Lea Šugman Bohinc
SOCIALNO D E L O - Z N A N O S T ?
Z V i s o k o š o l o za s o c i a l n o d e l o d e l i m t r i leta s v o j e g a p o k l i c n e g a življenja, k a r je k r a t k o o b d o b j e n j e n e š t i r i d e s e t l e t n e p r e t e k l o s t i . Moj p o g l e d je u p r t v p r i h o d n o s t š o l e , n a t a n č n e j e , v n j e n o s e d a n j o s t , ki že zarisuje b l a g e o b r i s e p r i h a j a j o č i h časov.
M e d v p r a š a n j i , ki b o d o p o m o j i o c e n i o d l o č a l a o u s t o l i č e n j u š o l e k o t fa
k u l t e t e t e r o p r e ž i v e t j u ( p o n e k o d p a š e l e o v z p o s t a v i t v i ) s o c i a l n e g a d e l a k o t z n a n s t v e n e d i s c i p l i n e , je v p r a š a n j e znanstvene vrednosti s o c i a l n o d e l a v s k o o p i s o v a n i h i n o b r a v n a v a n i h p s i h o s o c i a l n i h i n t e r a k c i j .
V k o n t e k s t u s o c i a l n e g a d e l a i m a m o v v e l i k i m e r i o p r a v i t i z j e z i k o v n i m i in
terakcijami,^ k i p r i i z p o l n j e v a n j u d o l o č e n i h p o g o j e v u s t r e z a j o P a s k o v i ( 1 9 9 2 ) o p r e d e l i t v i r a z g o v o r a m e d d v e m a ali v e č a k t i v n i m i u d e l e ž e n c i i n t e r a k c i j e .
P a s k o v a teorija konverzacije^ m i p o m e n i v e l i k n a v d i h p r i razvijanju m o j e vi
zije p r i h o d n o s t i s o c i a l n e g a d e l a i n šole.
J e t e o r i j a o i n t r a p e r s o n a l n i h i n i n t e r p e r - s o n a l n i h o d n o s i h , o b e n e m p a m e t o d o logija ustvarjanja, o h r a n j a n j a i n razvijanja u č i n k o v i t e g a r a z g o v o r a v za s o c i a l n o d e l o z n a č i l n i u č n i i n t e r a k c i j i , k o t je n a p r i m e r o d n o s razvijanja p s i h o s o c i a l n e p o m o č i .
Za P a s k a sta o s e b i A i n B v r a z g o v o r u t a k r a t , k o skozi svojo a k t i v n o jezi
k o v n o i n t e r a k c i j o i z m e n j u j e t a svoje oseb
ne koncepte (T^ in Tß) o n e k e m e n o t n o i m e n o v a n e m d o g o d k u ali s t v a r i ( T ) , t a k o
d a r e z u l t a t n j u n e g a r a z g o v o r a p o m e n i obogatitev n j u n i h o s e b n i h k o n c e p t o v , m o r d a p a t u d i n j u n o delitev e n e g a ali v e č skupnih ( t a r č n i h , j a v n i h ) konceptov (TAB), p r i č e m e r o b e o s e b i o h r a n j a t a svojo m e d s e b o j n o r a z l i č n o s t .
Osebni koncepte bolj ali m a n j s k l a d e n s k l o p i n t e r p r e t a t i v n i h postopkov ( n a j m a n j e n e g a ) o z i r o m a p r o c e s o v , ki peljejo k n e k e m u proizvodu — i n t e r p r e t a ciji, razlikovanju, o p i s u . O s e b n i k o n c e p t je v t e m s m i s l u o p r e d e l j e n kinetično, k o t komplementarnost procesa in proizvoda.
I n t e r p r e t a t i v n i proces je izraz i n t e r - p r e t a t i v n o s t i d u š e v n e a k t i v n o s t i . Proizvo
di s o r a z l i č n i — i n t r a p e r s o n a l n i p o s t o p k i (»notranji r a z g o v o r « ) l a h k o peljejo k in
t e r p r e t a c i j i , k a k r š n a je m e n t a l n a p r e d stava ( n a p r i m e r , m e n t a l n a p r e d s t a v a o v o ž n j i s k o l e s o m ) ; i n t e r p e r s o n a l n i p o s t o p k i ( r a z g o v o r d v e h ali v e č u d e l e ž e n c e v ) p a l a h k o peljejo k i n t e r p r e t a c i j i v s m i s l u n e k e g a v e d e n j a ( a b s t r a k t n e g a ali k o n k r e t n e g a , n a p r i m e r , g o v o r j e n j a o v o ž n j i s k o l e s o m ali k o n k r e t n e v o ž n j e ) . P r o i z v o d i s o l a h k o k a t e r e k o l i d r u g e i n t e r p r e t a t i v n e k a t e g o r i j e , č u s t v a , m i s l i itn.
P a s k o v a o p r e d e l i t e v k o n c e p t a n e s l e d i o b i č a j n i p s i h o l o š k i k o n v e n c i j i , p o k a t e r i p r i p a d a k o n c e p t u d o l o č e n o h i e r a r h i č n o m e s t o v o p i s u s p o z n a v n i h p r o c e s o v , ki naj b i se razvijali p o s t o p n o o d k o n k r e t n i h z a z n a v , a b s t r a k t n e j š i h ' s pojmom jezika ne mislim le na besedni, temveč tudi na nebesedne jezike, kot so telesni, likovni, plesni, glasbeni, matematični, različni formalni (programski) jeziki.
^ Paskova teorija konverzacije je rezultat več kot tridesetletnega raziskovanja in eksperimentiranja, njena zadnja razvojna različica pa je teorija interakcij akterjev.
LEA ŠUGMAN BOHINC
p r e d s t a v d o še a b s t r a k t n e ] š i h p o j m o v . Av
t o r m e n i , d a t a k o r a z u m e v a n j e k o n c e p t a t e m e l j i n a p r e d p o s t a v k i o s p l o š n e m p o m e n u k o t n e k a k š n e m u n i v e r z a l n e m v z o r c u , z g o š č e n e m s k o z i p r o c e s k o g n i t i v n e g a razvoja i n s h r a n j e n e m v s p o m i n u ( z a k a t e r e g a s e d e ž n a v a d n o p o s t a v l j a m o m o ž g a n e ) . Za P a s k a s e p o m e n p o s a m e z n i k o v e g a o s e b n e g a k o n c e p t a s i c e r n e n e h n o izčiščuje s k o z i r a z g o v o r , v e n d a r n e i z o g i b n o ostaja n j e g o v zasebni pomen/"
P o P a s k u je v r e d n o s t r a z g o v o r a v sporazumu, k i ga d o s e ž e j o u d e l e ž e n c i r a z g o v o r a n a r a z l i č n e n a č i n e , n a p r i m e r n a p o d l a g i s p r a š e v a n j a i n o d g o v a r j a n j a , u k a z o v a n j a i n p o k o r a v a n j a , v o d e n j a i n s l e d e n j a ipd., p r i č e m e r p a v p r a š a n j a , u k a z i , o d g o v o r i . . . n i m a j o i n n e p r e d p o stavljajo n o b e n e »dejanske« r e s n i č n o s t n e v r e d n o s t i , k a k r š n o n a p r i m e r p r e d p o s t a v l j a m o za t a k o i m e n o v a n e »trde p o d a t k e « v z n a n o s t i , r e c i m o m e h a n i k i . S p o r a z u m si l a h k o p r e d s t a v l j a m o v s m i s l u u s k l a j e n i h r e s n i č n o s t n i h v r e d n o s t i z n o t r a j l o g i k e sa
m e g a p o s t o p k a r a z g o v o r a .
O s e b i A i n B, n a p r i m e r s o c i a l n a d e l a v k a i n k l i e n t , l a h k o v z a m e t a za i z h o d i š č e r a z g o v o r a v s a k a s v o j o i n t e r p r e t a c i j o s k u p n e g a ( t a r č n e g a , j a v n e g a ) k o n c e p t a T ( n a p r i m e r k o n c e p t a trpljenja ali l o č i t v e ali z a p o r a ali s a m o m o r a ali nasilja...), n a t o p a n a z a p o r e d n i h r e k u r z i v n i h r a v n e h o p i s u j e t a i n s t e m razvijata:
1. v s a k a svojo i n t e r p r e t a c i j o k o n c e p ta T, t o r e j A ( T ) i n B ( T ) ;
2. A-jevo i n t e r p r e t a c i j o B-jeve i n t e r p r e t a c i j e T, t o r e j A ( B ( T ) ) , t e r B-jevo i n t e r p r e t a c i j o A-jeve i n t e r p r e t a c i j e T, t o r e j B(A(T));
3 . A-jevo i n t e r p r e t a c i j o B-jeve i n t e r p r e t a c i j e A-jeve i n t e r p r e t a c i j e T, t o r e j A ( B ( A ( T ) ) ) , t e r B-jevo i n t e r p r e t a c i j o A- j e v e i n t e r p r e t a c i j e B-jeve i n t e r p r e t a c i j e T, t o r e j B ( A ( B ( T ) ) ) ; itn.
P o d l a g a r a z g o v o r u je t o r e j r a z l i č n o s t o s e b A i n B, k a r P a s k ( 1 9 8 0 ) o p r e d e H k o t n j u n konflikt, k i je n u j e n , č e naj s e r a z g o v o r s p l o h z a č n e . B r e z m e d s e b o j n e različ
n o s t i p o n j e g o v e m n e b i b i l o p o t r e b e p o
r a z g o v o r u , ki i m a t a k o v l o g o m e h a n i z m a za r e š i t e v konflikta, k a r je l a h k o : 1. strin
janje o s e b A i n B o d o l o č e n i i n t e r p r e t a c i j i s k u p n e g a k o n c e p t a T; 2. n j u n sporazum, d a se ne strinjata o d o l o č e n i i n t e r p r e t a c i j i k o n c e p t a T; 3. n j u n a nova skupna ana
logija, t o r e j i n t e r p r e t a c i j a , ki j e s p r e j š n j o o h r a n i l a d o l o č e n o p o d o b n o s t , o b e n e m p a p r i d o b i l a r a z l i č n o s t , n o v o s t , k i je p o m e m b n a v t e m s p e c i f i č n e m k o n t e k s t u r e š e v a n j a p r o b l e m a .
K o ž e l i m o o p a z o v a t i , i n t e r p r e t i r a t i , o p i s o v a t i r a z g o v o r k o t znanstveniki, s e n e i z o g i b n o s o o č i m o s kriteriji z n a n s t v e - n o s t i , k o t s o n e p r i s t r a n s k o s t , p o n o v l j i vost, zanesljivost itn., k a t e r i h izpolnjeva
nje p r i n e s e o p a z o v a n j u v r e d n o s t z n a n s t v e n e g a o p a z o v a n j a , o p a z o v a n i m r a z l i k a m ( d o g o d k o m , s t v a r e m ) p a v r e d n o s t z n a n s t v e n i h »dejstev«, »trdih p o d a t k o v « . N j i h o v a r e s n i č n o s t n a v r e d n o s t je u t e m e l j e n a n a propozicijski logiki, t o r e j n a l o g i č n i h s k l e p i h , i z p e l j a n i h n a p o d l a g i d v e h ali v e č s o d b ( p r e d - p o s t a v k o z i r o m a p r e m i s ) .
n K o t r e č e n o , se r e s n i č n o s t n a v r e d n o s t r a z g o v o r a n a h a j a v sporazumu, d o g o v o r u , ki ga u d e l e ž e n c i d o s e ž e j o s k o z i i z m e n j a v o svojih o s e b n i h k o n c e p t o v i n d e l i t e v n e k a t e r i h s k u p n i h k o n c e p t o v , skozi r e k u r z i v n o i z č i š č e v a n j e p o s a m e z n i k o v e g a o s e b n e g a p o m e n a k o n c e p t a d o t o č k e , kjer s e v s a k u d e l e ž e n e c strinja z in
t e r p r e t a c i j o d r u g i h o svoji i n t e r p r e t a c i j i k o n c e p t a ( t u d i č e se strinja, d a s e n e strinja). R e s n i č n o s t n a v r e d n o s t r a z g o v o r a je t a k o u t e m e l j e n a n a deskriptivni logiki, kjer i m a s p o r a z u m v r e d n o s t analogije.
Vsak o p a z o v a l e c razlikuje n a svoj n a č i n i n n j e g o v a i n t e r p r e t a c i j a o p a ž e n i h razlik je s a m o e n a o d n e d o l o č l j i v e g a šte
vila m o ž n i h i n t e r p r e t a c i j . T a k o je v s a k a i n t e r p r e t a c i j a , v s a k o o p a ž e n j e , v s a k o p i s i n t e r a k c i j e m e d u d e l e ž e n c e m a A i n B re
l e v a n t e n le v k o n k r e t n e m k o n t e k s t u o p a zovanja k o n k r e t n e g a o p a z o v a l c a , je t o r e j izraz analogije, n e p a t r d i t v e ali ( p r e d ) - p o s t a v k e .
Kdaj s p l o h l a h k o t r d i m o , d a o p a z o v a l e c n i n u j n i d e l s v o j e g a o p a z o v a n j a ?
* Več na to temo je govoril Paskov učenec Ranulph Glanville v letošnjem predavanju na Visoki šoli za so
cialno delo.
SOCIALNO DELO - ZNANOST?
K a k o s p l o h l a h k o z a h t e v a m o , d a n j e g o v e l a s t n o s t i n e s m e j o v p l i v a t i n a n j e g o v o o p a z o v a n j e , k o m u o p a z o v a n j e o m o g o č a j o p r a v n j e g o v e p o s e b n o s t i , k a k o o p a z u j e i n o p i s u j e svoja opažanja?
P o d o b n o r a z m i š l j u j o č i Glanville ( 1 9 8 2 ) u t e m e l j u j e p o t r e b o p o s p r e m e m b i z n a n s t v e n e p a r a d i g m e , saj se v r e d n o s t z n a n o sti o z i r o m a k r i t e r i j e v z n a n s t v e n e g a o p a z o v a n j a i n r a z i s k o v a n j a n e n a h a j a v n e u p r a v i č e n o p r e d p o s t a v l j e n i neodvisnosti (»objektivnosti«, » n e p r o s t r a n s k o s t i « ) o p a z o v a l c a , t e m v e č r a v n o v n j e g o v i n e i z o g i b n i odvisnosti, n a p o d l a g i k a t e r e n j e g o v a o p a ž a n j a , n j e g o v i o p i s i p r i d o b i v a j o svojo stabilnost i n veljavnost z r e s n i č n o s t n o v r e d n o s t j o a n a l o g i j e .
P r e v e r j a n j e o p a z o v a l č e v i h o p a ž a n j , o p i s o v j e n a l o g a r a z g o v o r a , v k a t e r e m v s a k p r o i z v o d ( i n t e r p r e t a c i j a ) p o s t a n e os
n o v a za n a d a l j e v a n j e r a z g o v o r n e g a p r o c e s a ( i n t e r p r e t i r a n j a ) . Kriterij učinkovi
tosti r a z g o v o r a v k o n t e k s t u s o c i a l n o d e - l a v s k e i n t e r a k c i j e b o t a k o i z m e n j a v a n j e o s e b n i h k o n c e p t o v s o c i a l n e d e l a v k e i n k l i e n t a , d a se b o k o n f l i k t , u t e m e l j e n n a m e d o s e b n i h r a z l i k a h ( v i n t e r p r e t a c i j a h ) s o c i a l n e d e l a v k e i n k l i e n t a , r a z r e š i l z raz
v o j e m p o m e m b n i h n o v i h k l i e n t o v i h ana
logij s k o z i r e k u r z i v n o r a z p r e d a n j e n j u n i h (zlasti p a k l i e n t o v i h ) i n t e r p r e t a c i j s k u p
n i h k o n c e p t o v ( i n i z č i š č e v a n j e n j u n i h o s e b n i h p o m e n o v t e h k o n c e p t o v ) . T e se, k o t je b i l o r e č e n o v u v o d u , n e razvijejo le k o t n o v e m e n t a l n e p r e d s t a v e , t e m v e č t u d i k o t n o v a č u s t v a , n o v e misli, n o v a rav
nanja... I n k a r je p r a v t a k o p o m e m b n o , s k o z i r a z g o v o r razvija n o v e razlike, s e to
rej s p r e m i n j a ( u č i ) t u d i s o c i a l n a d e l a v k a . N j e n a sprememba je n u j n a , č e j e s o d e l o v a l a v r a z g o v o r u s k l i e n t o m n a o p i s a n i n a č i n , saj s o se n j e n e i n t e r p r e tacije s k u p n i h k o n c e p t o v , ki s o bili p r e d m e t r a z g o v o r a , n e i z o g i b n o s p r e m i n j a l e s k o z i v s a k o k r a t n i p r o c e s i z m e n j a v e , p r e v e r j a n j a , v r a č a n j a l a s t n e i n t e r p r e t a c i j e k l i e n t o v e i n t e r p r e t a c i j e k l i e n t u v n o v i , r e k u r z i v n o s l e d e č i p r o c e s i n t e r p r e t i r a n j a .
M e n i m , d a se l a h k o s o c i a l n o d e l o , č e z a v z a m e o p i s a n o d r ž o , k i u t e m e l j u j e nuj
n o s t spremembe epistemološkega okvira z n a n s t v e n e g a o p a z o v a n j a , u s p e š n o p o s t a v i p o r o b u d o s e d a n j i m k r i t e r i j e m z n a n s t v e n o s t i ( k i jih m n o g e n a r a v o s l o v n e z n a n o s t i , n a m o d e l u k a t e r i h s o bili ti kriteriji u t e m e l j e n i , že n e k a j časa s p o d b i jajo i n z a v r a č a j o ) i n o p r e d e l i t e r izvaja svoj n a č i n o p i s o v a n j a t e r o b r a v n a v a n j a p s i h o s o c i a l n i h i n t e r a k c i j k o t novoznan- stvenega, z v s o p o t r e b n o r i g o r o z n o s t j o , n a t a n č n o s t j o i n v e l j a v n o s t j o svojih o p a žanj, o p i s o v i n r a v n a n j .
Literatura
R. GLANVILLE ( 1 9 8 2 ) , I n s i d e Every W h i t e B o x T h e r e are T w o Black B o x e s Trying t o G e t Out. Be
havioral Science, 27: 1-11.
G. P A S K ( 1 9 9 2 ) , Interactions of Actors: Theory and Some Applications. U n i v e r s i t e i t A m s t e r d a m .
— ( 1 9 8 0 ) , T h e Limits o f T o g e t h e r n e s s . V: S. H. LAVINGTON (ur.). Information Processing 80.
N o r t h - H o l l a n d P u b l i s h i n g C o m p a n y ( 9 9 9 - 1 0 1 2 ) .
L. ŠUGMAN BOHINC ( 1 9 9 6 ) , Razgovor o razgovoru — od spoznavanja spoznavanja k razumevanju razumevanja v jeziku kibernetike drugega reda. Filozofska fakulteta ( m a g i s t r s k o d e l o ) .
