informacij, ki so privlačne za naše oči in ušesa. »Mediji so časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.« (Zakon o medijih, 2006)
2.1.1 Vrste medijev
Erjavec in Volčič (1999) medije razdelita v dve večji skupini: klasične ali tradicionalne medije in nove ali netradicionalne medije. Avtorici menita, da se klasični ali tradicionalni mediji uporabljajo že dolgo časa. Med klasične medije uvrščata tiskane medije, radio in televizijo. Zaradi boljšega tehnološkega razvoja pa so se konec 21. stoletja začeli uporabljati novi mediji. V to skupino uvrščata internet. Novi mediji še niso dolgo časa v uporabi, vendar zaradi njihove funkcionalnosti in napredka v tehnologiji ogrožajo tradicionalne medije.
Najstarejša vrsta medijev so tiskani mediji (knjige, časopisi in revije). Fikse (2005) je po analizi raziskave treh avtorjev (Katz, Gurevitch in Hass, leta 1973) ugotovil, da so tiskanim medijem v večini sledili izobraženi ljudje. Drugi pa so informacije spremljali na elektronskih medijih. Tiskani mediji imajo tudi nekaj prednosti. Bralec se lahko sam odloča, kdaj bo prebral izbran članek v medijih. Pri tem ga ne ovirata televizijski ali radijski spored.
Radio je bil sprva namenjen le za komuniciranje med vojaki in policijo, kasneje pa je postal dostopen širši javnosti. Radio velja za najhitrejši oziroma najbolj prilagodljiv medij. Program radia se lahko spremeni kadarkoli (Erjavec in Volčič, 1999). Preko radia so lahko prejemniki najprej spremljali samo informativne novice, kasneje pa so na radijske programe uvedli glasbo, pogovorne oddaje in tudi oglaševanje. Radio je bil določen čas najbolj priljubljen in uporabljen medij (Turow, 2010).
Ko je v javnost prišla televizija, so jo prejemniki zamenjali z radiom. Le-ta je poleg zvoka predvajala še sliko. Tako so se lahko ljudje še bolj vživeli v slišano. Na začetku so bile na televizijskih programih večinoma predvajane oddaje v živo. Kasneje pa so se na programih
4
pojavljali tudi filmi. Z razvojem televizije je bila gledalcem na voljo večja izbira programov.
Kmalu so televizijske programe začeli uporabljati tudi oglaševalci. Pri televizijskih hišah so kupili čas na televizijskem programu, kjer so lahko oglaševali, kar so želeli. To oglaševanje pa je vplivalo na zasebna in javna življenja gledalcev (Turow, 2010).
Najnovejši medij, ki je vedno bolj razširjen, je internet. Internet so prav tako najprej uporabljali le v znanstvene in vojaške namene. Danes pa je internet na voljo uporabnikom širše javnosti. Na internetu lahko uporabniki izrazijo svoje mnenje in ga na ta način delijo z drugimi uporabniki. Internet velja za zelo raznolik medij in vsebuje zelo različne informacije (Turow, 2010).
V ameriškem centru Pew, center za ljudi in medije (Pew Research Center for People & the Press, 2011), so raziskovalci objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da se je od leta 2007 število mladih, ki so za glavni vir navedli internet, skoraj podvojilo.
2.1.2 Vpliv medijev na ljudi
Z mediji lahko zadovoljimo naše potrebe po zabavi, znanju, iskanju novic hkrati pa nam je preko njih posredovano veliko oglasov. S posredovanjem oglasov oglaševalci želijo doseči določeno skupino ljudi, ki bi se odločili za nakup oglaševanega izdelka ali storitve. Potrošniki kupujemo izdelke, podjetja pa z našim vloženim denarjem ponovno pripravijo oglaševanja za druge izdelke. Tako se pričnemo vrteti v začaranem krogu. Potrošniki nekaj kupijo, podjetja dobijo denar in pričnejo oglaševati nov izdelek oziroma storitev, ki je na voljo potrošniku.
Mediji nam omogočijo tudi pobeg iz vsakdanjega življenja. Lahko se izogibamo odgovornostim in resničnim medsebojnim odnosom. Zaradi tega postajamo pasivni in ne vzpostavljamo več konkretnih človeških stikov. Mediji lahko vplivajo na ravnanje in obnašanje ljudi v resničnem svetu (Košir, 1995).
Vendar pa odraslim kognitivni razvoj omogoča, da znamo ločevati med medijsko stvarnostjo in našo osebno realnostjo. Tega na žalost niso zmožni otroci do petega leta starosti. Zato je z otroki do petega leta starosti veliko lažje manipulirati kot v starejših starostnih obdobjih (Luthar, 1995).
V začetku 20. stoletja je raziskovalce zanimalo, kakšna je povezava med uporabo medijev in vedenjem ljudi. Zato so pričeli z raziskovanjem medijskih učinkov. Strokovnjaki so poskušali
5 razviti teorije o vplivu medijskih učinkov, vendar niso uspeli sestaviti univerzalne teorije.
Zato je teorij in modelov o medijskih učinkih veliko. Vse teorije pa so podprte z določenimi vidiki množičnega komuniciranja. Raziskovalci lahko vpliv množičnih medijev preučujejo kot kratkoročni ali dolgoročni proces. Več pozornosti namenjajo dolgoročnemu vplivu, vendar so opazne tudi takojšnje posledice. Mediji morajo v javnosti svoj vzorec vedenja predstaviti kot nekaj legitimnega. Zaradi tega je posledično več možnosti, da se bodo ljudje temu vzorcu prilagodili (Žagar, 2006).
Psihologi predstavijo tako imenovan dvostopenjski vpliv medije na ljudi. Opozorijo na posredni in neposredni vpliv medijev na prejemnike informacij televizije, radia, časopisov in revij. Prva stopnja vpliva je neposredni vpliv na prejemnike informacij. Neposrednemu vplivu sledi še posredni vpliv medijev, ki je viden nadaljnjem razpravljanju prejemnikov informacij televizije, radia, časopisov in revij o temah, ki jih posredujejo mediji (Žagar, 2006).
2.1.3 Prehranske informacije v medijih
Ljudje se preko množičnih medijev že več desetletij izobražujejo o prehrani. Shumaker (2011) je v raziskavi preučeval množične medije (televizija in tisk) kot pedagoško orodje za ovrednotenje izbora jedi študentov prehrane. Študente je razdelil v štiri skupini, dve skupini sta prejeli običajna navodila in sta služili kot kontrolni skupini. Drugi dve skupini pa sta bili pod vplivom množičnih medijev. Vse štiri skupine je o prehrani poučeval isti strokovnjak.
Pokazalo se je nekaj razlike med skupinama. Udeleženci raziskave so trdili, da je prehransko vedenje povezano s prepričanji in stališči. Ugotovljeno je bilo, da se kljub vplivu množičnih medijev med prehranskim izobraževanjem prehransko vedenje udeležencev ni spremenilo.
Drugi del raziskave pa je bila obravnava množičnih medijev kot pedagoškega orodja za večjo ozaveščenost študentov o prehranskih oglasih. Med izobraževanje so študentje analizirali prehranske oglase in so jih ločevali v dve skupini: ali so oglasi povezani s prehrano ali ne.
Skupini, ki sta bili deležni prehranskega izobraževanje pod vplivom medijev, sta pokazali boljše rezultate kot drugi dve skupini.
Informacije o nezdravi oziroma za zdravje nevarni hrani iz medijev vplivajo na prehransko vedenje vsakega drugega prebivalca Evropske unije. Podatki so pokazali, da je ena šestina udeležencev raziskave zaradi pridobljenih prehranskih informacij iz različnih medijev spremenila svoje prehranjevalne navade. Tretjina udeležencev pa se je izogibala hrani, ki so jo
6
mediji izpostavili za nevarno. Ena petina ljudi se za informacije o nezdravi prehrani iz množičnih medijev ni zanimala oziroma zaradi njih niso ničesar spremenili (Eurobarometer, 2005, v Kamin, 2006).
Gough (2006) meni, da informacije o prehranjevanju in zdravju zanimajo predvsem žensko populacijo. Veliko informacij o prehrani in zdravju lahko tako najdemo v ženskih življenjskostilnih revijah.
Kamin (2006) ugotavlja, da je od posameznikov odvisno ali medijem kot viru informacij o zdravju zaupajo ali ne. Informacijam o zdravju iz medijev zaupa malo več kot tretjina prebivalcev Evropske unije. Zdravstvenim informacijam iz medijev najbolj zaupajo Španci, Portugalci in Grki. Prebivalci Švedske, Danske in Anglije pa pridobljenim informacijam o zdravju najmanj zaupajo.
Freisling, Haas in Elmadfa (2009) ugotavljajo, da prebivalci Združenih narodov Amerike najbolj zaupajo prehranskim informacijam iz medicinskih virov oziroma zdravstvenim delavcem, sledijo pa množični mediji (internet, televizija, revije in časopisi). Prav tako se Evropejci se najbolj zanašajo na medicinske vire, na drugem mestu pa so vladne agencije in oznake na embalaži. Po zaupanju sta četrto mesto zasedla televizija in radio, sledijo časopisi in revije, najmanj pa zaupajo oglasom.
Na množične medije se zanašajo tudi starši. V revijah in drugih medjih iščejo informacije o prehrani otrok. Ameriška raziskava je pokazala, da dve tretjini staršev vsaj enkrat na mesec poišče informacije o prehrani v revijah (Kalin in Fung, 2013).
Mladostniki so danes množični medijem izpostavljeni tudi več kot 6 ur na dan. Zato so na Dunaju naredili raziskavo, kako množični mediji vplivajo na uživanje sadja in zelenjave mladostnikov. Predvsem pa so poskušali najti povezavo med izpostavljenostjo prehranskim informacijam in uživanjem zelenjave in sadja. Ugotovili so, da mladostniki najpogosteje prehranske informacije spremljajo na televiziji. Podatki so pokazali, da veliko deklet za spremljanje prehranskih informacij uporabi tudi revije, kjer je uživanje sadja in zelenjave spodbujeno (Freisling idr., 2009).
7 2.1.4 Oblike prehranskega izobraževanja
Formalno izobraževanje je namenjeno pridobitvi poklicne kvalifikacije ali javno veljavne izobrazbe. Neformalno izobraževanje predstavlja izobraževanje, kjer se poglabljamo, obnavljamo, razširjamo in pridobivamo svoje znanje. Informalno izobraževanje ali priložnostno učenje pa je iskanje pomembnih informacij v medijih (Šmid Božičevič in Kostanjevec, 2006).
V Sloveniji se formalno prehransko izobraževanje prične v osnovni šoli, nadaljuje v srednji šoli in na fakulteti. V osnovni šoli se učenci pri različnih obveznih in izbirnih predmetih (Gospodinjstvo, Kemija, Biologija, Spoznavanje okolja, Naravoslovje, Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja) seznanijo s prehranskimi vsebinami. Največ vsebin je v učnem načrtu predmeta Gospodinjstvo, v okviru katerega poteka prehransko opismenjevanje.
V osnovnih šolah želijo, da bi se učenci naučili zdravega načina prehranjevanja. To je cilj prehranskega izobraževanja v osnovnih šolah (Kostanjevec, Jerman in Koch, 2012). V srednjih šolah pa so s prehranskimi vsebinami seznanjeni le dijaki srednjih in poklicnih šol, ki so namenjene prehranskemu izobraževanju (Koch in Kostanjevec, 2007).
Neformalno prehransko izobraževanje poteka na različne načine. Velikokrat strokovnjaki prehranskega področja pripravijo delavnice ali svetovanja o prehranskih vsebinah. Prehransko izobraževanje je potrebno za vso populacijo, saj lahko tako skrbi za svoje zdravje in zdrav življenjski slog. Če posameznikom uspe razviti osnovne prehranske veščine, potem lažje skrbijo za svoj zdrav način prehranjevanja (Kostanjevec, 2009).
8
2.2 Vpliv medijev na prehrano odraslih
Mediji imajo lahko velik vpliv na socialno vedenje odraslih. Prav tako pa lahko mediji vplivajo tudi na prehransko vedenje posameznikov. Odrasli posameznik lahko zaradi različnih informacij v medijih spremenijo svoj način življenja. To pomeni, da spremenijo način prehranjevanja, bolj pazijo na svoje zdravje in telesno aktivnost hkrati pa poskušajo doseči ideale, ki so jih oblikovali mediji. Primer ideala, ki so ga ustvarili mediji je ideal vitke postave. Nekatere ženske in malo manj moških imajo veliko željo, da bi bila njihova postava prav tako idealna. Zato se pripravljeni spremeniti svoj način prehranjevanja in povečati telesno aktivnost. Zaradi velike želje po dosegi tega cilja lahko pride tudi do motenj hranjenja.
2.2.1 Najpogostejši mediji pri spremljanju prehranskih informacij
Biloukha in Utermohlen, (2001) ugotavljata, kateri mediji najbolj vplivajo na prehranska stališča odraslih v Ukrajini. V raziskavo je bilo vključenih 212 žensk in 84 moških, starih od 18 do 55 let. Ugotovili so, da prehranskih informacij ne iščejo v medijih, ampak najpogosteje pri sorodnikih oziroma prijateljih. Skoraj polovica anketirancev za prehranske nasvete uporablja knjige. Prav tako polovica anketirancev veliko pozornosti nameni tudi informacijam na embalaži posameznih živil. Malo manjše število za prehranske nasvete uporablja revije in časopise, sledijo še oglaševanje in prehranski svetovalci. Približno tretjina anketirancev prehranske informacije išče tudi na televiziji. V raziskavi so zbrali informacije tudi o tem koliko zaupajo posameznemu viru informacij. Rezultati so pokazali, da najbolj zaupajo prehranskim strokovnjakom. Verjamejo oziroma zaupajo tudi prehranskim informacijam oziroma nasvetom sorodnikov in znancev ter informacijam prehranskih svetovalcev. Večjih razlik med moškimi in ženskami niso našli, ugotovili pa so, da se razlike pojavijo pri izbiri hrane in pomembnosti okusa hrane. Ugotovili so, da za vse starostne skupine velja, da poskušajo izbirati čim bolj zdravo hrano. Rezultati so pokazali, da na izbiro hrane pri mladih najbolj vpliva okus le-te. Pri starejših oziroma odraslih ima velik vpliv na izbiro hrane mnenje družinskih članov. Podatki raziskave so pokazali, da zaposlitev oziroma status posameznika ne vpliva na izbiro hrane.
2.2.2 Ideal vitke postave
Večina ljudi si ustvari nek ideal ali pa si za ideal postavi neko slavno osebnost. Zaradi tega na osebe posledično vplivajo mediji, ki predstavljajo in opisujejo življenje slavnih osebnosti. V
9 medijih je veliko pozornosti namenjeno postavi in zdravju ter hkrati tudi prehrani človeka.
Ustvari se nek ideal popolne ženske oziroma popolnega moškega. Za popolno žensko je pomembna predvsem njena postava. Vse zvezdnice so suhe in imajo lepo izoblikovano telo.
Zato se veliko žensk odloča za različne diete za zniževanje telesne mase, da bodo imele takšno telo kot njihove vzornice (Mask in Blanchard, 2011).
V literaturi lahko najdemo več raziskav (Bair idr., 2012; Mask in Blanchard, 2011; Want, 2009), ki so povezane s idealom vitke postave ženske. Ugotovili so, da ta ideal še posebej vpliva na ženske in dekleta, s svojim videzom niso zadovoljne. Zaradi nezadovoljstva s telesom pričnejo paziti na vnos hrane oziroma zmanjšajo vnos hranilnih snovi, ker želijo znižati telesno maso. Posledično pride tudi do zavračanja hrane, ki lahko vodi do motenj hranjenja. Ugotovili so, da mediji objavljajo slike žensk s popolno postavo. Te slike vplivajo na nezadovoljstvo žensk s svojim telesom, ki vodi do sprememb v načinu prehranjevanja.
Ženske s pozitivno samopodobo so ob nadzoru indeksa telesne mase in nadzorovanega prehranjevanja uspele izgubiti telesno maso, za razliko od žensk z nižjo samopodobo, ki svoje prehrane niso nadzorovale (Mask in Blanchard, 2011).
Koestner, Otis, Powers, Pelletier, in Gagnon, (2008) ugotavljajo, da je več kot polovica žensk, vključena v raziskavo, za dosego popolne postave izbrala zdrav način prehranjevanja, tretjina žensk pa se je začela posluževati nezdravih prehranjevalnih navad, ki so v nekaterih primerih vodile do motenj hranjenja. Ženske s pozitivno samopodobo so v primerjavi z ženskami z nizko samopodobo dosegle večjo izgubo telesne mase. Tudi Mask in Blanchard (2011) ugotavljata, da posameznikovo nezadovoljstvo s svojim telesnim izgledom vpliva na njegov način prehranjevanja. Ženske, ki so nezadovoljne s svojim telesnim izgledom, želijo imeti popolno vitko postavo, ki je prikazana v različnih medijih. Posledično spreminjajo svoj običajni jedilnik in načrtujejo novega, v katerem pogosto izpuščajo sladice
2.2.3 Internet
Mladi odrasli vedno več časa preživijo na internetu. Ker pa smo ljudje socialna bitja, je razumljivo, da imajo socialna omrežja velik vpliv tudi na prehransko vedenje posameznikov.
Potrošniki socialna omrežja uporabljajo za to, da druge obveščajo o tem kaj in kje jedo, izmenjajo si slike in svoje recepte. V raziskavi (Zimmer in Kaplan, 2014) so ugotovili, da so
10
uporabljali recepte za jedi, ki so bili objavljeni na socialnih omrežjih. Zato lahko sklepamo, da na prehransko vedenje mladih odraslih močno vplivajo informacije, ki so objavljene na socialnih omrežjih, kot je na primer Facebook (Vaterlaus idr., 2015).
Akademija za prehrano in dietetiko (2011) je poročala, da je internet postal glavni vir informacije o hranilni vrednosti živil. Potrošniki lahko na internetu najdejo hranilne in energijske vrednosti posameznih jedi, hkrati pa se lahko odločajo za zelo različne vrste hrane.
Zbrane informacije objavijo na socialnih omrežjih in jih delijo z ostalimi potrošniki (Anderson in Magruder, 2012).
Vaterlaus idr. (2015) menijo, da socialna omrežja vplivajo na zdravje oziroma prehransko vedenje mladih odraslih. Socialna omrežja zaradi številnih informacij o zdravju predstavljajo motivacijo za telesno vadbo in zdrav način prehranjevanja.
Skupaj še z drugimi raziskavami so ugotovili, da mladi odrasli veliko prehranskih informacij iščejo na spletnih omrežjih (Zimmer in Kaplan, 2014). Veliko udeležencev raziskave je odgovorilo, da recepte za pripravo jedi iščejo po spletnih omrežjih, kar je vodilo v spremembo njihovega prehranskega vedenja.
Mladi odrasli velikokrat postanejo odvisni od socialnih omrežij. Skladno s socialno ekološko teorijo (Freeland-Graves in Nitzke, 2013) so udeleženci raziskave povedali, da veliko časa porabijo za socialna omrežja. Na socialnih omrežjih uporabniki objavljajo fotografije pripravljenih jedi, ki jih bodo zaužili. To posledično privede do tega, da drugi udeleženci, ki fotografijo vidijo, postanejo lačni in si še sami pripravijo tak obrok. Čeprav so lahko svoj obrok zaužili pred pol ure, morajo sedaj poskusiti še nekaj novega. Socialno omrežja tudi na tak način vplivajo na izbiro hrane odraslih. Zaradi tako velike uporabe socialnih omrežjih, lahko pride do različnih psiholoških in fizioloških motenj. (McFerran, Dahl, Fitzsimons, in Morales, 2010).
2.2.4 Kuharske oddaje
Kuharske oddaje so se začele že okrog leta 1930. Marcel Boulestin je bil prvi kuhar, ki je leta 1937 posnel televizijsko oddajo na televizijskem programu BBC. Desetletje kasneje pa je s svojo 15-minutno oddajo z naslovom »I Love to Eat«pričel prvi ameriški kuhar James Beard (Bonner, 2009). Po 2. svetovni vojni je večina gospodinjstev dobila televizije in zato je bila
11 le-ta prvi vir zabave in informacij. Zaradi tega so postali televizijski kuharji slavne osebnosti in so pripravo hrane spremenili v zabavo (Rousseau, 2012).
Na začetku 21. stoletja so v večjem delu zahodnega sveta začeli nastajati samostojni kuharski programi na televiziji (de Solier, 2005). Primera teh programov sta: America's Food Network (leta 1993) in Britain's UK Food (leta 2001). V Belgiji se je pojavil prvi kuharski program z Njam TV, kjer so se predvajale kuharske oddaje cel dan. Iz oddaj, ki so osredotočene na izobraževanje o prehrani, je nastalo kar nekaj zabavnih kuharskih oddaj (Ketchum, 2005, Nathanson, 2009). Na televizijskih programih si lahko ogledamo kar nekaj kuharskih oddaj, kjer ljudje spoznavajo načine prehranjevanja različnih kultur (na primer kavboji v Teksasu, sumo rokoborci v Tokio). Cilj teh oddaj ni izobraževanje o prehrani, temveč zabava.
Izobraževalne oddaje se osredotočajo predvsem na to, kako pripraviti obrok, koliko časa za pripravo potrebujemo in s katerimi sestavinami tak obrok pripravimo. Iz tega lahko sklepamo, da se je večina kuharskih oddaj razvila predvsem zaradi zabave in ne zaradi izobraževanja o prehrani. Velikokrat so v kuharskih oddajah izpostavljeni drugi elementi (npr. zabava), kuhanje pa pri tej oddaji ne predstavlja cilja oziroma ni središče te oddaje (De Backer in Hudders, 2015).
Silva, Di Bonaventura, Byrnes, in Herbold, (2010) ugotavljajo, da velik delež odrasle populacije v Belgiji spremlja kuharske oddaje, predvsem zaradi zabave, obenem pa si posledično zaradi gledanja kuharskih oddaj odrasli želijo naučiti kuhati oziroma uporabiti kuharske nasvete.
Analiza receptov iz kuharskih oddaj glede njihove energijske in hranilne vrednosti je pokazala, da pripravljena hrana vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin in soli ter ima visoko energijsko vrednost. Podobno so ugotovili tudi za recepte »Celebrity Chefs«, kuharsko oddajo na britanskem televizijskem programu. Recepti za en obrok presegajo dnevno priporočen vnos vseh hranilnih snovi, še posebej pa vnos sladkorja, maščob in soli (Jones, Freeth, Hennessy-Priest in Costa, 2013).
V Veliki Britaniji so prav tako ugotovili, da v naprej pripravljeni obroki in recepti televizijskih kuharskih mojstrov ne ustrezajo priporočilom svetovne zdravstvene organizacije
12
(SZO). Recepti kuharskih mojstrov za obroke vsebujejo veliko sladkorja, predvsem pa preveč soli (Howard, Adams, in White, 2012).
Tudi v Sloveniji je vedno več kuharskih oddaj, kot so na primer: Gostilna išče šefa, MasterChef Slovenija, Ana kuha, Polona ga žge, Zdravo, Tereza, Moja mama kuha bolje, Zabeljeno po ameriško, Okusi brez meja, Gorazdova slaščičarna, Kuharski dvoboj tortic, Jedi za vsak dan z Rachel Allen in Dobro jutro. Vse te oddaje so bile ali pa so predvajane na slovenskih televizijskih programih (Voyo, 2015; 24ur, 2013; Prvi interaktivni multimedijski portal, 2016).
Televizijska hiša Pro Plus predvaja resničnostno oddajo Gostilna išče šefa. Oddaja je zasnovana kot tekma, v kateri kuharski mojster Bine Volčič pred tekmovalce postavlja različne naloge in izzive (Google, b.d.).
MasterChef Slovenija je verzija britanske oddaje MasterChef. Delo oziroma kuharske spretnosti posameznih tekmovalcev ocenjuje tričlanska komisija (Okusno.je, 2015).
Ana Žontar Kristans objavlja recepte za pripravo jedi na svoji spletni strani, v oddaji na televiziji pa po njih pripravlja različne jedi (Žontar Kristanc, 2014).
Polona ga žge je oddaja, v kateri je predstavljeno vsakodnevno delo gospodinje, med drugim tudi pripravljanje preprostih jedi za odrasle in otroke (Voyo, 2016).
V oddaji Zdravo, Tereza pa si lahko gledalci poleg kuharski nasvetov ogledajo tudi pokrajino Nove Zelandije in njene kulinarične posebnosti. Voditeljica Tereza tako gledalce seznani z novozelandsko kuhinjo (Teresamisu, 2015).
Moja mama kuha bolje je zabavna oddaja, kjer sinovi in hčere kuhajo pod nadzorom svojih mater. Poudarek je na prenašanju priprave hrane iz generacije v generacijo (24ur, 2015).
V želji po sodelovanju med Slovenijo in Ameriko je oblikovana oddaja Zabeljeno po ameriško, kjer poleg tradicionalne lokalne hrane predstavijo tudi ustrezno pokrajino (24ur, 2013).
13 Slovensko kulinarično kulturo želi predstaviti oddaja Okusi brez meja. Različne lokalne specialitete pripravljajo različne družine ali kuharski mojstri, (24ur, 2013).
V oddaji Gorazdova slaščičarna voditelj Gorazd Potočnik želi predstaviti zelo ustvarjalno pripravo oziroma peko slaščic. V oddaji tako predstavi recepte za pripravo zelo različnih sladic tako zdravih, kislih, sladkih, grenkih, slanih in tako dalje (24ur, 2014).
Kuharski dvoboj tortic je oddaja, kjer med seboj tekmujejo najboljši ameriški slaščičarji.
Sodniki med oddajo ocenjujejo njihovo nadarjenost in inovativnost (Voyo, 2016).
Jedi za vsak dan z Rachel Allen je oddaja, kjer voditeljica pripravlja preproste jedi, ki so všeč tudi otrokom. Prav tako pa so jedi všeč tudi odraslim. Primer preproste jedi, ki jo Rachelina otroka obožujeta je, pica s čebulo in kozjim sirom (Prvi interaktivni multimedijski portal, 2016).
Oddaja Dobro jutro ima več različnih vsebin in sicer tako razvedrilnih kot tudi informativnih.
V studio oddaje povabijo različne goste, ki gledalcem svetujejo o različnih temah. Del oddaje Dobro jutro je namenjen tudi kuharskim nasvetom (Dobro jutro, 2014).
2.2.5 Revije
V Avstraliji so naredili raziskavo o prehranskih vsebinah v otroških revijah. V raziskavi so želeli ugotoviti, zakaj se pri otrocih pojavlja debelost. Zajeli so 16 najbolj priljubljenih različnih otroških revij. Pri vsaki reviji so pregledali vse izvode, ki so izšli v šestih mesecih.
Predvsem so primerjali oglaševanje zdrave in nezdrave prehrane. Glavni cilj oglaševanja v teh revijah je bil, da so pritegnili čim več bralcev k nakupu oglaševanega živila. Živilska industrija je tako povečala trženje svojih izdelkov. Izsledki raziskave so pokazali, da se v revijah pojavlja veliko oglasov z nezdravo prehrano. Prav tako so se v revijah za otroke največkrat pojavili oglasi s sadjem in sadnimi izdelki brez dodanih sladkorjev. Vendar so temu zdravemu načinu prehranjevanja po pogostosti pojavljanja sledili sladoled in sladkarije.
V revijah so našli tudi oglaševanje hitre prehrane, razne sladice, jogurti z dodanim sladkorjem in sladke pijače. Ugotovili so tudi, da so se oglasi za nezdravo hrano pogosteje pojavili v revijah za dečke, stare od 7 – 12 let. V revijah za dekleta pa se je največkrat pojavilo oglaševanje sadja in sadnih izdelkov (Kelly in Chapman, 2007).
14
V Veliki Britaniji so naredili študijo o pogostosti oglaševanja hrane v revijah za odrasle.
Vsebinska analiza revij za odraslo populacijo je pokazala, da se oglasi o hrani ne pojavljajo tako pogosto in sicer, da so v vsaki reviji povprečno vsaj tri strani, ki so prekrite z oglaševanjem hrane. V ženskih revijah se je oglaševanje hrane pojavilo večkrat. Razvidno iz zbranih rezultatov so bili največkrat oglaševani že pripravljeni obroki, omake in juhe. Po pogostosti so jim sledila živila z večjo vsebnostjo sladkorja in maščob. Velikokrat so bili oglaševani tudi mleko in mlečni izdelki. Najmanj pogosto pa so se pojavljali oglasi s sadjem in zelenjavo. Hrana, ki je oglaševana v najbolj priljubljenih revijah, glede na priporočen dnevni vnos hranil vsebuje predvsem preveč sladkorja in soli ter prenizko vsebnost prehranske vlaknine. Z raziskavo so želeli opozoriti oglaševalce, naj pričnejo oglaševati bolj zdravo hrano. Hkrati pa opozoriti tudi na enega od glavnih razlogov za razširjanje debelosti med odraslimi (Adams in White, 2009).
2.2.6 Mediji in oglaševanje
Mediji in oglaševanje so navzoči v naši okolici in zaradi tega lahko vplivajo na prehransko vedenje odraslih. Oglasi za hrano imajo pogosto vpliv na prehransko vedenje, čeprav se ljudje tega ne zavedamo (Bargh in Morsella, 2008). Nedavne raziskave na področju ekonomije, socialne psihologije in nevrološke znanosti so potrdile, da oglaševanje hrane v večini primerov nezavedno vpliva na izbiro določene hrane (Cohen in Babey, 2012). Prehranski oglasi se najpogosteje osredotočajo na takojšnjo zadovoljitev potrošnikovih potreb. Z razvijajočo se družbo se število oglasov za hrano samo še povečuje (Vukmirovič, 2015).
Po analiziranju o povezavi med oglaševanjem hrane in prehranskim vedenjem, so ugotovili, da oglaševanje hrane v večji meri vpliva na potrošnike s prekomerno telesno maso kot na tiste z normalno telesno maso (Mills, Tanner in Adams, 2013). Če hrana na sliki zgleda okusna, v potrošnikih vzbudi potrebo po zaužitju. Poor, Duhachek in Shanker Krishnan (2013) so naredili raziskavo med študenti, in sicer o oglaševanju zdrave in nezdrave hrane. Študentje so bili najprej izpostavljeni oglaševanju različnih vrst hrane: najprej so videli samo sliko posamezne hrane, potem pa je to hrano oglaševala neka slavna osebnost. Študentom so pokazali različne fotografije hrane in morali so se odločiti, katera hrana je bolj okusna.
Ugotovili so, da so se študentje odločali za tisto hrana, kjer je bila na fotografiji prisotna ena od slavnih oseb. Zaradi tega Poor idr. (2013) predvidevajo, da imajo slavne osebnosti vpliv na izbiro hrane.
15
3 EMPIRI Č NI DEL
3.1 Namen diplomskega dela
Namen diplomskega dela je raziskati odnos odraslih do prehranskih informacij, pridobljenih iz različnih medijev. Zanimalo me je, katere medije odrasli izbirajo za pridobivanje prehranskih informacij in kakšno je njihovo zaupanje v pridobljene informacije. Diplomsko delo bo pripomoglo k boljšemu vpogledu o mnenjih odraslih o prehranskih informacijah v medijih.
3.2 Cilji
Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kateri je najpogostejši medij pri iskanju prehranskih informacij. Želela sem tudi ugotoviti, kakšne vsebine, povezane s prehrano, spremljajo v različnih medijih. Cilj raziskave je bil tudi ugotoviti, ali so odrasli zaradi prehranskih informacij v medijih spremenili prehransko vedenje in na kakšen način. Zanimalo me je tudi, ali odrasli uporabljajo prehranske nasvete iz kuharskih oddaj.
3.3 Raziskovalna vprašanja
• Kateri mediji so najbolj aktualen vir prehranskih informacij pri odraslih?
• Kako pogosto gledalci televizijskih oddaj v praksi uporabijo nasvete kuharskih oddaj?
• Kakšne vsebine, povezane s prehrano, odrasli spremljajo v medijih?
• Na kakšen način odrasli spremenijo prehransko vedenje glede na pridobljene informacije o prehrani?
3.4 Raziskovalna metoda
Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo. Postopek zbiranja podatkov je bil anketiranje, tehnika zbiranja podatkov pa anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik so izpolnili ljudje v starostni skupini od 20 do 50 let. Zbiranje podatkov je potekalo preko interneta in z razdeljevanjem tiskanih anket. Anketni vprašalnik je priloga diplomskemu delu.
3.4.1 Opis vzorca
V vzorec sem zajela 60 odraslih starih od 20 do 50 let. Vzorec sem razdelila v dve starostni kategoriji. V 1. kategoriji je 34 anketirancev, ki so bili stari do 30 let. Velik del 1. kategorije
16
predstavljajo študentje. V 2. kategoriji je bilo 26 anketirancev, starih od 30 do 50 let, ki so večinoma zaposleni.
3.4.2 Postopek obdelave podatkov
Pridobljene podatke sem statistično ovrednotila z deskriptivnimi statističnimi metodami in z uporabo statističnega programa SPSS.
3.5 Rezultati in razprava
3.5.1 Spremljanje prehranskih informacij v medijih
Danes smo ljudje množično obkroženi z mediji. Zato sem anketirance spraševala, katero vrsto medijev najpogosteje izberejo za iskanje prehranskih informacij.
Preglednica 1: Pogostost spremljanja prehranskih informacij v različnih medijih
Prehranske informacije nikoli 1x mesečno 1x tedensko 2x tedensko vsak dan
f f % f f % f f % f f % f f %
internet 6 10,0 18 30,0 12 20,0 14 23,3 10 16,7 TV kuharske oddaje 19 31,7 25 41,7 12 20,0 4 6,7 0 0 TV oglasi o prehrani 8 13,3 21 35,0 18 30,0 6 10,0 7 11,7
radio 19 31,7 25 41,7 13 21,7 2 3,3 1 1,7 časopisi, revije 9 15,0 33 55,0 15 25,0 1 1,7 2 3,3 knjige 27 45,0 21 35,0 11 18,3 1 1,7 0 0
Približno šestina odraslih (16,7 %) vsakodnevno prehranske informacije spremlja na internetu. Več kot polovica anketirancev (60 %) vsaj enkrat tedensko kot vir prehranskih informacij uporabi spletne strani. Pogost vir prehranskih informacij so tudi televizijski oglasi o prehrani, saj jih vsakodnevno spremlja 11,7 % odraslih. Polovica (51,7 %) odraslih pa kot vir prehranskih informacij navaja tudi televizijske oglase o prehrani. Kot vir prehranskih informacij odrasli kuharskih oddaj ne spremljajo tako pogosto, ampak vseeno si jih velik delež (68,4 %) ogleda vsaj enkrat mesečno. Najmanj pogosto odrasli kot vir prehranskih informacij uporabijo knjige (80 % manj kot enkrat mesečno). Skoraj nikoli oziroma manj kot enkrat mesečno večina odraslih sledi prehranskim informacijam v časopisih (70 %) in na radiu (73,4 %). Trije anketiranci pa so omenili, da za prehranske informacije vprašajo tudi znance.
17 Preglednica 2: Pogostost spremljanja prehranskih informacij v različnih medijih – glede na starost
Prehranske informacije
Kategorija starosti*
nikoli 1x mesečno
1x tedensko
2x tedensko
vsak dan f f % f f % f f % f f % f f %
Internet 1 2 5,9 11 32,4 5 14,7 9 26,5 7 20,6
2 4 15,4 7 26,9 7 26,9 5 19,2 3 11,5 TV kuharske
oddaje
1 10 29,4 16 47,1 7 20,6 1 2,9 0 0
2 9 34,6 9 34,6 5 19,2 3 11,5 0 0
TV oglasi o prehrani
1 4 11,8 13 38,2 6 17,6 5 14,7 6 17,6 2 4 15,4 8 30,8 12 46,2 1 3,8 1 3,8
Radio 1 13 38,2 12 35,3 6 17,6 2 5,9 1 2,9
2 6 23,1 13 50,0 7 26,9 0 0 0 0
Časopisi in revije
1 5 14,7 22 64,7 4 11,8 1 2,9 2 5,9
2 4 15,4 11 42,3 11 42,3 0 0 0 0
Knjige 1 15 44,1 13 38,2 6 17,6 0 0 0 0
2 12 46,2 8 30,8 5 19,2 1 3,8 0 0
Legenda* 1 (od 20 do 30 let), 2 (od 31 do 50 let)
Rezultati raziskave (preglednica 2) kažejo, da petina 1. kategorije – mladi odrasli (večinoma študentje) vsakodnevno spremlja prehranske informacije na spletnih straneh. V 2. kategoriji – starejši odrasli pa vsakodnevno spremlja prehranske informacije na internetu le 11, 5 % odraslih (zaposlenih). Skoraj polovica (46,2 %) starejših odraslih spremlja oglase o prehrani enkrat tedensko, mlajši odrasli pa oglase o prehrani spremljajo manj pogosto. Prehranske informacij v časopisih in revijah pogosteje spremljajo mladi odrasli. Knjige pri iskanju informacij bolj pogosteje starejši odrasli.
3.5.2 Teme, povezane s prehranskimi informacijami
Zanimalo me je, kakšne teme prispevkov v povezavi s prehranskimi informacijami iščejo odrasli v medijih. Izpostavila sem štiri teme in sicer prehrana in zdravje, recepti za pripravo jedi, prehrana in hujšanje ter kuharski nasveti.
18
Preglednica 3: Pogostost spremljanja prispevkov določenih tem v medijih
nikoli redko kdaj pogosto zelo pogosto M SD f f % f f % f f % f f %
Prehrana in zdravje 8 13,3 32 53,3 17 28,3 3 5,0 2,25 0,751 Recepti za pripravo jedi 3 5,0 19 31,7 32 53,3 6 10,0 2,68 0,752 Prehrana in hujšanje 16 26,7 14 23,3 14 23,3 16 26,7 2,50 1,157 Kuharski nasveti 6 10,0 29 48,3 24 40,0 1 1,7 2,33 0,681 Odrasli v medijih najpogosteje iščejo recepte za pripravo jedi (M=2,68). Sledijo jim prispevki oziroma članki o prehrani in hujšanju (M=2,50). Najmanj pogosto pa odrasli spremljajo prehranske informacije povezane z zdravjem (preglednica 3).
Preglednica 4: Pogostost spremljanja prispevkov določenih tem v medijih – glede na starost
Kategorija starosti*
nikoli redko
kdaj pogosto zelo pogosto f f % f f % f f % f f % Prehrana in zdravje 1 2 5,9 19 55,9 10 29,4 3 8,8
2 6 23,1 13 50,0 7 26,9 0 0
Recepti za pripravo jedi
1 1 2,9 9 26,5 19 55,9 5 14,7
2 2 7,7 10 38,5 13 50,0 1 3,8
Prehrana in hujšanje
1 2 5,9 9 26,5 9 26,5 14 41,2
2 14 53,8 5 19,2 5 19,2 2 7,7
Kuharski nasveti 1 4 11,8 14 41,2 16 47,1 0 0
2 2 7,7 15 57,7 8 30,8 1 3,8
Legenda* 1 (od 20 do 30 let), 2 (od 31 do 50 let)
Ugotovljeno je bilo, da mladi odrasli zelo pogosto (41,2 %) spremljajo prehranske informacije v povezavi s hujšanjem, več kot polovica (53,8 %) starejših odraslih pa člankov o prehrani in hujšanju ne išče nikoli. Tako starejši odrasli (30,8 %) kot tudi mladi odrasli (47,1 %) v medijih pogosto iščejo kuharske nasvete. Mladi odrasli najmanj pogosto oziroma redko iščejo prispevke o prehrani in zdravju (preglednica 4).
3.5.3 Kuharske oddaje
Na televizijskih programih lahko spremljamo različne kuharske oddaje in resničnostne oddaje povezane s kuhanjem. Le-te so predvsem namenjene zabavi. Zato me je zanimalo, ali odrasli spremljajo kuharske oddaje na televiziji.
19 67%
33% DA
NE
Graf 1: Spremljanje kuharskih oddaj
Več kot polovica anketirancev (67%) spremlja kuharske oddaje na televiziji. V nadaljevanju so morali anketiranci tudi izbrati, katere kuharske oddaje spremljajo. Izbirali so med naslednjimi kuharskimi oddajami: Gostilna išče šefa, MasterChef Slovenija, Ana kuha, Polona ga žge, Zdravo, Tereza, Moja mama kuha bolje, Zabeljeno po ameriško, Okusi brez meja, Gorazdova slaščičarna, Kuharski dvoboj tortic, Jedi za vsak dan z Rachel Allen in Dobro jutro, ki jih predvajajo na slovenski televizijskih programih.
Preglednica 5: Delež anketirancev, ki spremljajo kuharske oddaje
Kuharske oddaje f f %
Gostilna išče šefa 30 50,0 MasterChef Slovenija 30 50,0 Moja mama kuha bolje 9 15,0 Zabeljeno po ameriško 9 15,0 Kuharski dvoboj tortic 9 15,0
Ana kuha 6 10,0
Gorazdova slaščičarna 6 10,0 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 6 10,0
Polona ga žge 5 8,3
Zdravo, Tereza 2 3,3
Okusi brez meja 1 1,7
Dobro jutro 1 1,7
20
Rezultati kažejo (preglednica 5), da največji delež anketirancev spremlja oddajo Gostilna išče šefa (50 %) in Masterchef Slovenija (50 %). Najmanjši delež anketirancev pa spremlja oddaji Dobro jutro (1,7%) in Okusi brez meja (1,7 %). Prvi dve oddaji sta na sporedu ob večernih urah, oddajo Dobro jutro je na sporedu zjutraj. Študentje in zaposleni ponavadi zjutraj nimajo časa za gledanje televizije. Ob večernih urah se odrasli odločajo za sprostitev in si lahko ogledajo tudi zabavne kuharske oddaje.
V kuharskih oddajah je predstavljeno veliko receptov za pripravo različnih jedi. Zato sem odrasle vprašala tudi, ali so kdaj uporabili kakšnega od receptov iz gledane kuharske oddaje.
Rezultati so pokazali, da več kot polovica (68,3%) anketirancev ni nikoli uporabila recepta iz kuharskih oddaj.
3.5.4 Radio
Želela sem ugotoviti, katere radijske postaje anketiranci poslušajo najpogosteje. Zato so v anketnem vprašalniku našteli tri radijske postaje, ki jih poslušajo najpogosteje.
Preglednica 6: Frekvenčna porazdelitev radijskih postaj Radijski programi f f %
Radio 1 28 46,7 VAL 202 25 41,7 Radio Aktual 19 31,7 Radio Ekspres 17 28,3 Radio Študent 13 21,7 Radio Antena 13 21,7 Radio Center 12 20,0 Radio Ognjišče 9 15,0 Radio Capris 8 13,3 Rock radio 6 10,0 Radio Hit 5 8,3 Radio SLO 1 4 6,7 Radio 2 4 6,7
21 Radio Koper 3 5,0
Program ARS 1 1,7
Največkrat so omenili naslednje radijske postaje: Radio 1, VAL 202, radio Aktual in radio Ekspres (preglednica 6).
Nekateri radijske postaje imajo vsebino, primerno za starejše odrasle, nekateri pa za mladino.
Zato me je med mojo raziskavo zanimalo, ali se pojavijo med pogostnostjo poslušanja radijskih postaj, kakšne razlike glede na starost.
Preglednica 7: Frekvenčna porazdelitev radijskih postaj - glede na starost
Kategorija starosti*
1 2
f f % f f % VAL 202 10 29,4 15 57,7 Rock radio 3 8,8 3 11,5 Radio Študent 5 14,7 8 30,8 Radio 1 20 58,8 8 30,8 Radio Ekspres 9 26,5 8 30,8 Radio Center 6 17,6 5 20,0 Radio Capris 7 20,6 1 3,8 Radio Aktual 11 32,4 8 30,8
Radio Koper 1 2,9 2 7,7 Radio Antena 8 23,5 5 19,2
Radio 2 2 5,9 1 4,0 Radio Hit 2 5,9 3 11,5 Radio Ognjišče 5 14,7 4 15,4 Program ARS 1 2,9 0 0
Radio SLO 1 0 0 4 6,7 Legenda* 1 (od 20 do 30 let), 2 (od 31 do 50 let)
Rezultati kažejo, da se najbolj opazna razlika glede na starost pojavi pri dveh radijskih postajah in sicer pri VAL 202 in Radio 1 (preglednica 7). Ti dve radijski postaji se po vsebine
22
razlikujeta. Vsebine na radijski postaji VAL 202 so bolj informativne in strokovne narave.
Vsebina na Radiu 1 pa je predvsem namenjena zabavi in poslušanju glasbe.
V nadaljevanju so anketiranci odgovorili na vprašanje, ali sledijo prehranskim informacijam tudi na radijskih programih. Zanimalo me je, kako pogosto spremljajo oglase o prehrani in prehranske nasvete na radijskih programih.
Preglednica 8: Pogostost spremljanja prehranskih informacij na radijskih programih – glede na starost
Kategorija nikoli redko kdaj pogosto zelo pogosto f f % f f % f f % f f % Oglasi o prehrani 1 11 32,4 18 52,9 5 14,7 0 0
2 5 19,2 17 65,4 4 15,4 0 0
Prehranski nasveti 1 10 29,4 18 52,9 5 14,7 1 2,9
2 5 19,2 17 65,4 4 15,4 0 0
Legenda 1 (od 20 do 30 let), 2 (od 31 do 50 let)
Ugotovljeno je bilo, da tako odrasli (52,9 %) kot tudi mladi odrasli (65,4 %) na radijskih programih redko spremljajo oglase o prehrani. Podobno se kaže tudi pri spremljanju prehranskih nasvetov (preglednica 8).
Udeleženci anketiranja so morali opredeliti tudi, ali zaupajo prehranskim informacijam, ki jih slišijo na radijskih programih. Rezultati so pokazali, da skoraj nihče (96,7%) ne zaupa posredovanim prehranskim informacijam. Kot razlog jih je večina navedla, da so to nepreverjene oziroma nestrokovne informacije. Zaradi prehranskih informacij na radijskih programih anketiranci niso spremenili načina prehranjevanja. V drugih raziskavah so tudi ugotovili, da radio ni najpogostejši medij med odraslimi. To velja za raziskavo, ki so jo naredili leta 2001 in prav tako za raziskavo, ki so jo naredili leta 2011 (Biloukha in Utermohlen, 2001, Pew Research Center for People & the Press, 2011). Radio je bil najpogostejši medij pred nekaj desetletji (Turow, 2010).
3.5.5 Spletne strani
Naslednji sklop vprašanj v anketi se je nanašal na spremljanje prehranskih informacij na spletnih straneh. Anketiranci so našteli tri spletne strani, ki jih obiščejo, kadar želijo poiskati določene prehranske informacije.
23 Preglednica 9: Delež anketirancev glede na obiskovanje spletnih strani s prehransko vsebino
Spletne strani f f %
Okusno.je 20 33,3
Nutris.org 19 31,7
Kulinarika.net 18 30,0
Google učenjak 13 21,7
Maxximum 10 16,7
PubMed 8 13,3
Jazkuham.si 8 13,3
Veš kaj ješ 8 13,3
Authority Nutrition 7 11,7
Sensilab 7 11,7
Science direct 6 10,0
Everyday health 6 10,0
Hujšanje.info 5 8,3
Ekostran 5 8,3
Vizita 4 6,7
Prehrana za zdravje 3 5,0 ZPS (Zveza potrošnikov Slovenije) 3 5,0
Malinca 1 1,7
Največkrat so omenili naslednje tri spletne strani: okusno.je, nutris.org (spletna stran inštituta za nutricionistiko) in kulinarka.net. Prva in zadnja navedena spletna stran vsebujeta recepte za pripravo različnih jedi.
Kar nekajkrat pa so bile omenjene tudi spletne strani: PubMed, Science Direct in Authority Nutrition. Le-te so bile najverjetneje omenjene zato, ker so bili v anketo vključeni tudi študentje gospodinjstva z vezavami. Podobno kot pri radijskih programih večinah odraslih prav tako ne zaupa spletnim stranem. Kot razlog so prav tako navedli nepreverjene in nestrokovne informacije.
24
Kar 16,7 % anketirancev je odgovorila, da so zaradi prehranskih informacij s spletnih strani spremenili način prehranjevanja na različne načine. Predvsem so se odločili za zdravo prehrano, na primer zmanjšan vnos sladkorja, več zelenjave, manj kalorična hrana in podobno. Omenili so tudi, da so zaradi najdenih prehranskih informacij začeli z večjo telesno aktivnostjo.
3.5.6 Časopisi in revije
Vprašanja anketnega vprašalnika so se nanašala tudi na spremljanje prehranskih informacij v časopisih in revijah. Anketiranci so najprej odgovorili na vprašanje, ali sploh iščejo prehranske informacije v časopisih in revijah. Ena tretjina anketirancev (35 %) je odgovorila, da za iskanje prehranskih informacij ne uporabljajo časopisov in revij. Dve tretjini anketirancev pa sta za tem našteli tri časopise oziroma revije, kjer iščejo prehranske informacije.
Preglednica 10: Delež anketirancev glede na branje časopisov in revij s prehransko vsebino
Časopisi in revije f f %
Viva 6 10,0
Recepti za vsak dan 8 13,3
Ona 19 31,7
Ženski svet 8 13,3
Lisa 5 8,3
Postanifit 4 6,7
Zdrava 18 30,0
Delo 8 13,3
Ognjišče 5 8,3
Družina 10 16,7
Jana 8 13,3
Anja 15 25,0
25 Rezultati (preglednica 10) kažejo, da odrasli prehranske informacije večino spremljajo v revijah in ne v časopisih, saj so kot najbolj pogoste omenjene tri revije, z različno vsebino.
Tudi za prehranske informacije v časopisih in revijah velja, da so nezaupljive. Saj je kar 93,3% anketirancev odgovorilo, da ne zaupajo prehranskim informacijam v časopisih in revijah.
Samo dva udeleženca anketiranja sta navedla, da sta zaradi prehranskih informacij v časopisih in revijah spremenila način prehranjevanja. Navedla sta, da sta se začela bolj zdravo prehranjevati.
26
4 SKLEP
Z raziskavo sem želela ugotoviti, kateri je najpogostejši medij za spremljanje prehranskih informacij, kakšne vsebine, povezane s prehrano spremljajo v medijih in ali odrasli spremljajo kuharske oddaje in uporabljajo nasvete iz kuharskih oddaj. Glede na to, da odrasli vsakodnevno spremljajo prehranske informacije v medijih, sem želela ugotoviti tudi to, ali so spremenili svoje prehransko vedenje in na kakšen način so to naredili.
Glede na rezultate raziskave lahko ugotovimo, da odrasli kot najpogostejši medij za spremljanje prehranski informacij uporabljajo internet.
V različnih medijih so prehranske informacije predstavljene na več možnih načinov. Na internetu lahko najdemo veliko spletnih strani, na katerih so objavljeni recepti za pripravo jedi. V raziskavi so anketiranci navajali naslednje spletne strani z objavami receptov:
okusno.je, kulinarika.net in jazkuham.si. Na spletu lahko najdemo tudi strokovne članke, povezane s prehransko vsebino. Odrasli največkrat iščejo članke o prehrani, katerih vsebina je povezana s hujšanjem. Ker so bili v raziskavo vključeni tudi študentje Pedagoške fakultete, smer gospodinjstvo z vezavami, so v anketnem vprašalniku navajali naslednje spletne strani:
Authority Nutrition, Every day health in Veš kaj ješ. Na spletnih straneh so tako našli prehranske nasvete in morda zaradi teh informacij spremenili svoj način prehranjevanja. Kot spremembo v prehranjevanju so navajali predvsem to, da zdaj uživajo več sadja in zelenjave ter manj sladkorjev. Kot pomemben vpliv na zdravje človeka, pa so izpostavili tudi to, da so se začeli bolj pogosto ukvarjati s telesno vadbo.
Rezultati raziskave so pokazali, da več kot polovica anketirancev vsaj enkrat mesečno spremlja tudi kuharske oddaje. Najpogosteje spremljajo oddaji Gostilna išče šefa in MasterChef Slovenija, zelo redko pa spremljajo kuharske oddaje Anina kuhinja, Okusi brez meja, Dobro jutro in Gorazdova slaščičarna. Podatki raziskave so pokazali, da večina anketirancev (68,3 %) ne uporablja kuharskih nasvetov iz kuharskih oddaj.
Ugotovljeno je bilo, da tretjina anketirancev ne spremlja prehranskih informacij na radijskih postajah. Najbolj pogosto poslušane radijske postaje so VAL 202, Radio 1 in Radio Ekspres.
VAL 202 ima vsebine bolj informativne narave, radio 1 in radio Ekspres pa sta namenjena
27 predvsem zabavi. Glede na rezultate raziskave lahko sklepam, da sta radio nadomestila televizija ter internet.
Najmanj pogosto odrasli prehranske informacije iščejo v tiskanih medijih: knjige, časopisi in revije. V raziskavi se je pokazalo, da več kot polovica odraslih ne išče prehranskih informacij v knjigah. Vseeno malo večji delež odraslih še spremlja prehranske informacije v revijah in časopisih. V anketnem vprašalniku so navajali predvsem življenjskostilne revije: Anja, Lisa, Viva, Zdrava, Ženski svet in tako naprej. Večina odraslim prehranskim informacijam, posredovanih preko revij in časopisov ne zaupa.
Zaradi majhnega vzorca anketirancev rezultatov ne moremo posplošiti. Zato bi bila potrebna razširitev raziskave z večjim vzorcem. Na tak način bi lahko ugotovili, če je internet res najpogostejši medij za spremljanje prehranskih informacij in kakšen je njegov vpliv na odrasle.
28
5 VIRI IN LITERATURA
24ur. (2013). Prihajajo okusi brez meja. Pridobljeno s: http://www.24ur.com/prihajajo-okusi- brez-meja.html
24ur. (2013). Zabeljeno po ameriško. Pridobljeno s:
http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/zabeljeno-po-amerisko.html
24ur. (2014). Prihajata oddaji Gorazdova slaščičarna in Vrtičkanje. Pridobljeno s:
http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/zabeljeno-po-amerisko.html
24ur. (2015). Moja mama kuha bolje. Pridobljeno s:
http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/moja-mama-kuha-bolje.html
Academy of Nutrition and Dietetics. Nutrition and you: Trends 2011. Pridobljeno s:
http://www.eatright.org/nutritiontrends/#.VBdgrk1OW71
Howard, S., Adams, J., in White, M. (2012). Nutritional content of supermarket ready meals and recipes by television chefs in the United Kingdom: cross sectional study. BMJ, 345, 1-10.
Adams, J. in White, M. (2009). Socio-economic and gender differences in nutritional content of foods advertised in popular UK weekly magazines. The European Journal of Public Health. 19(2), 144-149.
Anderson, M. in Magruder, J. "Learning from the crowd: Regression discontinuity estimates of the effects of an online review database*." The Economic Journal. 122(563), 957-989.
Bair, C. E., Kelly, N. R., Serdar, K. L. in Mazzeo, S. E. (2012). Does the Internet function like magazines? An exploration of image-focused media, eating pathology, and body dissatisfaction. Eating Behaviours, 13(4), 398-401.
Bamba, F. in Barens, S. J. (2007). SMS Advertising, Permission and the Consumer: A Study.
Business Process Management Journal, 13(6), 815-829.
29 Bargh, J.A. in Morsella, E. (2008). The unconscious mind. Perspectives on Psychological Science, 3, 73–79.
Battelino, T. (2000) Debelost in motnje hranjenja. Ljubljana: Littera picta.
Bell, B. T., Lawton, R. in Dittmar, H. (2007). The impact of thin models in music videos on adolescents girls' body dissatisfaction. Body Image, 4, 137–145.
Biloukha, OO. in Utermohlen, V. (2001). Healthy eating in Ukraine: attitudes, barriers and information sources. Public Health Nutrition: 4(2), 207-215.
Bonner, F. (2009). Early multi-platforming: television food programmes, cookbooks and other print spin-offs. Media History, 15(3), 345-358.
Clifford, D., Anderson, J., Auld, G., in Champ, J. (2009). Good Grubbin': impact of a TV cooking show for college students living off campus. Journal of Nutrition Education and Behavior, 41(3), 194-200.
Cohen, D.A. in Babey, S.H. (2012). Contextual influences on eating behaviours: Heuristic processing and dietary choices. Obesity Reviews, 13, 766–779.
Collins, K. (2009). Watching what we eat: The evolution of television cooking shows. New York: Continuum.
De Backer, C. J. S. in Hudders L. (2015). Look who's cooking. Investigating the relationship between watching educational and edutainment TV cooking shows, eating habits and everyday cooking practices among men and women in Belgium. Appetite, 96(1), 494-501.
de Solier, I. (2005). TV dinners: culinary television, education and distinction. Continuum:
Journal of Media & Cultural Studies, 19(4), 465-481.
30
Devine, C. M., Jastran, M., Jabs, J., Wethington, E., Farell, T. J., in Bisogni, C. A. (2006).
“Many sacrifices:” workefamily spillover and the food choice coping strategies of low-wage employed parents. Social Science & Medicine, 63(10), 2591-2603.
Dobro jutro. (2014). O oddaji. Pridobljeno s: http://dobrojutro.rtvslo.si/o-oddaji/.
Erjavec, K. in Volčič, Z. Medijska pismenost: priročnik za učitelje osnovne šole. Ljubljana:
DZS, 1999.
Fikse, J. (2005). Uvod v komunikacijske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Freeland-Graves, J. H. in Nitzke, S. (2013). Position of the academy of nutrition and dietetics:
Total diet approach to healthy eating. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 113, 307–317.
Freisling, H., Haas, K. in Elmadfa, I. (2009). Mass media nutrition soureces and associations with fruit and vegetable consumption among adolescents. Public Healt Nutrition, 13(2), 269- 275.
Google, (b.d.). Gostilna išče šefa. Pridobljeno s:
https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF- 8#q=gostilna%20i%C5%A1%C4%8De%20%C5%A1efa
Gough, B. (2006). Real men don`t diet: An analysis of contemporary newspaper representations of men, food and health. Social Science & Medicine, 64(2), 326-337.
Jones, M., Freeth, E. C., Hennessy-Priest, K. in Costa, R. J. (2013). A systematic crosssectional analysis of British based celebrity chefs' recipes: is there cause for public health concern? Food and Public Health, 3(2), 100-110.
Kalin, S. R. in Fung, T. T. (2013). Comparison of Child Obesity Prevention and Control Content on Mainstream and Spanish-Language Us Parenting Magazines. Journal of the Academy of Nutrition an Dietetics. 113(1), 133-140.
31 Kamin, T. (2006). Zdravje na barikadah: dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kaufman, J. C. (2010). The meaning of cooking. Malden, MA: Polity Press.
Kelly, B. in Chapman, K. (2007). Food references and marketing to children in Australian magazines: a content analysis. Health Promotion International, 22(4), 284-291.
Ketchum, C. (2005). The essence of cooking shows: how the food network constructs consumer fantasies. Journal of Communication Inquiry, 29(3), 217-234.
Koch, V. in Kostanjevec, S. (2007). Prehranska priporočila, prehranski pojmi in zdravo prehranjevanje. V D. Rugelj (ur.), Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika (str. 115-124).
Ljubljana, Visoka šola za zdravstvo.
Koestner, R., Otis, N., Powers, T. A., Pelletier, L. G. in Gagnon, H. (2008). Autonomous motivation, controlled motivation, and goal progress. Journal of Personality, 76, 1201–1229.
Kostanjevec, S. (2009). Vpliv formalnega izobraževanja na prehranjevalne navade otrok in njihovo znanje o prehrani (Doktorska disertacija). Biotehniška fakulteta, Ljubljana.
Kostanjevec, S., Jerman, J. in Koch, V. (2012). The Influence of Nutrition Education on the Food Consumption and Nutrition Attitude of Schoolchildren in Slovenia. US-China Education Review A, (11), 953-964.
Košir, M. (1995). Čas množičnih občil. V M. Košir (ur.), Otrok in mediji (str. 11-17).
Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.
Levine, M. P. in Harrison, K. (2004). Media’s role in the perpetuation and prevention of negative body image and disordered eating. V J. K. Thompson (ur.), Handbook of eating disorders and obesity (str. 695–717). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons Inc.
