UNIVERZA V LJUBLJANI
Kongresni trg 12
Tel.: (01) 2418-500 Fax: (01) 2418-660
Tradicije najstarejših evropskih univerz segajo daleč nazaj, zelo pogosto v srednji vek ali vsaj na prag novega. Tudi začetki visokega šolstva v Ljubljani segajo v konec šestnajstega stoletja, čeprav je bila Univerza v Ljubljani ustanovljena šele leta 1919.
OBLETNICA DELOVANJA UNIVERZE
V letu 2009 je Univerza v Ljubljani praznovala devetdesetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so bile organizirane številne slovesnosti, izšel pa je tudi zbornik. Naša univerza je ponosna na aktivnosti, ki so jo v teh letih uvrstile visoko na lestvicah najboljših univerz ter na vse številne, danes že uveljavljene strokovnjake, ki so končali visokošolski študij pri nas.
V študijskem letu 2011/2012 je Univerza v Ljubljani z obsežno reformo študijskih programov, začeto v letu 2004, večinoma že izpeljala, z izjemo nekaterih drugostopenjskih študijskih programov, ki so v postopku zunanje akreditacije na NAKVIS-u.
ŠTUDIJ
Možnosti študija se v času obstoja univerze nenehno povečujejo; v Univerzo je združenih 23 fakultet in 3 umetniške akademije, ki s ponudbo študijskih programov sledijo razvoju strok in disciplin ter zagotavljajo širok spekter izbire na vseh treh stopnjah. Na Univerzi v Ljubljani se izvajajo študijski programi na prvi, drugi in tretji stopnji. Na prvi stopnji univerzitetni oziroma visokošolski strokovni študijski programi, na drugi stopnji magistrski in na tretji stopnji doktorski študijski programi.
Univerza v Ljubljani ponuja in izvaja tudi pester izbor podiplomskih študijskih programov. V študijskem letu 2011/2012 pa ne izvaja več starih podiplomskih študijskih programov (specialističnih ter študijskih programov magisterija in doktorata znanosti), tudi stare dodiplomske študijske programe izvaja samo še v zaključnih (četrtih ali višjih) letnikih. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu so lahko visokošolski zavodi s študijskim letom 2009/2010 v začetne letnike podiplomskega študija vpisovali le nove, v skladu z bolonjskimi smernicami prenovljene, študijske programe.
Študijsko leto se prične 1. oktobra, konča pa 30. septembra naslednje leto.
PRVOSTOPENJSKI IN ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
Na Univerzi v Ljubljani bo v študijskem letu 2011/2012 študiralo in zaključevalo študij 43.260 vpisanih študentov in absolventov v dodiplomskih in magistrskih študijskih programih. V prvem letniku je bilo za študijsko leto 2011/2012 razpisanih 13.653 vpisnih mest (9177 na prvostopenjskih univerzitetnih in enovitih magistrskih ter 4476 na
prvostopenjskih visokošolskih strokovnih študijskih programih). Za redni študij na vseh treh vrstah programov je bilo razpisanih 10.905 mest, za izredni študij pa 2.749).
V študijskem letu 2011/2011 je Univerza v Ljubljani v celoti razpisala prvostopenjske in enovite magistrske študijske programe, pripravljene v skladu s smernicami reforme, ki jih je začrtala Bolonjska deklaracija in Zakon o visokem šolstvu. Stari študijski programi se izvedejo in zaključijo do konca študijskega leta 2015/2016, kar velja tako za dodiplomske, kot tudi podiplomske študijske programe.
MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI DRUGE STOPNJE
Z razpisom za vpis v študijsko leto 2011/2011 je Univerza v Ljubljani razpisala široko paleto magistrskih študijskih programov druge stopnje, med katerimi je veliko interdisciplinarnih in nekaj skupnih programov, ki jih naša univerza izvaja skupaj s tujimi. Pregled razpisanih programov za študijsko leto 2011/2011 in število razpisanih mest je v predzadnjem delu tega uvoda.
DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
Univerza v Ljubljani je v študijskem letu 2011/2012 razpisala 21 doktorskih študijskih programov tretje stopnje, od katerih so 3 interdisciplinarni, s koordinacijo na univerzi (Biomedicina, Statistika, Varstvo okolja), 3 interdisciplinarne s koordinacijo na članicah (Bioznanosti, Humanistika in družboslovje, Znanost in inženirstvo materialov), 14 programov z enim ali več znanstvenih področij, ki se izvajajo na eni članici in v sodelovanju s posameznimi učitelji iz drugih
visokošolskih zavodov (Ekonomske in poslovne vede, Arhitektura, Elektrotehnika, Grajeno okolje, Kemijske znanosti, Matematika in fizika, Računalništvo in informatika, Strojništvo, Kineziologija, Tekstilstvo, grafika in tekstilno
oblikovanje, Izobraževanje učiteljev in edukacijske vede, Pravo, Teologija, Pomorstvo in promet) in 1 skupni program s tujimi visokošolskimi zavodi (Socialno delo – INDOSOW). Podrobneje o razpisanih programih na koncu uvoda.
V študijskem letu 2011/2012 imamo na vseh programih za pridobitev doktorata znanosti vpisanih 2676 študentov. Od tega je 2229 študentov v pisanih na doktorskih študijskih programih 3. stopnje, ostali pa še zaključujejo stare
podiplomskega študijske programe.
Za tuje študente je gotovo zanimiv podatek, da je v akademskem letu vpisanih povprečno 500 tujih študentov. .
DELAVCI NA UNIVERZI V LJUBLJANI
Na Univerzi v Ljubljani je bilo v letu 2011/2012 zaposlenih 6264 delavcev, od tega 1654 visokošolskih učiteljev, 1287 visokošolskih sodelavcev, 1182 raziskovalcev na delovnih mestih skupine H, in 1962 delavcev zaposlenih na delovnih mestih plačne skupine J, ter 169 delavcev zaposlenih na delovnih mestih plačne skupine E in 10 delavcev v plačni skupini B.
Veliko naših pedagoških in znanstvenih delavcev in podiplomskih študentov je vključenih v razne nove oblike mednarodnega sodelovanja in izmenjav.
ZAPOSLENI NA REKTORATU UL
UNIVERZA V LJUBLJANI
Kongresni trg 12 Tel.: (01) 2418-500 Telefaks: (01) 2418-660
REKTOR
prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, redni profesor Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Vodja kabineta: Tanja Pibernik, univ. dipl. ped.
tel.: 2418-602, h.c. 2418-500
PROREKTORJI
prof. dr. Julijana Kristl, red. profesorica Fakulteta za farmacijo
prof. dr. Andrej Kovačič, redni profesor Ekonomska fakulteta
prof. dr. Miha Juhart, redni profesor Pravna fakulteta
prof. Aleš Valič, redni profesor
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
POMOČNIKI REKTORJA za splošno pravno področje Miroslav Birk, univ. dipl. prav.
tel.: 2418-520, h.c. 2418-500 za finančno področje
Mihaela Bauman Podojsteršek, univ.dipl.ekon.
tel.: 2418-629, h.c. 2418-500
GLAVNI TAJNIK UNIVERZE Andreja Kert, univ.dipl.prav.
tel.: 2418-510, h.c. 2418-500
TAJNIŠTVO (REKTORAT) UNIVERZE Vodje univerzitetnih služb
za I. in II. stopnjo
Polonca Miklavc Valenčič, prof. ped. in angl. j. s knj.
tel.: 2418-540, h.c. 2418-500 za doktorski študij Marjana Slobodnik, univ. dipl. soc.
tel.: 2418-542, h.c. 2418-500 za pravne zadeve Alenka Golobič, univ. dipl. prav.
tel.: 2418-607, h.c. 2418-500 za informatiko mag. Tomo Jarc tel.: 2418-570, h.c. 2418-500
za finance
Neva Drganc, univ. dipl. ekon.
tel.: 2418-550, h.c. 2418-500 za kadrovske zadeve Sabina Hajrić, univ. dipl. prav.
tel.: 2418-689, h.c. 2418-500
za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino dr. Marijan Leban, univ. dipl. inž. el.
tel.: 2418-534, h.c. 2418-500 za investicije
Branka Arnautović, univ. dipl. inž. arh.
tel.: 2418-628, h.c. 2418-500 za mednarodno sodelovanje Katja Cerjak, univ. dipl. psih.
tel.: 2418-590, h.c: 2418-500 za evropske projekte
mag. Staška Mrak Jamnik, univ. dipl. ekon.
tel.: 2418-532, h.c. 2418-500
za spremljanje kakovosti, analize in poročanje Janja Komljenovič, univ. dipl. psih.
tel.: 2418-695, h.c. 2418-500 za karierno svetovanje Maja Dizdarevič, univ. dipl. soc.
tel.: 2443-685, h.c. 2418-500 za notranjo revizijo finančnega poslovanja
Nataša Miklavčič, univ. dipl. ekon.
tel.: 2418-629, h.c. 2418-500
Visokošolska prijavno informacijska služba Enrika Črnivec, univ. dipl. psih.
tel.: 2418-506, h.c: 2418-500 Center za univerzitetni šport Sebastjan Piletič, prof. šp. vzg.
tel.: 2418-631, h.c. 2418-500 za knjižnično dejavnost
dr. Mojca Kotar tel.: 2418 679, h.c: 2418-500
Arhivsko-muzejska služba
dr. Jože Ciperle, prof. zgod., muzejski svetovalec tel.: 2418-580, h.c. 2418-500
Univerzitetna tiskarna tel.: 2418-566, h.c. 2418-500
MEDNARODNA DEJAVNOST
Visokošolska diploma Univerze v Ljubljani je priznana na mnogih uglednih univerzah v svetu. To je pomemben podatek za vse, ki želijo podiplomski študij ali specializacijo nadaljevati v tujini. Za lažji pretok v EU prejemajo diplomanti ob diplomi tudi prilogo k diplomi (diploma supplement), iz katere so razvidni vsi podatki o diplomantu in študijskem programu, ki ga je končal.
Mednarodna dejavnost Univerze v Ljubljani je usmerjena na znanstveno in raziskovalno sodelovanje z univerzami, s katerimi imamo podpisane pogodbe. Te predvidevajo predvsem izmenjavo univerzitetnih učiteljev in asistentov, sodelovanje pri znanstvenih raziskavah, izmenjavo literature in izmenjavo študentov. Naša univerza ima sklenjene pogodbe s številnimi univerzami v tujini in je vključena v pomembne evropske izobraževalne in raziskovalne programe.
Če informacije v tej publikaciji niso zajele vsega, kar ste želeli vedeti o Univerzi v Ljubljani, nas obiščite ali pokličite po telefonu. Sodelavci, ki se ukvarjajo s študentsko problematiko oz. z vzgojno-izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo vas bodo seznanili z vsem, kar je pomembnega in koristnega za študij na Univerzi v Ljubljani.
Spletna stran Univerze v Ljubljani: http://www.uni-lj.si/
ORGANI UNIVERZE V LJUBLJANI
SENAT UL
Senat je najvišji strokovni organ Univerze. Za člane Senata so lahko izvoljeni tisti visokošolski učitelji članic, ki so na Univerzi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in študentje.
Po položaju je član Senata tudi rektor, brez pravice glasovanja pa tudi prorektorji in glavni tajnik Univerze.
Mandatna doba članov Senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa eno leto. Član senata je lahko ponovno izvoljen.
Člani Senata za mandatno obdobje 2009–2013
REKTOR UNIVERZE V LJUBLJANI prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik
AKADEMIJA ZA GLASBO prof. Andrej Grafenauer
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO prof. Miran Zupanič
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE prof. Bojan Gorenec
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA prof. dr. Franc Štampar
EKONOMSKA FAKULTETA prof. dr. Tea Petrin
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO prof. dr. Jože Kušar
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE prof. dr. Bojko Bučar
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO prof. dr. Janez Nastran
FAKULTETA ZA FARMACIJO prof. dr. Borut Božič
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO prof. dr. Matjaž Mikoš
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO prof. dr. Anton Meden
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO prof. dr. Peter Prelovšek
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET prof. dr. Milan Batista
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO prof. dr. Nikolaj Zimic
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO prof. dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO prof. dr. Jožef Duhovnik
FAKULTETA ZA ŠPORT prof. dr. Milan Žvan
FAKULTETA ZA UPRAVO prof. dr. Stanka Setnikar Cankar
FILOZOFSKA FAKULTETA prof. dr. Andrej Černe
MEDICINSKA FAKULTETA prof. dr. Dušan Šuput
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA prof. dr. Jakob Likar
PEDAGOŠKA FAKULTETA prof. dr. Janez Krek
PRAVNA FAKULTETA prof. dr. Peter Grilc
TEOLOŠKA FAKULTETA prof. dr. Stanko Gerjolj
VETERINARSKA FAKULTETA prof. dr. Marjan Kosec
ZDRAVSTVENA FAKULTETA prof. dr. France Sevšek
PREDSTAVNIKI ŠTUDENTOV
Aljoša Krdžič, PF Ana Pleško, FSD Špela Juhart, FDV
Žiga Pižorn, FS Jurij Stritih, FMF Aljaž Gaber, FKKT Mojca Slivnik FE in EF
Senat Univerze ima naslednje komisije:
1) za dodiplomski študij,
2) za magistrski študij, 3) za doktorski študij,
4) za raziskovalno in razvojno delo, 5) habilitacijsko komisijo, 6) za razvoj informacijskega sistema, 7) za razvoj knjižničnega sistema,
8) za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje, 9) za pritožbe študentov,
10)za socialno-ekonomsko vprašanje študentov, 11) za Prešernove nagrade študentom,
12)statutarno komisijo,
13) za podeljevanje častnih nazivov in nagrad, 14) za kakovost,
15) za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del, 16) za inovacije,
17) komisijo za študente s posebnimi potrebami Senat Univerze lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.
UPRAVNI ODBOR UL
Upravni odbor je organ upravljanja Univerze, ki skrbi za njeno nemoteno materialno poslovanje.
Upravni odbor ima 9 članov, in sicer: 3 predstavnike ustanovitelja Univerze, 3 predstavnike visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 1 predstavnika drugih delavcev Univerze, 1 predstavnika delodajalcev in 1 predstavnika študentov Univerze v Ljubljani.
Mandatna doba izvoljenih članov Upravnega odbora Univerze je štiri leta, mandatna doba predstavnika študentov pa je dve leti.
Pri delu Upravnega odbora sodelujejo rektor, pomočnica rektorja za finančno področje in glavni tajnik Univerze brez pravice glasovanja.
Predsednik prof. dr. DUŠAN MRAMOR e-naslov: predsednik.uo@uni-lj.si
Člani:
do 17.11.2011 mag. MAJDA ŠIROK, predstavnica Vlade RS, namestnica predsednika
od 18.11.2011 dr. STOJAN SORČAN, predstavnik Vlade RS
prof. dr. JANEZ HRIBAR, predstavnik pedagoških delavcev
prof. dr. RAJKO PIRNAT, predstavnik pedagoških delavcev
g. JANEZ TOPOVŠEK, predstavnik nepedagoških delavcev
g. JOŽE COLARIČ, predstavnik Vlade RS
prof. dr. BOGDAN POVH, predstavnik Vlade RS
mag. SAMO HRIBAR MILIČ, predstavnik delodajalcev
do 13.1.2012 g. ŽIGA KRUŠIČ, predstavnik Študentskega sveta UL
od 18.1.2012 g. JANEZ TURK, predstavnik Študentskega sveta UL
ŠTUDENTSKI SVET UL Študentski svet Univerze je organ študentov Univerze.
Študentski svet sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic Univerze, če ima članica več kot tisoč študentov, pa tudi podpredsednik študentskega sveta članice.
Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom Univerze mnenja o statutu Univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet Univerze oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja in voli člane organov Univerze in predlaga kandidate za njihova delovna telesa iz vrst študentov.
Mandat članov študentskega sveta traja eno leto.
Za UL je pomembno aktivno sodelovanje študentov v komisijah Senata UL, v Upravnem odboru UL in Habilitacijski komisiji
Komisija za dodiplomski študij obravnava probleme, povezane s procesom dodiplomskega študija.
Komisija za magistrski študij in doktorski študij obravnavajo tematiko podiplomskega študija.
Disciplinska komisija za študente obravnava prijave storitev lažjih ali težjih kršitev Statuta UL. Komisija za socialno- ekonomske zadeve in Komisija za študente s posebnimi problemi predlagata Senatu UL urejanje sistemskih problemov, povezanih s socialno ekonomskim statusom študentov.
Komisija za Prešernove nagrade in Komisija za priznanja študentom odločata, katere študente bo Univerza v Ljubljani posebno nagradila zaradi izstopajoče kakovosti njihovih znanstveno-raziskovalnih del ali nadpovprečnih diplomskih in drugih nalog.
Komisija za kakovost Univerze v Ljubljani med drugim sodeluje s študenti pri evalvaciji kakovosti študija kot celote.
Komisija za pritožbe študentov skrbi za pravno varnost študentov.
Predsednica Študentskega sveta UL:
Tanja Knific, UL VF
Podpredsednika Študentskega sveta UL:
Anže Berlič, UL FU in Gašper Skalar Rogič, UL FA Tajnica ŠS UL
Alenka Malovrh, UL BF
UNIVERZA V LJUBLJANI
Kongresni trg 12 Tel.: (01) 2418-500 Telefaks: (01) 2418-660
REKTOR
prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, redni profesor Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Vodja kabineta: Tanja Pibernik, univ. dipl. ped.
tel.: 2418-602, h.c. 2418-500
PROREKTORJI
prof. dr. Julijana Kristl, red. profesorica Fakulteta za farmacijo
prof. dr. Andrej Kovačič, redni profesor Ekonomska fakulteta
prof. dr. Miha Juhart, redni profesor Pravna fakulteta
prof. Aleš Valič, redni profesor
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
POMOČNIKI REKTORJA za splošno pravno področje Miroslav Birk, univ. dipl. prav.
tel.: 2418-520, h.c. 2418-500 za finančno področje
Mihaela Bauman Podojsteršek, univ.dipl.ekon.
tel.: 2418-629, h.c. 2418-500
GLAVNI TAJNIK UNIVERZE Andreja Kert, univ.dipl.prav.
tel.: 2418-510, h.c. 2418-500
TAJNIŠTVO (REKTORAT) UNIVERZE Vodje univerzitetnih služb
za I. in II. stopnjo
Polonca Miklavc Valenčič, prof. ped. in angl. j. s knj.
tel.: 2418-540, h.c. 2418-500 za doktorski študij Marjana Slobodnik, univ. dipl. soc.
tel.: 2418-542, h.c. 2418-500 za pravne zadeve Alenka Golobič, univ. dipl. prav.
tel.: 2418-607, h.c. 2418-500 za informatiko mag. Tomo Jarc tel.: 2418-570, h.c. 2418-500
za finance
Neva Drganc, univ. dipl. ekon.
tel.: 2418-550, h.c. 2418-500 za kadrovske zadeve
Sabina Hajrić, univ. dipl. prav.
tel.: 2418-689, h.c. 2418-500
za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino dr. Marijan Leban, univ. dipl. inž. el.
tel.: 2418-534, h.c. 2418-500 za investicije
Branka Arnautović, univ. dipl. inž. arh.
tel.: 2418-628, h.c. 2418-500 za mednarodno sodelovanje Katja Cerjak, univ. dipl. psih.
tel.: 2418-590, h.c: 2418-500 za evropske projekte
mag. Staška Mrak Jamnik, univ. dipl. ekon.
tel.: 2418-532, h.c. 2418-500
za spremljanje kakovosti, analize in poročanje Janja Komljenovič, univ. dipl. psih.
tel.: 2418-695, h.c. 2418-500 za karierno svetovanje Maja Dizdarevič, univ. dipl. soc.
tel.: 2443-685, h.c. 2418-500 za notranjo revizijo finančnega poslovanja
Nataša Miklavčič, univ. dipl. ekon.
tel.: 2418-629, h.c. 2418-500
Visokošolska prijavno informacijska služba Enrika Črnivec, univ. dipl. psih.
tel.: 2418-506, h.c: 2418-500 Center za univerzitetni šport Sebastjan Piletič, prof. šp. vzg.
tel.: 2418-631, h.c. 2418-500 za knjižnično dejavnost
dr. Mojca Kotar tel.: 2418 679, h.c: 2418-500
Arhivsko-muzejska služba
dr. Jože Ciperle, prof. zgod., muzejski svetovalec tel.: 2418-580, h.c. 2418-500
Univerzitetna tiskarna tel.: 2418-566, h.c. 2418-500
ŠTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 242 1000 Telefaks. (01) 242 1010
Spletna stran: http://www.stud-dom-lj.si E-pošta: studentski.domovi@siol.net Direktorica: Ksenija Preželj, univ. dipl. ped.
Podatki o zavodu:
Ustanovljeni 20. junija 1952, Svet za kulturo in prosveto vlade
Prvi dom zgrajen leta 1950, zadnji 2006
Ustanovitelj: Vlada RS
Organ upravljanja: Svet zavoda
Stanovalci so organizirani v Študentski svet stanovalcev
Zavzema 125.000 m2 zemljišča
Bivalna površina: 119.981 m2
28 domov, 7.510 ležišč
Stanovalci so: dodiplomski in podiplomski študentje, gostujoči profesorji, tuji študentje in študentje na študijski praksi
Povprečna subvencionirana cena ležišča 1.1.2012 znaša 68,64 €.
Spremljajoče dejavnosti v Študentskih domovih v Ljubljani
Restavracija v Rožni dolini
Pralnice, fotokopirnice
Splošna in zobozdravstvena ambulanta
Info točke ŠOU
Radio Študent
Sprejem v domove
Postopek sprejema vodi: Pisarna za študentske domove, Kardeljeva ploščad 12 ,1000 Ljubljana
Kriteriji za sprejem: status študenta, oddaljenost stalnega prebivališča, študijski uspeh, ekonomski položaj in drugi.
Več informacij najdete na naši spletni strani.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA (NUK)
Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 2001 110
Telefaks: (01) 2513 052, (01) 4257 293 Spletna stran: www.nuk.uni-lj.si
E-pošta: info@nuk.uni-lj.si; izposoja@nuk.uni-lj.si Digitalna knjižnica Slovenije: www.dlib.si
Ravnateljica: Mateja Komel Snoj
Knjižnica deluje na dveh lokacijah, tj. v centru Ljubljane v Plečnikovi zgradbi na Turjaški 1 in na območju poslovne cone BTC v najetih prostorih na Leskoškovi 12.
Dejavnost knjižnice na Turjaški je usmerjena na storitve za uporabnike:
splošne informacije o gradivu in storitvah: pritličje, Informacijsko središče, tel. (01) 2001 188,
vpis in članstvo: pritličje, soba 4, tel. (01) 2001 154,
garderoba: kletni prostori, tel. (01) 2001 158,
izposoja gradiva na dom: pritličje, soba 4, tel. (01) 2001 143, (01) 2001 205,
medknjižnična izposoja: pritličje, soba 30, tel. (01) 2001 141,
informacijske storitve: pritličje, soba 9, tel. (01) 2001 194,
izdelava Slovenske bibliografije: pritličje, sobe 33-35, tel. (01) 2001 169, (01) 2001 170,
gradnja digitalne knjižnice: 4. nadstropje, soba 410, tel. (01) 2001 167,
reproduciranje knjižničnega gradiva: kletni prostori, soba 604, tel. (01) 2001 234 .
Dejavnost knjižnice na Leskoškovi je usmerjena na pridobivanje, bibliografsko obdelavo, hranjenje in varovanje gradiva:
splošne informacije: tel. (01) 5861 300, faks (01) 5861 311,
pridobivanje knjižničnega gradiva, obvezni izvod publikacij: tel. (01) 5861 309,
katalogizacija gradiva: tel. (01) 5861 333,
CIP – izdelava kataložnega zapisa o publikaciji: tel. (01) 5861 314,
zbiranje, analiza in posredovanje informacij o slovenskih knjižnicah: tel. (01) 5861 315.
Funkcije in poslanstvo knjižnice
NUK izvaja funkcije nacionalne knjižnice Republike Slovenije, funkcije univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani in funkcije nacionalne depozitarne organizacije. Njegovo temeljno poslanstvo je zbiranje, hranjenje, predstavljanje, varovanje in zagotavljanje dostopnosti nacionalne ter drugih zbirk knjižničnega gradiva in informacijskih virov, ki jih uporabniki potrebujejo pri svojem študijskem in znanstvenoraziskovalnem delu ter vseživljenjskem učenju. Knjižnica je tudi informacijski in referalni center za znanstveno in strokovno informiranje, ki uporabnikom zagotavlja in posreduje informacije z vseh strokovnih področij, še posebej s področij humanistike in družboslovja, in sicer iz svojih in naročenih podatkovnih zbirk ter različnih elektronskih informacijskih servisov. NUK izvaja tudi bogato založniško in razstavno dejavnost, s katero obeležuje pomembnejše zgodovinske dogodke, obletnice slovenskih umetnikov, predstavlja delovanje slovenskih založb, umetniških in drugih društev itd.
Knjižnično gradivo in drugi informacijski viri
Celotna knjižnična zbirka NUK je ob koncu leta 2010 obsegala 2,6 milijona enot knjižničnega gradiva. Temeljno nacionalno zbirko gradi knjižnica s pomočjo obveznega izvoda publikacij slovenike. Kot nacionalna depozitarna organizacija prejme od slovenskih izdajateljev dva obvezna izvoda vseh publikacij slovenskih avtorjev, v slovenskem jeziku in o Sloveniji. En izvod knjižnica arhivira, drugi je na voljo uporabnikom za študij v čitalnici. Če je na voljo več izvodov posameznega gradiva, si ga lahko člani knjižnice izposodijo tudi na dom. NUK ima tudi bogato zbirko tuje strokovne literature s poudarkom na družboslovju in humanistiki ter referenčno literaturo s področja drugih znanstvenih disciplin. Za poglobljeno študijsko oziroma znanstvenoraziskovalno delo so uporabnikom na voljo zbirke posebnega knjižničnega gradiva (zbirka rokopisov, starih tiskov, kartografskega in slikovnega gradiva, drobnega tiska in sive literature, glasbenega gradiva, tiskov Slovencev zunaj meja RS itd.).
Večina gradiva se nahaja v knjižničnih skladiščih, pogosto uporabljano gradivo pa je na voljo v čitalnicah. Tako v Veliki čitalnici in v čitalnicah posebnih zbirk hranimo bogate zbirke tiskanega knjižničnega gradiva, splošne in posebne enciklopedije, leksikone, imenike, slovarje, atlase, almanahe ipd. Knjižnično gradivo oziroma dokumente, ki jih knjižnica nima v lastnih zbirkah, lahko uporabnikom prek medknjižnične izposoje priskrbimo iz drugih knjižnic.
Prek portala Digitalne knjižnice Slovenije je omogočen prost dostop do več kot pol milijona enot oziroma 3,5 milijona strani digitaliziranega in digitalno rojenega gradiva nacionalnega kulturnega in znanstvenega pomena. Za potrebe študijskega in znanstvenoraziskovalnega dela lahko uporabniki pregledujejo prek 19.000 znanstvenih člankov in več kot 400.000 prispevkov iz starejše in sodobne periodike, fotografije, plakate, knjige, notno gradivo, visokošolska dela, umetniška dela, rokopise, raziskovalna poročila ARRS, razglednice, časnike, zemljevide, vedute, tridimenzionalne predmete, načrte Ljubljane in virtualne razstave.
Študentom in zaposlenim na Univerzi je omogočen tudi dostop do številnih elektronskih informacijskih virov (podatkovnih zbirk) drugih ponudnikov, naj izpostavimo le nekatere:
znanstvene bibliografije (npr. FRANCIS, PsycINFO, ERIC, LISA, MLA, Sociological Abstracts),
tematske enciklopedije (npr. Encyclopedia Britannica, Grove Music Online),
servisi z elektronskimi znanstvenimi časopisi (npr. EMERALD, EBSCO, Proquest, JSTOR, SAGE),
elektronske knjige (ebrary, eBooks Collection, Oxford Scholarship Online),
slovarji, citatni indeksi, nacionalne bibliografije, katalogi knjižnic po svetu in drugo.
Elektronski viri so dostopni prek Mrežnika, spletnega portala informacijskih virov, kjer so podani njihovi opisi ter način dostopa. Večina jih je uporabnikom z Univerze v Ljubljani dostopna prek oddaljenega dostopa.
Uporaba informacijskih virov in storitev
Vpis in članstvo
Uporabnik, ki želi postati član knjižnice, ob vpisu predloži veljaven osebni dokument s fotografijo in podatkom o stalnem oziroma začasnem bivališču. Študent predloži tudi študentsko izkaznico ali potrdilo o vpisu ali indeks. Za študente Univerze v Ljubljani je vpis brezplačen. Plačati je potrebno le varščino za elektronsko izkaznico, ki omogoča obisk čitalnic ter drugih oddelkov in zbirk posebnega knjižničnega gradiva, ki se nahajajo v območju elektronske kontrole dostopa. Varščino po preteku članstva knjižnica uporabniku vrne.
Izposoja knjižničnega gradiva
Gradivo za izposojo na dom lahko člani knjižnice naročajo v javnem katalogu COBISS/OPAC prek spletne storitve
"COBISS - Moja knjižnica" s pomočjo osebnega gesla. Storitev jim omogoča tudi podaljševanje izposojevalnega roka ter naročanje gradiva za medknjižnično izposojo. Z istim geslom lahko tudi dostopajo do elektronskih informacijskih virov, ki jih NUK kupuje sam ali v sodelovanju z drugimi knjižnicami Univerze v Ljubljani. Gradivo za izposojo v čitalnice uporabnik naroči osebno z izposojevalnim listkom/zadolžnico, ki jo odda informatorju v čitalnicah ali v službi za vpis in izposojo.
Če iskanega gradiva knjižnica nima, ga lahko uporabniki naročijo prek medknjižnične izposoje. V sodelovanju z več kot sto knjižnicami in informacijskimi centri doma in po svetu zagotavljamo izposojo knjig in dobavo elektronskih dokumentov za študijske in raziskovalne potrebe.
Dostop do elektronskih informacijskih virov
Študentje in zaposleni na Univerzi v Ljubljani lahko do elektronskih informacijskih virov, ki jih zagotavlja knjižnica, dostopajo iz prostorov NUK ali prek storitve oddaljenega dostopa. Slednja jim omogoča dostop do večine elektronskih informacijskih virov tudi z lokacij izven knjižnic in visokošolskih zavodov Univerze pa tudi uporabo mEga iskalnika NUK, Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) itn. Za oddaljen dostop potrebujejo zgolj številko članske izkaznice in geslo, ki ga pridobijo ob vpisu v NUK, CTK ali eno izmed knjižnic visokošolskih zavodov Univerze v Ljubljani. Informacijski viri so dostopni prek spletne strani Mrežnika – portala informacijskih virov in Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani – DiKUL.
Za učinkovitejše iskanje virov priporočamo uporabo mEga iskalnika NUK. Ta na enem mestu ponuja hkratno, enostavno in hitro iskanje podatkov in vsebin iz zbirk številnih ponudnikov in založnikov, kot so: EBSCOHost (Academic Search Complete), Elsevier (Science Direct), EMERALD, JSTOR, Oxford University Press (Oxford Journals Online, Oxford Reference Online), SAGE, Springer, Thomson Reuters (Web of Science), Wiley in mnogo drugih.
Dostopni so tudi podatki in vsebine iz odprto dostopnih zbirk, kot so arXiv.org, OAIster, DOAJ itn. ter bibliografski podatki iz kataloga NUK.
mEga iskalnik NUK omogoča različne možnosti iskanja virov, glasovno predvajanje besedil, ki so v obliki html, prilagajanje vmesnika lastnim potrebam, izdelavo opomb pri posameznih zapisih, naročanje člankov prek medknjižnične izposoje, pomoč prek elektronskega referenčnega servisa »Vprašaj NUK«, izposojo e-knjig na prenosne naprave, iskanje virov prek mobilnih naprav z operacijskim sistemom iOS (Apple) in Android ter številne druge možnosti.
Uporaba prostorov in opreme knjižnice
NUK za študijske namene nudi skupaj 314 čitalniških mest, ki se nahajajo v Veliki in časopisni čitalnici ter čitalnicah zbirk posebnega knjižničnega gradiva. V kletnih prostorih je na voljo prostor za skupinsko učenje, v Informacijskem središču pa 20 računalniških delovnih postaj. Rezervacija čitalniških mest v Veliki čitalnici poteka po posebnem sistemu elektronskega evidentiranja. Drugih čitalniških mest ni mogoče rezervirati.
Čitalniška mesta v Veliki čitalnici in prostorih zbirk posebnega knjižničnega gradiva so namenjena branju, učenju, izobraževanju in raziskovalnemu delu, čitalniška mesta v kletnem Plečnikovem hodniku pa predvsem skupinskemu študijskemu delu. Čitalniška mesta in računalniške delovne postaje v Informacijskem središču pa so namenjena iskanju po internetu, uporabi elektronskih virov in bibliografskega sistema COBISS ter naročanju knjižničnega gradiva za izposojo.
V prostorih knjižnice lahko uporabniki s svojimi prenosnimi računalniki brezplačno dostopajo do interneta prek javnega brezžičnega omrežja. Za sprostitev in druženje je na voljo kavarna NUK v kletnih prostorih zgradbe.
Izobraževanja in pomoč za uporabnike
Da bi uporabnikom z Univerze v Ljubljani olajšali samostojno iskanje in uporabo informacijskih virov, zanje izvajamo številne brezplačne tečaje, na katerih se lahko seznanijo s posameznimi informacijskimi viri (npr. COBISS/OPAC, znanstvenimi bibliografijami in citatni indeksi, elektronskimi članki in knjigami, Digitalno knjižnico Slovenije in Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani itd.) in možnostmi njihove uporabe. Udeleženci spoznajo tudi različne načine iskanja informacij, ustrezna iskalna orodja (npr. mEga iskalnik NUK) in orodja za upravljanje z bibliografskimi referencami (npr. EndNote Web).
Pomoč uporabnikom pri iskanju informacij, ki jih potrebujejo za študijske ali raziskovalne namene, nudi Center za informacijske storitve (CIS), in sicer osebno, prek telefona ali prek elektronskih referenčnih storitev »Vprašaj knjižničarja« in »Vprašajte NUK«. Center opravlja tudi zahtevnejše tematske poizvedbe iz vseh vrst tiskanih in elektronskih informacijskih virov.
Reproduciranje knjižničnega gradiva
Uporabnikom so v knjižnici na voljo različne možnosti reproduciranja gradiva: fotokopiranje, digitalno reproduciranje gradiva ter izdelava reprodukcij z mikrofilma. Prek storitve e-knjige po naročilu (EOD) lahko naročijo digitalizacijo oziroma natis celotnih monografij, ki so izšle med letoma 1501 in 1945 in so proste avtorskih pravic.
CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Telefon: 2003-400, 2514-072 Telefax: 4256-667
E-pošta: post@ctk.uni-lj.si
Spletna stran: http://www.ctk.uni-lj.si Direktor:Miro Pušnik, univ. dipl. ing. zoot.
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) je visokošolska knjižnica, ki deluje kot univerzitetna knjižnica na področju tehnike in nekaterih področij naravoslovja. Kot javna knjižnica je za osnovne storitve na voljo komurkoli, vstop je prost. Ustanovljena je bila leta 1949 pri tedanji Tehniški visoki šoli, od leta 1991 pa deluje kot samostojni javni zavod. Od leta 2003 je CTK pridružena članica Univerze v Ljubljani (UL). V knjižnici je zaposlenih okrog 50 bibliotekarjev, informacijskih specialistov in drugih sodelavcev. V njenem sklopu delujeta tudi Knjižnica Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Nemška čitalnica / Deutscher Lesesaal.
Pomembnejše storitve in naslovi CTK:
Telefon E-pošta
splošne informacije 200 34 01 izposoja in podaljšanje
gradiva
200 34 00 izposoja@ctk.uni-lj.si naročanje gradiva po
telefonu
200 34 00, 200 34 08
avtomatski telefonski odzivnik
031 90 90 74
medknjižnična izposoja 200 34 02 illctk@ctk.uni-lj.si tematske poizvedbe iz
tehnike
200 34 30 info-center@ctk.uni-lj.si
standardi 200 34 04 standard@ctk.uni-lj.si
Nemška čitalnica 200 34 28 brane.cop@ctk.uni-lj.si
tehnična pomoč 200 34 44 help-desk@ctk.uni-lj.si
EDUROAM 200 34 39 tomaz.fidler@ctk.uni-lj.si
Digitalna knjižnica UL 200 34 39 200 34 44
miro.pusnik@ctk.uni-lj.si uros.kunaver@ctk.uni-lj.si usposabljanje uporabnikov 200 34 45 maticna-sluzba@ctk.uni-lj.si
uprava 200 34 05 post@ctk.uni-lj.si
Urnik za uporabnike:
Čitalnice
ponedeljek – petek* 7.30 - 21.30
sobota 8.00 - 13.00
julij, avgust 7.30 - 15.00 Izposoja gradiva na dom in v čitalnico
ponedeljek – petek sobota julij - avgust iz skladišča 7.30 - 20.00 8.00 - 12.30 7.30 - 14.30 iz prostega pristopa 7.30 - 21.00 8.00 - 12.30 7.30 - 14.30 iz standardoteke* 7.30 - 15.00 zaprto 7.30 - 14.30
* Standarde izposojamo samo v čitalnico.
Informacijske storitve in medknjižnična izposoja ponedeljek - petek 8.00 - 15.00
sobota zaprto
julij, avgust 8.00 - 15.00 Prostori knjižnice
Knjižnica se nahaja v centru Ljubljane, v neposredni bližini Cankarjevega doma in Nove Ljubljanske banke. Vhod v knjižnico je s ploščadi med stolpnico TR3 in Cankarjevim domom. Prijetni študijski prostori so odprti do 21.30, ob sobotah do 13. ure. Nemška čitalnica se nahaja v 2. nadstropju prizidka stolpnice TR3, dostop pa je iz glavnega vhoda stolpnice.
Novejše knjige, zadnji letnik revij in standardi so obiskovalcem prosto dostopni v prostorih knjižnice, starejše gradivo pa je shranjeno v skladišču. Uporabnikom priporočamo, da gradivo naročajo oz. rezervirajo vnaprej preko računalniškega kataloga COBISS.
V knjižnici je na voljo 170 čitalniških mest in 43 računalnikov. V multimedijski sobi lahko uporabniki pregledujejo elektronske vire informacij in uporabljajo različne programske pakete kot npr. programi paketa Microsoft Office, SolidWorks in ArchiCad. V dveh študijskih sobah lahko uporabniki študirajo v skupinah, ne da bi pri tem motili ostale uporabnike. Študijske sobe so opremljene z računalniki, ki imajo dostop do elektronskih virov informacij ter programov paketa Microsoft Office. Za uporabo multimedijske sobe in študijskih sob je potrebna predhodna prijava pri informatorju.
Članom knjižnice je na voljo več samopostrežnih storitev, tako, da so pri uporabi knjižnice čimbolj samostojni. S knjigomatom si lahko sami izposodijo ali vračajo gradivo, z avtomatskim telefonskim odzivnikom pa podaljšujejo izposojevalni rok gradiva.
V prostorih CTK-ja je uporabnikom na voljo tudi brezžični dostop do interneta - Eduroam, ki omogoča varno, preprosto in brezplačno uporabo interneta s prenosnimi računalniki. Vsi uporabniki, ki jim je geslo podelila fakulteta, lahko uporabljajo brezžično omrežje v CTK-ju in drugih članicah Eduroam-a brez posebne prijave na povsem enak način kot v matični organizaciji. Če pa izbrana fakulteta še ni vključena v Eduroam, lahko uporabnik s te fakultete, član CTK-ja, uporabniško ime in geslo za uporabo brezžičnega omrežja v CTK-ju dobi pri nas.
Uporabniki
CTK je imel v letu 2010 okrog 9.000 aktivnih članov, med katerimi so v veliki večini prednjačili študentje UL. V celem letu je knjižnico obiskalo okoli 160.000 obiskovalcev, ki so si izposodili 200.000 enot gradiva. Iz leta v leto narašča uporaba elektronskih informacijskih virov v spletnem okolju, zlasti člankov iz elektronskih revij.
Za uporabo knjižničnih in informacijskih storitev potrebujejo obiskovalci veljavno člansko izkaznico, za nekatere storitve (naročanje in rezervacija gradiva v COBISS-u, oddaljeni dostop do elektronskih informacijskih virov) pa tudi osebno geslo, ki ga dobijo ob vpisu. Vpis je mogoč vsak dan pri izposojevalni mizi. Študentje predložijo indeks in študentsko ali osebno izkaznico ter plačajo letno članarino. Za študente UL velja enotna članarina, ki jo plačajo na matični fakulteti ob vpisu v višji letnik. S pomočjo veljavne študentske izkaznice si lahko izposojajo gradivo v CTK-ju, v NUK-u ter ostalih knjižnicah UL.
Knjižnična zbirka
CTK pridobiva tiskano in elektronsko gradivo s področja tehnike in naravoslovja za raziskovalne in pedagoške potrebe UL ter druge uporabnike. Bogata zbirka knjig, revij in podatkovnih zbirk obsega različna strokovna področja: arhitekturo, gradbeništvo, urbanizem, ekologijo, fiziko, matematiko, astronomijo, kemijo, elektrotehniko, računalništvo in informatiko, strojništvo in naravoslovne vede.
Knjižnica hrani okrog 230.000 enot knjižničnega gradiva. Od tega je polovica knjig, okoli 32.000 letnikov revij ter 60.000 standardov. V okviru knjižnice deluje tudi PATLIB center evropskega patentnega urada, ki ponuja bogato zbirko patentov. Knjižnica redno prejema okrog 600 naslovov revij v tiskani obliki, s pomočjo različnih ponudnikov pa omogoča uporabnikom dostop do več kot 20.000 naslovov elektronskih revij in elektronskih knjig. Velika večina gradiva je obdelana v računalniškem katalogu COBISS.
Knjižnica upravlja s portalom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL), http://dikul.uni-lj.si.
Informacijske in druge storitve
Informacijsko dejavnost opravljajo informacijski specialisti v okviru Osrednjega specializiranega informacijskega centra za tehniko. Po naročilu izdelujejo tematske poizvedbe iz slovenskih ali tujih podatkovnih zbirk in servisov, vsebinsko obdelavo dokumentov, urejajo bibliografijo raziskovalcev ter izvajajo usposabljanje uporabnikov v okviru CTK-ja ali v sodelovanju s fakultetami. Sodelujejo tudi v servisu "Vprašaj knjižničarja". Sodelavci informacijskega centra urejajo tudi obsežno zbirko standardov, izdelujejo tematske poizvedbe s področja standardizacijske dokumentacije ter posredujejo verificirane kopije standardov v sodelovanju z Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST).
Knjige ali revije, ki jih CTK nima, lahko uporabniki naročijo v oddelku za medknjižnično izposojo. Ta letno posreduje okrog 11.000 enot knjižničnega gradiva iz drugih knjižnic v Sloveniji ali iz tujine. Vedno več člankov prejmejo uporabniki v digitalni obliki po elektronski pošti.
Poleg knjižnične in informacijske dejavnosti izvaja knjižnica še usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev, svetovanje drugim knjižnicam, organiziranje posvetovanj, izdajo publikacij v elektronski ali tiskani obliki. Knjižnica tesno sodeluje z drugimi knjižnicami UL pri različnih projektih, kot so nabavni konzorciji, projekt enotne knjižnične izkaznice UL, projekt izgradnje digitalne knjižnice UL, skupni nastopi na sejemsko-izobraževalnih prireditvah itd.
CTK kot digitalna knjižnica
Kot večina sodobnih univerzitetnih knjižnic si tudi CTK prizadeva razširiti ponudbo elektronskega gradiva in storitev na daljavo. Uporabniki CTK-ja lahko v skladu z licenčnimi pogoji do večine elektronskih virov informacij dostopajo od doma ali z delovnega mesta. Z oddaljenim dostopom so uporabnikom CTK na voljo še naslednje storitve: rezervacija in podaljševanje izposojenega gradiva v računalniškem katalogu COBISS, obveščanje uporabnikov o prispelem rezerviranem gradivu po elektronski pošti, naročanje informacijskih poizvedb, pošiljanje naročil za medknjižnično izposojo, posredovanje člankov v digitalni obliki po elektronski pošti, odgovarjanje na vprašanja uporabnikov v slovenskem servisu "Vprašaj knjižničarja".
V zadnjih letih postaja za raziskovalce in študente vse bolj pomemben dostop do elektronskih virov informacij s celotnimi besedili, zlasti do znanstvenih in strokovnih revij v elektronski obliki. Uporabniki CTK-ja imajo na voljo dostop do okoli 3.300 elektronskih revij <http://www.ctk.uni-lj.si/revije/> v okviru sledečih paketov:
American Chemical Society
American Physical Society
Emerald Management
IEEE/IET Electronic Library
Ingenta Select
Nature Publishing Group
OCLC ECO Print Selection
PNAS
SAGE Journals Online
ScienceDirect
Science Online
Scientific American
SpringerLink
Wiley InterScience
Za enostavnejšo uporabo elektronskih revij CTK v sodelovanju z drugimi knjižnicami UL Portal e-revij Univerze v Ljubljani <http://ejournals.ebsco.com/>.
CTK je med prvimi knjižnicami v Sloveniji, ki uporabnikom omogočajo dostop do elektronskih knjig
<http://www.ctk.uni-lj.si/knjige/>. Uporabniki CTK-ja imajo na voljo dostop do okoli 600 elektronskih knjig iz paketov CRC, Refrex Engineering in NetLibrary. Med uporabniki z Univerze v Ljubljani so zelo popularni tudi različni spletni jezikovni slovarji založbe DZS (ponudnik Amebis) <http://www.ctk.uni-lj.si/slovarji/>.
Uporabniki CTK-ja lahko uporabljajo preko dvajset bibliografskih podatkovnih zbirk <http://www.ctk.uni-lj.si/zbirke />.
Med najpogosteje uporabljenimi zbirkami so:
Chemical Abstracts in SciFinder (kemija),
Compendex in INSPEC – dostop preko servisa Engineering Village (tehnika),
ICONDA (graditeljstvo),
DOMA (strojništvo),
PIRA - Paper, Printing & Packaging Database (papir in tisk),
Perinorm International (standardi),
Web of Science (indeks citiranosti) Dostop do elektronskih virov CTK-ja
Pri uporabi vseh elektronskih virov morajo uporabniki spoštovati licenčne pogoje založnika. Dovoljena je uporaba za študijske in raziskovalne namene, prepovedano pa je kopiranje, distribucija, prodaja ali gradnja osebnih podatkovnih zbirk za komercialne namene.
Do večine elektronskih virov CTK-ja je možen dostop iz prostorov CTK-ja in NUK-a, študentje in zaposleni na UL pa lahko do elektronskih virov CTK-ja dostopajo tudi z računalnikov, nameščenih v prostorih UL, brez da bi formalno morali opraviti vpis v eno izmed knjižnic UL.
Z oddaljenim dostopom lahko do večine bibliografskih podatkovnih zbirk in elektronskih knjig CTK-ja v skladu z licenčnimi pogoji dostopajo člani CTK-ja, NUK-a in ostalih knjižnic UL z geslom, ki ga pridobijo ob vpisu v eno izmed omenjenih knjižnic. Do celotnih besedil elektronskih revij pa lahko z oddaljenim dostopom dostopajo le zaposleni in študentje UL, člani CTK-ja, NUK-a in ostalih knjižnic UL z geslom, ki ga pridobijo ob vpisu v eno izmed omenjenih knjižnic.
ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI
Kersnikova 4, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 43 80 200, 080 98 67 (brezplačni študentski telefon Študentske svetovalnice) faks: (01) 43 80 202
Komunikacijsko-informacijski servis: (01) 43 80 239 internet: http://www.sou-lj.si
Facebook: http://www.facebook.com/souvljubljani e-mail: info@sou-lj.si
Kot študent Univerze v Ljubljani postaneš tudi član Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani). To je avtonomna organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov ter se zavzema za njihovo uresničitev, hkrati pa z organizacijo številnih športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in prireditev skrbi za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. V študentskem jeziku to pomeni, da bomo skupaj reševali tvoje težave in se skupaj tudi zabavali. Obišči nas torej na www.sou-lj.si, na Kersnikovi 4 v Ljubljani in v Študentski hiši SRCe na Židovski 6 v Ljubljani!
ŠOU v Ljubljani je s svojo organiziranostjo ena najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi.
Organe ŠOU v Ljubljani sestavljajo študentski zbor - najvišje študentsko predstavniško telo, predsedstvo, ki določa strategije delovanja organizacije, direktor - skrbnik zakonitega poslovanja, in organi nadzora.
Strategije ŠOU v Ljubljani uresničuje pet študentskih ministrstev:
Resor za študijsko problematiko se zavzema za brezplačen, kakovosten in mednarodno primerljiv študij, ki bo zanimal posameznega študenta in mu po koncu študija omogočil zaposlitev.
Resor za mednarodno sodelovanje predstavlja in zastopa interese slovenskih študentov v mednarodnih mrežah in organizacijah, pripravlja aktivnosti za tuje študente (Recepcija za tuje študente, Te mika tujina?) ter organizira strokovne mednarodne konference in kongrese (zveza mednarodnih organizacij KOMISP).
Resor za socialo in zdravstvo zastopa interese študentske populacije ter se zavzema za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja, zaposljivosti in zdravstva.
Resor za obštudijske dejavnosti skrbi za pestrost življenja študentov zunaj okvira študijskih programov na področjih kulture, založništva in obštudijskega izobraževanja ter turizma in športa ter svetuje študentom pri izpeljavi različnih projektov.
Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju.
ŠOU v Ljubljani študentom nudi vrsto brezplačnih storitev, kot so socialno, pravno, psihološko svetovanje in svetovanje o študiju v tujini ter pomoč pri iskanju namestitev v okviru Študentske svetovalnice. Na brezplačnem študentskem telefonu 080 98 67 lahko dobiš odgovore na mnoga druga vprašanja, povezana s študijem in obštudijskimi dejavnostmi.
Skozi vse študijsko leto se lahko udeležiš številnih dogodkov in prireditev, ki jih organizira ŠOU v Ljubljani – npr.
Mesec kulture, Mesec sociale in zdravstva, Mesec mednarodnih izzivov, Bruc, različne brezplačne delavnice, ekskurzije in izobraževanja, športni turnirji …
Pod okriljem ŠOU v Ljubljani deluje tudi osem zavodov: Zavod Šouhostel, ki upravlja s Hostlom Celica, Radio Študent, Študentska založba, ŠOU Šport, izobraževalni zavod ŠOLT, kulturna ustanova K6/4, Študentska svetovalnica in Zavod Socialni inkubator. Člani t. i. družine ŠOU izvajajo programe študentskega svetovanja, študentske kulture, založništva, izobraževanja, športa, socialnega podjetništva in mladinskega turizma. S svojim delovanjem pomembno sooblikujejo slovenski kulturni prostor ter dopolnjujejo dejavnosti ŠOU v Ljubljani. Od leta 2006 pod okriljem ŠOU v Ljubljani deluje tudi Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, ki pomaga študentom v socialni stiski.
S ŠOU v Ljubljani se boš spoznal tudi pri vpisu v sistem elektronizirane študentske prehrane na začetku študijskega leta, organizacija pa finančno in s svojo infrastrukturo podpira tudi delovanje številnih mednarodnih študentskih organizacij, ki organizirajo študijske prakse za slovenske študente v tujini in mobilnost študentov. Pod okriljem ŠOU v Ljubljani deluje še cela vrsta drugih organizacij in študentskih društev ter drugih akterjev civilne družbe.
Več o ŠOU v Ljubljani in družini ŠOU preberi na www.sou-lj.si! Obišči nas tudi na Facebooku!
VPISNA MESTA NA UNIVERZI V LJUBLJANI V ŠTUDIJSKEM LETU 2011/2012
UNIVERZA V LJUBLJANI
Redni Izredni Skupaj
AKADEMIJA ZA GLASBO 95 30 125
Glasbena umetnost – UN 65 30 95
Glasbena pedagogika – UN 30 - 30
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO,
FILM IN TELEVIZIJO 34 - 34
Dramaturgija in scenske umetnosti – UN 6 - 6
Dramska igra – UN 12 - 12
Film in televizija – UN
- Filmska in televizijska režija 4 - 4
- Filmsko in televizijsko snemanje 4 - 4
- Filmska in televizijska montaža 4 - 4
Gledališka režija – UN 4 - 4
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST
IN OBLIKOVANJE 97 14 111
Industrijsko in unikatno oblikovanje – UN
Redni Izredni Skupaj
– Industrijsko oblikovanje 20 3 23
– Unikatno oblikovanje 7 1 8
Kiparstvo – UN 6 2 8
Konserviranje in restavriranje likovnih del –
UN 9 1 10
Oblikovanje vizualnih komunikacij – UN
– Ilustracija 5 1 6
– Fotografija 5 1 6
– Grafično oblikovanje 10 2 12
– Interaktivno oblikovanje 5 1 6
Slikarstvo – UN
– Slikarstvo 20 - 20
– Grafika 5 1 6
– Video in novi mediji 5 1 6
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 705 40 745
Biotehnologija – UN 50 - 50
Kmetijstvo – agronomija – UN 60 - 60
Kmetijstvo – agronomija in hortikultura – VS 75 - 75
Biologija – UN 70 - 70
Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri – UN 40 - 40
Gozdarstvo – VS 40 - 40
Krajinska arhitektura – UN 30 - 30
Lesarstvo – UN 45 - 45
Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov – VS 75 40 115
Kmetijstvo - zootehnika – UN 50 - 50
Kmetijstvo – živinoreja – VS 50 - 50
Mikrobiologija – UN 50 - 50
Živilstvo in prehrana – UN 70 - 70
EKONOMSKA FAKULTETA 900 600 1500
Univerzitetna poslovna in ekonomska šola –
UN 550 200 750
Visoka poslovna šola – VS
- Ljubljana 350 200 550
- študijska središča zunaj Ljubljane - 200 200
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 133 45 178
Arhitektura – EM 133 45 178
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 650 175 825
Analitska politologija – UN 50 - 50
Analitska sociologija – UN 50 - 50
Družboslovna informatika – UN 50 - 50
Evropske študije – družboslovni vidiki – UN 50 - 50 Komunikologija – medijske in komunikacijske
študije – UN 50 25 75
Komunikologija – tržno komuniciranje in
odnosi z javnostmi – UN 50 25 75
Kulturologija – UN 50 25 75
Mednarodni odnosi – UN 50 25 75
Novinarstvo – UN 50 25 75
Politologija – analiza politik in javna uprava –
UN 50 - 50
Politologija – obramboslovje – UN 50 25 75
Sociologija – kadrovski menedžment – UN 50 - 50
Družboslovna informatika – VS 50 25 75
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 640 - 640
Elektrotehnika – UN 240 - 240
Aplikativna elektrotehnika – VS 330 - 330
Multimedijske komunikacije – VS
- Nova Gorica 70 - 70
FAKULTETA ZA FARMACIJO 225 - 225
Farmacija – EM 145 - 145
Kozmetologija – UN 40 - 40
Laboratorijska biomedicina – UN 40 - 40
Redni Izredni Skupaj FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN
GEODEZIJO 390 50 440
Gradbeništvo – UN 160 - 160
Operativno gradbeništvo – VS 100 50 150
Vodarstvo in komunalno inženirstvo – UN 50 - 50
Geodezija in geoinformatika– UN 40 - 40
Tehnično upravljanje nepremičnin – VS 40 - 40
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO
TEHNOLOGIJO 400 95 495
Biokemija – UN 40 - 40
Kemija – UN 100 - 100
Kemijsko inženirstvo – UN 70 - 70
Tehniška varnost – UN 70 35 105
Kemijska tehnologija – VS 120 60 180
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN
FIZIKO 460 75 535
Pedagoška matematika –EM 40 - 40
Matematika – UN 80 - 80
Finančna matematika – UN 70 - 70
Praktična matematika – VS 50 20 70
Fizika – UN 120 30 150
Meteorologija z geofiziko – UN 40 10 50
Fizikalna merilna tehnika – VS 60 15 75
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN
PROMET 250 110 360
Tehnologija prometa – UN 50 20 70
Prometna tehnologija in transportna logistika –
VS 120 50 170
Navtika – VS 50 20 70
Ladijsko strojništvo – VS 30 20 50
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN
INFORMATIKO 380 45 425
Računalništvo in informatika – UN 180 - 180
Računalništvo in informatika – VS
- Ljubljana 150 30 180
- Sežana 50 15 65
FRI IN FMF 50 - 50
Računalništvo in matematika – UN 50 - 50
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO 120 90 210
Socialno delo – UN 120 90 210
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 720 140 860
Strojništvo – UN 300 - 300
Strojništvo – VS
- Ljubljana 300 60 360
- Novo mesto 60 - 60
- Portorož 60 - 60
- Nova Gorica - 40 40
- Celje - 40 40
FAKULTETA ZA ŠPORT 160 110 270
Kineziologija – UN 40 20 60
Športna vzgoja – UN 80 50 130
Športno treniranje – UN 40 40 80
FAKULTETA ZA UPRAVO 520 270 790
Uprava – UN 200 70 270
Uprava – VS
- Ljubljana 200 100 300
- Sežana 60 - 60
- Žalec 60 - 60
- študijska središča - 100 100
FU IN FRI 50 - 50
Upravna informatika – UN 50 - 50
FILOZOFSKA FAKULTETA 1518 360 1878 Univerzitetni enopredmetni programi 910 219 1129
