PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje, smer: biologija-kemija
Petra Grahek
POMEN EKSTENZIVNIH TRAVNIKOV S KUKAVIČEVKAMI ZA DNEVNE METULJE V OBČINI DOMŢALE
Magistrsko delo
Domţale, 2018
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje, smer: biologija-kemija
Petra Grahek
POMEN EKSTENZIVNIH TRAVNIKOV S KUKAVIČEVKAMI ZA DNEVNE METULJE V OBČINI DOMŢALE
Magistrsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Rudi Verovnik
Domţale, 2018
V magistrski nalogi smo ţeleli preveriti vrstno pestrost metuljev na izbranih travnikih v občini Domţale. V ta namen smo od konca aprila do konca avgusta izvedli osem terenskih popisov na skupno 14 lokacijah. V tem času smo popisali 49 različnih vrst dnevnih metuljev, od katerih je šest vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroţenih vrst v Sloveniji. V občini Domţale prevladujejo splošno razširjene vrste, ki so zelo pogoste tako v Sloveniji kot drugod po Evropi. To lahko pripišemo različnim dejavnikom, med katerimi je najpomembnejši intenzifikacija kmetijstva, ki je izrazita predvsem v ravninskem delu občine Domţale. Na intenzivno rabljenih travnikih je poleg manjše vrstne pestrosti ter odsotnosti nekaterih vrst metuljev značilna tudi odsotnost vrst kukavičevk, ki so prav tako pomemben pokazatelj ohranjenosti travnikov. Na območju občine Domţale smo našli osem rastišč kukavičevk. Najpogostejša na obravnavanem območju je navadna kukavica (Anacamptis morio), nekoliko redkejša na območju Domţal pa je trizoba kukavičevka (Neotinea tridentata). Na podlagi vrstne pestrosti metuljev in prisotnosti kukavičevk, s poudarkom na ogroţenih in zavarovanih vrstah, smo določili naravovarstveno vrednost lokacij ter preučili vplive biotskih in abiotskih dejavnikov na vrstno pestrost metuljev. Ugotovili smo, da naravovarstveno pomembnejši travniki leţijo na hribovitem delu občine Domţale, tj. v Dobovljah, Vinjah ter v Brdu pri Ihanu. Z izjemo travnika v Vinjah so omenjeni travniki del zavarovanega območja Spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domţale, kjer so posegi v okolje ţe omejeni. Naravovarstveno najpomembnejši travnik leţi na ravninskem delu občine v Zaborštu pri Domţalah in je eden redkih ravninskih mokrotnih travnikov s kukavičevkami. V namen ohranjanja danes redkih in ogroţenih ekstenzivnih travnikov v občini Domţale ter njihove biotske pestrosti bi bilo potrebno uvesti spremembe v gospodarjenju s travniki, predvsem omejitve vnosa gnojil in pesticidov ter prilagoditi čas košnje travnikov po koncu cvetne sezone.
KLJUČNE BESEDE: dnevni metulji, razširjenost, vrstna pestrost, naravovarstveni pomen, indikatorji, kukavičevke, Domţale
Title: THE IMPORTANCE OF EXTENSIVE MEADOWS WITH WILD ORCHIDS FOR BUTTERFLIES IN MUNICIPALTY OF DOMŢALE
In our study we surveyed the butterfly diveristy on selected grasslands in the Municipality of Domţale. In order to achieve this, we carried out eight field surveys at each of the 14 locations between the end of April and the end of August. A total of 49 different butterfly species of which six are listed as endangered in Slovenia.
Predominantly widespread and common species in Slovenia and Europe were observed in the Municipality of DomţaleWe can atribute that to various factors, among which the most important is the intensification of agriculture, which is particularly pronounced in the flatter parts of the Municipality of Domţale. The intensified grasslands are characterised by lower butterfly diversity, absence of habitat specialists and orchids which are also important indicators of the quality of the grasslands. We found orchids at eight locations in our study. The most frequent was Anacamptis morio, while Neotinea tridentata was much rarer. We calculated nature conservation value of each location based on butterfly and orchid diversity, with added weight for the presence of protected or endangered species. We also studied the effect of different biotic and abiotic factors on the butterfly diversity. We determined that the locations of the highest nature conservation importance congregate in the hillier part of the manucipality ie. in Dobovlje, Vinje, and in Brdo pri Ihanu. With the exception of the grassland in Vinje, the grasslands are part of the protected area of the Revolutionary Tradition Memorial Park of the Domţale municipality, where environmental changes are already limited. However, the most important nature conservation area is in the plain, at Zaboršt near Domţale. This is one of the last remining humid meadows with orchids in the flatter part. In order to conserve the rare and endangered extensive grasslands in the Domţale municipality and their biodiversity, changes in grassland mangment must be applied, especially concerning the limitations regarding fertilization and mowing of the meadows before the end of flowering season.
KEY WORDS: butterflies, distribution, biodiversity, conservation, indicators, orchids, Domţale
1. UVODNI DEL ... 1
2. PREGLED OBJAV ... 3
2.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ... 3
2.1.1 Metulji ... 3
2.1.2 Kukavičevke ... 5
2.2 BIOINDIKATORSKA VLOGA METULJEV IN KUKAVIČEVK ... 7
2.3 OGROŢENOST ... 9
2.3.1 Ogroţenost metuljev ... 9
2.3.2 Dejavniki ogroţenosti metuljev ... 10
2.3.2 Ogroţenost kukavičevk ... 13
2.4 ZAKONODAJA POVEZANA Z VARSTVOM METULJEV IN KUKAVIČEVK ... 15
3. MATERIALI IN METODE ... 19
3.1 OPIS OBMOČJA ... 19
3.1.1 Občina Domţale ... 19
3.1.2 Območja terenskega dela v občini Domţale ... 20
3.1.2.1 Lokacija 1 (L01): Ihan ... 21
3.1.2.2 Lokacija 2 (L02): Goričica pri Ihanu – S ... 23
3.1.2.3 Lokacija 3 (L03): Goričica pri Ihanu – JZ ... 24
3.1.2.4 Lokacija 4 (L04): Brdo pri Ihanu – J ... 25
3.1.2.5 Lokacija 5 (L05): Študa pri Domţalah ... 27
3.1.2.6 Lokacija 6 (L06): Zaboršt pri Domţalah ... 28
3.1.2.7 Lokacija 7 (L07): Kolovec – SV ... 30
3.1.2.8 Lokacija 8 (L08): Kolovec – JZ ... 31
3.1.2.9 Lokacija 9 (L09): Brdo pri Ihanu – S ... 32
3.1.2.10 Lokacija 10 (L10): Dobovlje – S ... 34
3.1.2.11 Lokacija 11 (L11): Dobovlje – SV ... 35
3.1.2.12 Lokacija 12 (L12): Dobovlje – JZ ... 36
3.1.2.13 Lokacija 13 (L13): Dobovlje – J ... 38
3.1.2.14 Lokacija 14 (L14): Vinje ... 39
3.2 TERENSKO DELO ... 41
3.2.1 Določitev območij terenskega dela ... 41
3.2.2 Potek terenskega dela ... 41
3.3 LABORATORIJSKO DELO ... 42
3.4 ANALIZA PODATKOV ... 43
4. REZULTATI ... 45
4.1 ANALIZA GENITALNIH PREPARATOV ... 45
4.2 VRSTNA PETROST METULJEV IN KUKAVIČEVK V OBČINI DOMŢALE ... 47
4.3 NARAVOVARSTVENO VREDNOTENJE LOKACIJ ... 50
4.4 VPLIVI BIOTSKIH DEJAVNIKOV NA VRSTNO PESTROST DNEVNIH METULJEV ... 53
4.4.1 Vpliv prisotnosti kukavičevk na pestrost dnevnih metuljev ... 53
4.4.2 Vpliv prisotnosti ogroţenih vrst metuljev na vrstno pestrost metuljev ... 54
4.5 VPLIVI ABIOTSKIH DEJAVNIKOV NA VRSTNO PESTROST DNEVNIH METULJEV ... 55
4.5.1 Vpliv dolţine roba lokacije na vrstno pestrost dnevnih metuljev ... 55
4.5.2 Vpliv deleţa roba z drevjem in grmičevjem na pestrost dnevnih metuljev .... 56
4.5.3 Vpliv izoliranosti preiskovane ploskve na vrstno pestrost metuljev ... 57
4.5.4 Vpliv pogostosti košnje na vrstno pestrost dnevnih metuljev ... 58
5. RAZPRAVA ... 60
5.1 ANALIZA GENITALNIH PREPARATOV ... 60
5.2 VRSTNA PETROST METULJEV IN KUKAVIČEVK V OBČINI DOMŢALE ... 60
5.3 NARAVOVARSTVENO VREDNOTENJE LOKACIJ ... 64
5.4 VPLIVI BIOTSKIH DEJAVNIKOV NA VRSTNO PESTROST DNEVNIH METULJEV ... 65
5.5 VPLIVI ABIOTSKIH DEJAVNIKOV NA VRSTNO PESTROST DNEVNIH METULJEV ... 66
6. SKLEPI ... 69
6. VIRI ... 71
7. ZAHVALA ... 76
Slika 1: Lokacije vzorčenja dnevnih metuljev (osrednji del območja raziskave) v občini
Domţale (Vir: Geopedia). ... 21
Slika 2: Lokacije vzorčenja dnevnih metuljev (severni del območja raziskave) v občini Domţale (Vir: Geopedia). ... 21
Slika 3: Satelitska slika lokacije Ihan (Vir: Geopedia). ... 22
Slika 4: Pogled iz spodnjega dela travnika ob cerkvi na sredino zgornjega dela travnika ob gozdu (Vir: lasten). ... 23
Slika 5: Satelitska slika lokacije Goričica pri Ihanu (L02) (Vir: Geopedia). ... 24
Slika 6: Pogled z JV robu travnika na zgornji del ter sadna drevesa. (Vir: lasten). ... 24
Slika 7: Satelitska slika lokacije Goričica pri Ihanu (L03) (Vir: Geopedia). ... 25
Slika 8: Pogled na travnik s cestišča (Vir: lasten). ... 25
Slika 9: Satelitska slika lokacije Brdo pri Ihanu – J (L04) (Vir: Geopedia). ... 26
Slika 10: Pogled na spodnji del travnika, ki leţi ob poti (Vir: lasten). ... 27
Slika 11: Satelitska slika lokacije Študa pri Domţalah (L05). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 28
Slika 12: Pogled na osrednji del travnika (Vir: lasten). ... 28
Slika 13: Satelitska slika lokacije Zaboršt pri Domţalah (L06). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 29
Slika 14: Pogled na travnik in pas mejic v ozadju (Vir: lasten). ... 29
Slika 15: Satelitska slika Kolovec – SV (L07) (Vir: Geopedia). ... 30
Slika 16: Pogled na osrednji del travnika (Vir: lasten). ... 31
Slika 17: Satelitska slika Kolovec – JZ (L08) (Vir: Geopedia). ... 32
Slika 18: Pogled na jugovzhodni del travnika (Vir: lasten). ... 32
Slika 19: Satelitska slika Brdo pri Ihanu – S (L09). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 33
Slika 20: Pogled iz zahodnega roba travnika na osrednji del travnika (Vir: lasten). ... 33
Slika 21: Satelitska slika Dobovlje – S (L10). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 34
Slika 22: Zgornji del travnika s pogledom na gozd (Vir: lasten). ... 35
Slika 23: Satelitska slika Dobovlje – SV (L11). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 36
Slika 24: Pogled na osrednji del travnika iz gozdne poti (Vir: lasten). ... 36
Slika 25: Satelitska slika Dobovlje – JZ (L12). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 37
Slika 26: Pogled iz spodnjega dela travnika na zgornji del, kjer se nahaja lovska opazovalnica (Vir: lasten). ... 37
Slika 27: Satelitska slika Dobovlje – J (L13). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 38
Slika 28: Osrednji del travnika s sadnimi drevesi (Vir: lasten).... 39
Slika 29: Satelitska slika Vinje (L14). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia). ... 40
Slika 30: Pogled iz spodnjega dela travnika proti cesti (Vir: lasten). ... 40
Slika 31: Genitalni preparat samca iz rodu Leptidea (Vir: lasten). ... 43
Slika 32: Genitalni preparat samice iz rodu Leptidea (Vir: lasten). ... 43
Slika 34: Trizoba kukavica na negojenem travniku v Vinjah (L14) (Vir: lasten). ... 49 Slika 35: Navadna kukavica na negojenem travniku v Brdu pri Ihanu (L09) (Vir: lasten). ... 49 Slika 36: Ponazoritev naravovarstvene vrednosti lokacij: L01–L06 in L09–L10 (Vir:
Geopedia). ... 52 Slika 37: Ponazoritev naravovarstvene vrednosti lokacij L07 in L08 (Vir: Geopedia). ... 52 Slika 38: Odvisnost št. vrst metuljev od števila ogroţenih vrst metuljev na lokacijah; podatki z dodano regresijsko premico. ... 54 Slika 39: Odvisnost št. vrst metuljev dolţine roba travnika (m); podatki z dodano regresijsko premico. ... 56 Slika 40: Št. vrst metuljev od deleţa gozda (%) okoli lokacije; podatki z dodano regresijsko premico. ... 57 Slika 41: Odvisnost št. vrst metuljev od izoliranosti lokacije; podatki z dodano regresijsko premico. ... 58 Slika 42: Mediana vrstne pestrosti dnevnih metuljev glede na število košenj. ... 59
Tabela 1: Splošni podatki o lokaciji Ihan (L01) (Vir: Geopedia). ... 22
Tabela 2: Splošni podatki o lokaciji Goričica pri Ihanu – S (L02) (Vir: Geopedia). ... 23
Tabela 3: Splošni podatki o lokaciji Goričica pri Ihanu – JZ (L03) (Vir: Geopedia). ... 25
Tabela 4: Splošni podatki o lokaciji Brdo pri Ihanu – J (L04) (Vir: Geopedia). ... 26
Tabela 5: Splošni podatki o lokaciji Študa (L05). ... 27
Tabela 6: Splošni podatki o lokaciji Zaboršt pri Domţalah (L06) (Vir: Geopedia). ... 29
Tabela 7: Splošni podatki o lokaciji Kolovec – SV (L07) (Vir: Geopedia). ... 30
Tabela 8: Splošni podatki o lokaciji Kolovec – JV (L08) (Vir: Geopedia). ... 31
Tabela 9: Splošni podatki o lokaciji Brdo pri Ihanu – S (L09) (Vir: Geopedia). ... 33
Tabela 10: Splošni podatki o lokaciji Dobovlje – S (L10) (Vir: Geopedia). ... 34
Tabela 11: Splošni podatki o lokaciji Dobovlje – SV (L11) (Vir: Geopedia).... 35
Tabela 12: Splošni podatki o lokaciji Dobovlje – JZ (L12) (Vir: Geopedia). ... 37
Tabela 13: Splošni podatki o lokaciji Dobovlje – J (L13) (Vir: Geopedia). ... 38
Tabela 14: Splošni podatki o lokaciji Vinje (L14) (Vir: Geopedia). ... 39
Tabela 15: Vrednosti dolţin aedoeagusa in saccusa pri samcih irskega (Leptidea juvernica) in navadnega frfotavčka (L. sinapis). ... 46
Tabela 16: Seznam vrst dnevnih metuljev z označitvami o prisotnosti (+) ali odsotnosti (-) vrst na posameznih lokacijah. Ogroţene vrste iz rdečega seznama so označene z zvezdico (*), odebeljene oznake lokacij pa ponazarjajo prisotnost kukavičevk. ... 47
Tabela 17: Vrstna pestrost metuljev in kukavičevk na obravnavanih lokacijah. ... 50
Tabela 18: Podatki o ohranitveni vrednosti lokacij v občini Domţale z izračunanimi vrednostmi naravovarstvenega indeksa (Ni. Vred.). ... 51
Tabela 19: Opisna statistika vrstne pestrosti metuljev v povezavi s prisotnostjo kukavičevk. 53 Tabela 20: Opisna statistika naravovarstvene vrednosti travnikov s in travnikov brez kukavičevk. ... 54
Tabela 21: Meritve dolţin roba travnikov in njihova vrstna pestrost metuljev. ... 55
Tabela 22: Podatki o izračunanem deleţu gozda, ki obdaja travnik ter vrstna pestrost metuljev za vsako lokacijo. ... 56
Tabela 23: Izmerjene oddaljenosti med lokacijami ter njihova vrstna pestrost metuljev. ... 57
Tabela 24: Število košenj in vrst dnevnih metuljev na obravnavanih lokacijah. ... 59
1
1. UVODNI DEL
Evropa velja za habitatno pestro celino, kjer se je z dolgoletno tradicijo človeške dejavnosti oblikovala vrstno bogata kulturna krajina. Obdobje zadnje četrtine preteklega stoletja spremljajo številne spremembe, ki negativno vplivajo na primarne in sekundarne habitate in s tem zmanjšujejo njeno vrstno bogastvo (Tscharntke in sod., 2005; Dorrough in Scroggie, 2008; Jonason in sod., 2010). Del tega bogastva so tudi metulji, ki s svojo prisotnostjo prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja (Kurillo, 1992). Pod vplivom intenzivnega kmetijstva, širjenja urbanih središč, gradnje infrastrukture, opuščanja kmetijske dejavnosti in drugih dejavnikov se njihov ţivljenjski prostor močno zmanjšuje in hkrati povečuje njihova ogroţenost (Van Swaay in sod., 2006). Metulji so pomemben člen različnih habitatov, kjer imajo pomembno ekološko vlogo. Dnevni metulji sodijo med pomembnejše bioindikatorske organizme, ki se na spremembe odzivajo hitro in učinkovito. K temu zagotovo prispevata njihova kratkoţivost ter kompleksnost njihovega ţivljenjskega cikla (Fleishman in Murphy, 2009; Van Swaay in sod., 2010).
Znan je tudi naravovarstven pomen kukavičevk, ki so ekološki specialisti, saj uspevajo predvsem na ekstenzivnih travnikih, košenih največ dvakrat letno (Johst in sod., 2006; Kull in sod., 2016). Občutljive so na spremembe okolja, zlasti na gnojenje, zato se številne uvrščajo na seznam ogroţenih rastlinskih vrst (Kull in sod., 2016). Prisotnost in pestrost kukavičevk je bila do danes raziskana ţe na številnih območjih Slovenije, v občini Domţale pa do sedaj še ni bila podrobneje raziskana. V ta namen smo sklenili raziskati razširjenost kukavičevk na izbranih ekstenzivnih travnikih znotraj občine Domţale ter s popisi dnevnih metuljev ugotoviti, ali prisotnosti kukavičevk posredno vpliva na vrstno pestrost metuljev.
V tem magistrskem delu smo ţeleli ugotoviti, kako prisotnost kukavičevk na negojenih, suhih travnikih vpliva na pestrost dnevnih metuljev. Naš cilj je bil popisati pestrost vrst dnevnih metuljev in kukavičevk na izbranih lokacijah potencialno ekstenzivno rabljenih travnikov v občini Domţale s poudarkom na pojavljanju in razširjenosti ogroţenih vrst kot indikatorjev ohranjenosti ţivljenjskih prostorov.
2
Na podlagi dobljenih podatkov in rezultatov bomo podali varstvene smernice za ohranjanje dnevnih metuljev in na splošno biotske pestrosti na območju občine Domţale.
HIPOTEZE:
- Vrstna pestrost metuljev bo večja na ekstenzivnih travnikih, kjer so prisotne kukavičevke.
- Travniki s kukavičevkami so naravovarstveno pomembnejši od travnikov brez kukavičevk.
- Na travnikih z večjo vrstno pestrostjo metuljev bomo našli več ogroţenih in zavarovanih vrst metuljev.
- Večja dolţina roba travnika in večji deleţ gozda ob travniku pozitivno vplivata na vrstno pestrost dnevnih metuljev.
- Večje število košenj in večja izoliranost lokacij negativno vplivata na vrstno pestrost metuljev na preiskovanih ploskvah.
3
2. PREGLED OBJAV
2.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
2.1.1 Metulji
Metulji so obseţen red ţuţelk, ki s svojo raznolikostjo in pestrostjo predstavlja pomemben deleţ do danes znanih prostoţivečih organizmov. Številne ţuţelke vzbujajo v ljudeh negativna občutja, povezana s strahom in neugodjem. Zagotovo to niso metulji, ki s svojimi vizualnimi značilnostmi vzbujajo zanimanje ljudi in ţeljo po njihovi ohranitvi (Čelik in sod., 2005; Verovnik in sod., 2012; Von Brandt, 2015). Prav ta lastnost jih uvršča med karizmatične vrste organizmov, ki s prijetnim videzom in šibkostjo vzbujajo sočutje in tako nosijo pomembno povezovalno vlogo med okoljskimi raziskavami in okoljskimi ukrepi (Fleishman in Murphy, 2009). Poleg koţekrilcev, dvokrilcev in hroščev sodijo dnevni metulji tudi med pomembne opraševalce, ki oprašujejo tudi specifične cvetove rastlin s teţje dostopnim nektarjem (Frajman in Fišer, 2001).
Večino metuljev uvrščamo v podred rilčkarjev (Glossata), le redki pa pripadajo podredu prametuljčkov (Aglossata). Glede na del dneva, v katerem so aktivni, jih ločimo na dnevne (Rhophalocera) in nočne metulje (Heterocera), pri čemer v pestrosti prevladujejo nočno aktivne vrste (Čelik in sod., 2005). Ta delitev se je pri nekaterih vrstah izkazala za neustrezno, saj so številni nočni metulji aktivni podnevi in ponoči, nekateri pa zgolj podnevi (Kurillo, 1992). Vse predstavnike dnevno aktivnih vrst uvrščamo med velike metulje (Macrolepidoptera), le-ti pa imajo velik pomen pri vrednotenju stanja okolja (Čelik in sod., 2005).
Skupna vsem ţuţelkam je njihova členjena telesna zgradba, ki temelji na treh, med seboj jasno ločenih telesnih regijah: glavi, oprsju in zadku. Na glavi najdemo velike sestavljene oči, s katerimi zaznavajo svetlobo različnih valovnih dolţin, tudi tiste izven našega spektra (ultravijolična svetloba in polarizirana svetloba). Poleg sestavljenih oči imajo ohranjene še majhne pikčaste oči, ki so sicer značilne za niţje razvite skupine ţuţelk. Pomemben čutni organ metuljev so tipalnice, ki imajo tako kot pipalke vohalno funkcijo.
4
Pipalke so pomembne tudi za okušanje, istemu namenu pa sluţijo še noţna stopala in sesalo. Sesalo ima pomembno vlogo pri opraševanju in prehranjevanju in je v času, ko ga ne potrebujejo, zvito pod glavo. Tipala na njihovem obustnem aparatu jim omogočajo čutno zaznavanje okusov in vonjev, kar je pomembno pri razmnoţevanju in odlaganju jajčec (Kurillo, 1992; Von Brandt, 2015).
Metulji imajo tako kot druge krilate ţuţelke na oprsju nameščena krila. Dva para luskastih kril sta prepoznavna značilnost metuljev. Oblika kril se med različnimi predstavniki različnih rodov nekoliko razlikuje, v splošnem pa so krila vseh metuljev prekrita s prekrivajočimi se hitinastimi luskami, ki tvorijo različne vzorce in barvne odtenke (Kurillo, 1992; Tolman in Lewington, 2008). Zadnje krilo je običajno delno prekrito s sprednjim, kar je pomembno za njihovo gibanje. Pri nekaterih vrstah so lahko hitinaste luske nadomeščene z bolj specializiranimi luskami, ki preko kemijskih spojin – feromonov – privabljajo predstavnike nasprotnega spola in tako pripomorejo k razmnoţevanju. Luske lahko na nekaterih mestih nadomeščajo dlačice, ki sicer pokrivajo trup metuljev (Kurillo, 1992).
Cevasto oblikovan zadek je brez okončin, v njem so dihala, izločala in spolni organi.
V splošnem imajo samci manjše zadke od samic, kar je povezano z njihovo razmnoţevalno funkcijo (Kurillo, 1992; Verovnik in sod., 2012; Von Brandt, 2015).
Laţje določljive vrste metuljev lahko večinoma ločimo glede na vzorce in barvne odtenke kril, ki so vrstno specifični. Pri določanju vizualno teţje določljivih vrst si pomagamo z obliko spolnih organov. Za tovrstno določanje posameznih vrst metuljev so se kot bolj ustrezni izkazali genitalni preparati samcev (Tolman in Lewington, 2008; Von Brandt, 2015).
Na osnovi morfoloških značilnosti evropske metulje delimo v šest druţin: pisančke (Nymphalidae), lastovičarje (Papilionidae), beline (Pieridae), modrine (Lyacenidae), šekavčke (Riodinidae) ter debeloglavčke (Hesperiidae) (Verovnik in sod., 2012).
Posebnost pri predstavnikih druţine pisančkov (Nymphalidae) je pokrneli sprednji par nog (Kurillo, 1992).
Metulji so v vseh svojih stadijih razvoja neposredno vezani na rastline, zato je njihova prisotnost na različnih habitatnih tipih močno povezana tudi s floristično sestavo.
Njihov ţivljenjski cikel je sestavljen iz štirih stadijev.
5
Njihov način preobrazbe imenujemo popolna preobrazba oz. metamorfoza. Med posameznimi stadiji se poleg vizualnih razlik pojavljajo še razlike v ekoloških in prostorskih potrebah (Kurillo, 1992; Verovnik in sod., 2012).
Na splošno je večina ţuţelk vezana na toplejša območja, saj za uravnavanje telesne temperature potrebujejo zunanjo toploto. Izjemoma specializirane vrste najdemo tudi v hladnejših predelih, v visokogorju in na območjih z ekstremnimi razmerami, npr. na ledenikih. Iz tega razloga je pojavljanje dnevnih metuljev večinoma vezano na toplejše mesece v letu (Kurillo, 1992; Roy in sod., 2001).
Dnevni metulji najpogosteje naseljujejo gozdove, travnike, pašnike in mokrišča.
Ekstenzivni travniki, ki vsebujejo nizke vrednosti mineralnih snovi, so zanje najustreznejše okolje, saj na njih uspevajo tudi različne vrste rastlin, ki jih na tleh, bogatih z dušikovimi in fosforjevimi gnojili, ni (van Swaay in sod., 2006; Aviron in sod., 2007; Jonason in sod., 2010). Ker je razvoj metuljev, tako kot številnih drugih ţuţelk, vezan na specifične vrste rastlin, se tekom svojega ţivljenja pogosto pojavljajo v njihovi neposredni bliţini in si tako zagotovijo neprekinjen dostop do hrane (Von Brandt, 2015). Pomemben del prehrane večine dnevnih metuljev predstavlja cvetlični nektar, nekatere vrste pa hranilne snovi črpajo tudi iz gnilih sadnih plodov, znoja (sesalcev), ptičjih iztrebkov. V travniških habitatih so v stadiju gosenice vezani predvsem na zeliščni sloj, odrasli metulji pa so pogosteje prisotni v cvetnem sloju (Kurillo, 1992). Mobilnejše vrste metuljev, ki se selijo, so prisotne tudi na vrtovih in v sadovnjakih, kjer iz sadnih plodov črpajo energetsko bogatejše hranilne snovi (Kurillo, 1992).
2.1.2 Kukavičevke
Kukavičevke predstavljajo obseţno skupino rastlin, ki so iz estetskega vidika in potrebe po ohranitvi pritegnile veliko zanimanja. Druţina kukavičevk (Orchidaceae) obsega v svetovnem merilu več kot 20.000 različnih vrst, ki se med seboj razlikujejo po ţivljenjskih potrebah in habitatnih tipih, ki jih naseljujejo (Dixon, 2003). Večinoma so vezane so na toplejša območja, zato so bolj pogoste in vrstno pestrejše v tropih
6
Evropske kukavičevke se v več pogledih razlikujejo od tropskih, najbolj očitna pa je razlika v velikosti cvetov, pri čemer so cvetovi evropskih orhidej bistveno manjši (Ravnik, 2002). Prav tako se razlikujejo po načinu ţivljenja, ki je odvisen od okolja, v katerem ţivijo. Večina tropskih orhidej je epifitov, ki ţivijo v drevesnih krošnjah, čemur je prilagojen tudi njihov koreninski sistem. Vse evropske vrste so zakoreninjene v tleh (Ravnik, 2002; Dixon in sod., 2003).
V Evropi beleţimo prisotnost pribliţno 300 različnih vrst kukavičevk, od katerih se četrtina vrst pojavlja tudi v Sloveniji (Ravnik, 2002 ;Dixon in sod., 2003). Med njimi je največ sredozemskih vrst, številne izmed njih pa so endemične (Dixon in sod., 2003).
Glavni zaloţni organ evropskih kukavičevk je korenika, pri nekaterih primerkih pa stebelni gomolj. Različno oblikovani, vzporedno oţiljeni listi so večinoma nameščeni na dnu stebla (Ravnik, 2002). Cvetovi, zdruţeni v klasasto ali grozdasto socvetje, so zgrajeni iz šestih cvetnih listov, ki so razporejeni v dveh vretencih: zunanjem (sepal) in notranjem (petal). Največji cvetni list notranjega vretenca imenujemo medena ustna (labelum), ki je najbolj izstopajoči cvetni list vsake orhideje. Nameščen je na sredini notranjega vretenca in pri večini osebkov podaljšan v ostrogo, ki vsebuje nektarne ţleze (Kramer, 1997; Ravnik, 2002).
Tiste vrste kukavičevk, pri katerih ni ostroge in nektarnih ţlez, imajo medeno ustno oblikovano tako, da spominja na samico nekaterih vrst, kar privablja opraševalce iz druţine koţekrilcev. K tem prispevajo tudi izločki cvetnih ţlez, ki oponašajo feromone samic koţekrilcev (Ravnik, 2002).
Razvoj kukavičevk je neposredno vezan na glive, ki nudijo vzkaljenim semenom potrebne hranilne snovi za nadaljnjo rast in razvoj (Dixon in sod., 2003). Njihov simbiotski odnos z glivami je dolgotrajen, saj pride do razvoja zelenih listov šele po nekaj letih vzajemnega odnosa. Ob razvoju listov mlada rastlina preklopi na avtotrofen način ţivljenja, mikotrofne vrste pa tudi po tem ostanejo v simbiotskem odnosu z glivo (Ravnik, 2002).
Cvetovi kukavičevk poţenejo šele nekaj let po razvoju zelenih listov in so vrstno specifični. Večina naših vrst kukavičevk ima le en prašnik, pri čemer vsak prašnik sestavljata dva polinarija s pelodnimi zrni in klavdikulo, ki se zaključi z lepljivo
7
ploščico. Ta ima ključen pomen pri opraševanju, saj le-ta poteka s prenosom lepljive ploščice iz cveta na cvet. Pri opraševanju večine vrst kukavičevk imajo ključno vlogo ţuţelke, zlasti koţekrilci, nekatere kukavičevke pa imajo sposobnost samooprašitve (Petauer, 1998; Ravnik, 2002).
Orhideje so zelo občutljive na gnojila, ki vsebujejo dušikove in fosforjeve spojine.
Prav zato jih redko najdemo na gnojenih travnikih. V namen njihove ohranitve je potrebno ohranjati ekstenzivno rabljene travniške površine (Ravnik, 2002; Dixon in sod., 2003; Dorrough in Scroggie, 2008).
2.2 BIOINDIKATORSKA VLOGA METULJEV IN KUKAVIČEVK
Dejstvo, da lahko nekatere organizme obravnavamo kot bioindikatorje, je danes ţe dobro znano. Bioindikatorji so tisti organizmi, ki so sposobni hitro slediti spremembam v okolju, za kar morajo biti na okoljske spremembe dovolj občutljivi, hkrati pa razširjeni po številnih geografskih območjih (Blair, 1999). Kot takšni so bili, vključno s pticami in sesalci, prepoznani tudi dnevni metulji (Fleishman in Murphy, 2009; Verovnik in sod., 2012).
Dnevni metulji so organizmi s kompleksnimi prehranskimi in habitatnimi potrebami, ki se med različnimi stopnjami njihovega razvoja zelo razlikujejo. Njihov razvojni cikel je v primerjavi z nekaterimi drugimi indikatorskimi skupinami organizmov kratkotrajnejši, zaradi česar lahko okoljskim spremembam sledijo hitreje kot nekatere druge vrste organizmov (van Swaay in sod., 2010). Iz tega razloga so se metulji izkazali kot boljši indikatorji stanja urbanih območij od ptic (Blair, 1999).
Zaradi svoje kratkoţivosti in občutljivosti so odlična skupina za preučevanje stanja nekega okolja, pri čemer velja, da lahko večja vrstna pestrost metuljev, pomeni tudi večjo raznovrstnost vseh ţivih bitij na nekem območju in bolj ohranjeno okolje (Verovnik in sod., 2012). Pri vrednotenju stanja okolja so še posebej pomembne specializirane vrste dnevnih metuljev, saj so te vezane na specifične habitatne tipe ter njihovo vegetacijo, zato iz neustreznega ţivljenjskega okolja še hitreje izginejo (Kitahara in Watanabe, 2003).
8
Pri vrednotenju stanja okolja preko indikatorskih vrst organizmov moramo biti pozorni na izvor sprememb na raziskovanem območju. Le-te lahko izhajajo iz naravnih procesov (npr. skucesije) ali pa nastanejo pod vplivom človekove dejavnosti v okolju.
Le okoljske spremembe, ki nastanejo pod antropogenim vplivom, so lahko vrednotene preko indikatorskih vrst organizmov (Fleishman in Murphy, 2009). Pri ugotavljanju sprememb v okolju moramo upoštevati razširjenost, številčnost in demografske karakteristike vrst (Fleishman in Murphy, 2009). Visoka vrstna pestrost in veliko število metuljev sta lahko pokazatelja visoke stopnje ohranjenosti okolja, pestrost ogroţenih vrst pa nam pripomore k izboru območij, ki jih je še posebej treba varovati (Verovnik in sod., 2012).
Tudi druge raziskave poudarjajo povezavo med vrstno pestrostjo metuljev v povezavi s stanjem okolja, hkrati pa potrjujejo njihov ekološki pomen in spodbujajo k varstvu habitatov, ki predstavljajo ustrezno okolje ogroţenim vrstam (Blair, 1999; Kitahara in Watanabe, 2003; Van Swaay in sod., 2006; Fleishman in Murphy, 2009; Jonason in sod., 2010). Švedska raziskava (Jonason in sod., 2010), ki je v več pogledih podobna naši, potrjuje indikatorsko vlogo metuljev in spodbuja k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje s strani človeka, hkrati pa opozarja na bolj nadzorovano varstvo okolja tudi na območjih, kjer prisotnost ogroţenih vrst ni znana.
Dorrough in Scroggie (2008) navajata, da so dobri pokazatelji stanja okolja tudi rastline, še zlasti vrste, ki se na spremembe v njihovem ţivljenjskem okolju odzivajo hitro. Takšne vrste lahko opredelimo kot indikatorje stanja okolja, ki s svojo odsotnostjo kaţejo na okoljske spremembe, ki so najpogosteje posledica antropogenih posegov v okolje. Mednje spadajo tudi kukavičevke, ki s svojo odsotnostjo kaţejo na zniţanje pH vrednosti tal in povečano koncentracijo mineralnih snovi v zemlji (Dolinar, 2015).
Kljub dolgemu in kompleksnemu razvoju kukavičevk ter njihovi dolgoţivosti, hitro zaznajo spremembe v svojem okolju in se nanje hitro odzovejo (Kull in sod., 2016).
Večina vrst kukavičevk je ţivljenjsko vezana na ekstenzivne travniške površine, ki pa so v svetovnem merilu med najbolj ogroţenimi habitatnimi tipi (Tscharntke in sod., 2005; Kull in sod., 2016).
9
2.3 OGROŢENOST
2.3.1 Ogroţenost metuljev
Ljudje smo bitja, ki nenehno teţimo k napredku in posledično razvijamo nove tehnologije, ki nam lajšajo ţivljenje. S porastom številčnosti prebivalstva so se povečale tudi potrebe po rabi prostora, čemur sledijo dejavnosti, ki pomembno vplivajo na strukturo habitatov (Čelik in sod., 2005; Tscharntke in sod., 2005;
Verovnik in sod., 2012).
V zadnji četrtini preteklega stoletja so se pod antropogenim vplivom sekundarno oblikovani ţivljenjski prostori močno spremenili, vse te spremembe pa se odraţajo tudi v spremenjeni favni dnevnih metuljev (Čelik in sod., 2005; Tscharntke in sod., 2005; Van Swaay in sod., 2010; Verovnik in sod., 2012). Najbolj so ogroţene populacije niţinskih območij, saj so njihovi habitati ljudem laţje dostopni, zato so posegi vanje najpogostejši (Čelik in sod., 2005). Tudi Wettstein in Schmid (1999) potrjujeta, da vrstna pestrost metuljev z večjo nadmorsko višino habitata narašča. To pripisujeta večji ohranitveni vrednosti habitatov v višjih legah, saj je tam zaradi teţje dostopnih območij raba površin manj intenzivna kot v niţinah (Wettstein in Schmid, 1999).
V Evropi je ustreznih habitatov za dnevne metulje vedno manj, številčnost prebivalstva in s tem povezan pritisk na okolje pa je vedno večji (Čelik in sod., 2005;
Verovnik in sod., 2012; Von Brandt, 2015). Kot posledica izgube ekološko ustreznih habitatov se zmanjšuje vrstna raznolikost dnevnih metuljev (Čelik in sod., 2005).
Izginjanju so najbolj izpostavljene vrste s kompleksnejšimi ekološkimi potrebami, ki se pojavljajo le v določenih habitatnih tipih in so zelo občutljive na spremembe znotraj njihovega ţivljenjskega prostora (van Swaay in sod., 2010; Verovnik in sod., 2012).
Te vrste dnevnih metuljev označujemo z izrazom »specialisti«, ki so vezani predvsem na danes redke, ekstenzivne površine, zaradi česar so številne izmed teh vrst ogroţene. Zaradi svoje občutljivosti so dobri pokazatelji stanja okolja, saj v primeru spremembe njihovega habitata iz nekega območja hitro izginejo (Kitahara in Watanabe, 2003; Jonason in sod., 2010; van Swaay in sod., 2010; Verovnik in sod.
2012).
10
O ogroţenosti ekstenzivnih travniških habitatov poročajo številne tuje raziskave (Wettstein in Schmid, 1999; Kitahara in Watanabe, 2003, Johst in sod., 2006; van Swaay in sod., 2006; Aviron in sod., 2007; Jonason in sod., 2010), ki poudarjajo pomembnost ohranjanja ekstenzivnih travnikov, kjer je po podatkih upad ogroţenih vrst metuljev največji. Kitahara in Watanable (2003) opredeljujeta kot vrstno najbolj pestra in raznolika območja ekstenzivne travniške površine ob gozdu, kjer je v primerjavi z odprtimi travniškimi površinami in gozdovi prisotnih več endemičnih in ogroţenih vrst. Pri tem poudarjata pomen gozdnega roba, kjer najdemo tako travniške kot gozdne metulje specialiste (Kitahara in Watanabe, 2003).
2.3.2 Dejavniki ogroţenosti metuljev
V svetovnem merilu so številne vrste dnevnih metuljev ţe izumrle, številnim pa izumrtje še grozi. Stopnja izumrtja se je namreč v primerjavi z evolucijsko zgodovino močno povečala in to povečanje lahko v veliki meri pripišemo vedno bolj intenzivnemu antropogenemu vplivu na njihove ţivljenjske prostore (Verovnik in sod., 2012).
Intenzifikacija kmetijstva najpomembneje vpliva na prisotnost ogroţenih vrst dnevnih metuljev, pomemben vpliv pa ima tudi urbanizacija, s katero se zmanjšujejo območja visoke biotske pestrosti (van Swaay in sod., 2006; Jonason in sod., 2010). Rezultati raziskave, ki se je ukvarjala z vrstno pestrostjo metuljev na različnih območjih (van Swaay in sod., 2006), nakazujejo na večjo pestrost metuljev v urbanih središčih kot na intenzivnih travnikih, kar le potrjuje negativen vpliv intenzivnega kmetijstva.
Velik del kopnega danes zasedajo območja, kjer poteka intenzivna kmetijska dejavnost (Tscharntke in sod., 2005). Intenzivno kmetijstvo, ob uporabi različnih pesticidov in mineralnih gnojil, pomembno vpliva na favno metuljev (Kurillo, 1992;
Čelik in sod., 2005; van Swaay in sod., 2006). Zaradi intenzivne rabe različnih površin v kmetijske namene so se številni habitati spremenili v pridelovalne površine, s čimer se je povečala obremenitev intenziviranega okolja ter posledično zmanjšala pestrost različnih skupin organizmov na teh območjih (Čelik in sod., 2005; Tscharntke in sod., 2005; van Swaay in sod., 2010; Verovnik in sod., 2012).
11
Tradicionalna, manj intenzivna raba površin je na številnih območjih le še preteklost, ki jo je nadomestila široka uporaba pesticidov in gnojilnih sredstev z namenom povečanja pridelka (Tscharntke in sod., 2005). Intenzifikacija z gojenjem monokultur povečuje homogenost kulturne krajine (Tscharntke in sod., 2005). To pomembno vpliva na vrstno pestrost in številčnost metuljev, saj so zanje ugodnejša heterogena območja s pestro floristično sestavo (Jonason in sod. 2010). Z večanjem obsega kmetijskih zemljišč upada številčnost robnih habitatov, mokrišč in suhih ekstenzivnih travnikov, ki postajajo vedno redkejši in bolj členjeni. Ekstenzivne travniške površine imajo zato pogosto prednost za izvajanje okoljevarstvenih ukrepov (Tscharntke in sod., 2005; van Swaay in sod., 2010).
Intenzivnejša kmetijska praksa obsega tudi pogostejšo košnjo travnikov, ki negativno vpliva na floristično sestavo in posledično tudi na prisotnost dnevnih metuljev (Wettstein in Schmid, 1999; Johst in sod., 2006). Za vzdrţevanje ustreznega ekološkega stanja ekstenzivnih travnikov je pogoj zmerna, predvsem pa »pravočasna košnja« (Čelik in sod.; 2005; Johst in sod., 2006). Primeren čas prve košnje je po koncu cvetne sezone, druga košnja pa naj ne bi potekala pred koncem meseca avgusta, saj s tem različnim razvojnim stopnjam metuljev zagotovimo dovolj časa za njihov razvoj (Johst in sod., 2006). Košnja v neprimernem času namreč močno vpliva na preţivetje jajčec in gosenic, ki so vezane na hranilne rastline tistega območja in se zaradi svoje omejene mobilnosti iz okolja ne morejo umakniti (Čelik in sod., 2005;
Johst in sod., 2006). Pozno košeni ekstenzivni travniki zagotavljajo odraslim metuljem neprekinjen dostop do hrane, hkrati pa predstavljajo ustrezen prostor, kamor lahko samice metuljev odlagajo jajčeca in kjer poteka njihov nadaljnji razvoj (Aviron in sod., 2007).
Na nekaterih območjih košnjo nadomešča pašna dejavnost, ki ima prav tako posreden vpliv na pestrost dnevnih metuljev (Wettstein in Schmid, 1999). Na območjih, kjer poteka intenzivna pašna dejavnost, je spremenjena (povečana) koncentracija fosforja v tleh, kar vpliva na upadanje vrstne pestrosti rastlin na teh območjih (Dorrough in Scroggie, 2008). To posredno vpliva tudi na prisotnost dnevnih metuljev, med katerimi so številni vezani na specifične rastlinske vrste, te pa iz neustreznega območja hitro izginejo (Wettstein in Schmid, 1999; Čelik in sod.
2005; Verovnik in sod., 2012).
12
Primerjava vrstne pestrosti metuljev na košenih travnikih in pašnih površinah v Švici (Wettstein in Schmid, 1999) kaţe na večjo vrstno pestrost metuljev na območjih, kjer poteka košnja. Kljub temu sta se oba načina obdelave travniških površin izkazala za primerna pod pogojem, da potekata pravočasno in največ dvakrat letno (Johst in sod., 2006).
Kljub temu da z intenzivnim kmetijstvom močno ogroţamo ekstenzivne travnike in njihovo pestrost, tudi pestrost dnevnih metuljev, prav tako z opuščanjem košnje povzročamo primerljivo škodo (Čelik in sod., 2005; Johst in sod., 2006). Zaradi opustitve košnje postopoma pride do zaraščanja, kar pa pomeni izgubo različnih ţivljenjskih prostorov, ki so bili prej vzdrţevani z zmerno košnjo in drugimi tradicionalnimi kmetijskimi dejavnostmi (Verovnik in sod.; 2012). Zaradi zaraščanja se zmanjšuje obseg ekološko ustreznih habitatov in narašča izoliranost posameznih ploskev, kar negativno vpliva na prisotnost dnevnih vrst metuljev (Van Swaay in sod., 2010). To je povezano tudi z manjšo pestrostjo rastlin na zaraščenih habitatih, saj je na takšnih območjih omejena tudi kalitev semen in nadaljnji razvoj številnih rastlinskih vrst (Dorrough in Scroggie, 2008). Temu dejavniku so najbolj izpostavljene gozdne površine, ki sicer niso najprimernejši ţivljenjski prostor dnevnim metuljem, pač pa jim nudijo zatočišče pred neugodnimi razmerami (van Swaay in sod., 2006; Verovnik in sod., 2012).
Med redkejšimi in bolj ogroţenimi habitatnimi tipi v Evropi so tudi ekstenzivno vzdrţevani mokrotni travniki. Izsuševanje vlaţnih habitatov ogroţa vse tiste vrste dnevnih metuljev, ki so vezane na mokrotne travnike (van Swaay in sod., 2010). Van Swaay in sod. (2006) ocenjujejo, da se je številčnost dnevnih metuljev specialistov na vlaţnih travniških habitatih v zadnji četrtini preteklega stoletja zmanjšala za pribliţno 15 %. Vzrok za manjšanje populacij številnih vrst metuljev na mokrotnih travnikih in drugih habitatnih tipih je tudi t. i. fragmentacija oz. členitev habitatov, ki je posledica človekovega poseganja v naravo. Zmanjšanje prvotnih habitatov povečuje njihovo stopnjo izoliranosti in s tem negativno vpliva na zdravje populacij, ki so na te habitate vezane. Na ta način se prej večje in med seboj povezane površine spremenijo v manjše odseke, ki so med seboj preveč oddaljeni in izolirani.
13
To močno vpliva na velikost posamezne populacije nekega območja, hkrati pa izoliranost negativno vpliva na prenos genetskega materiala, s čimer se poveča ogroţenost populacije na »prizadetem« območju ter poveča moţnost za izumrtje (Wettstein in sod., 1999; van Swaay in sod., 2006; van Swaay in sod., 2010).
Zmanjševanje vrstne pestrosti dnevnih metuljev je povezano tudi s klimatskimi spremembami, katerim sledijo spremembe v okolju. Le-te se izraţajo v temperaturah, ki niso tipične za določen letni čas (Wettstein in Schmid, 1999; van Swaay in sod., 2006; van Swaay in sod., 2010). Aktivnost metuljev je pogojena s temperaturo, kar je tudi razlog za njihovo številčnejše pojavljanje v poletnih mesecih, zlasti juniju in juliju.
To je tudi razlog, da se z metulji v hladnih dneh in ob padavinah ne srečujemo. Višje temperature pozitivno vplivajo na velikost populacij dnevnih metuljev. Kljub temu da so dnevni metulji toploljubni, pa daljša sušna obdobja negativno vplivajo na njihov obstoj na nekem območju. Huda vročina lahko namreč uniči rastlinske vrste, od katerih so metulji v različnih stadijih svojega razvoja prehransko odvisni (Roy in sod., 2001).
V primerjavi z antropogenimi vplivi, ki vodijo v uničenje habitatov in posledično zmanjšanje pestrosti metuljev na teh območjih, se zbirateljstvo zdi kot bolj obstranski problem. Kljub temu je le-ta s svojim prispevkom pomembno vplival na preţivetje nekaterih vrst metuljev, ki so danes zelo maloštevilne in močno ogroţene.
Problematično je zlasti takrat, kadar gre za prekomeren izlov osebkov iste vrste/populacije, s čimer to nima pozitivnega doprinosa k zbirki, a lahko negativno vpliva na populacijo ogroţene vrste na nekem območju (Van Swaay in sod., 2006;
Verovnik in sod.; 2012).
2.3.2 Ogroţenost kukavičevk
Pod vplivom različnih dejavnikov se je flora kukavičevk po Evropi in po svetu bistveno zmanjšala. Redkost številnih vrst kukavičevk predstavlja še dodaten izziv za njihove ljubitelje in zbiratelje, ki z nabiranjem le-teh stanje vrst še poslabšujejo (Dixon in sod., 2003; Kull in sod., 2016). Eden izmed dejavnikov, ki ima lahko negativen vpliv na prisotnost kukavičevk, je tudi pohodništvo, saj na bolj obljudenih predelih pomembno vpliva na strukturo in prezračenost tal, hkrati pa je problematično tudi nabiranje kukavičevk zaradi njihove privlačnega videza (Čušin, 2004).
14
Kalitev semen kukavičevk je večinoma vezana na določene glive, saj semena brez stika z glivo ne morejo vzkaliti. Obe lastnosti še dodatno vplivata na njihovo preţivetje in številčnost, zato je varstvo obstoječih vrst in njihovih habitatov še večjega pomena (Ravnik, 2002; Kull in sod., 2016).
Njihovo reprodukcijsko uspešnost v povezavi z njihovo kompleksnostjo zmanjšujejo antropogeni vplivi, naravne katastrofe in klimatske spremembe, ki vplivajo na njihovo ogroţenost (Čušin, 2004, Kull in sod., 2016). Klimatske spremembe vplivajo na njihovo zgodnejše cvetenje, ki ne sovpada z običajnim časom njihovega opraševanja, to pa se lahko odraţa v odsotnosti potencialnih opraševalcev (Kull in sod., 2016).
Za veliko število vrst je bilo ugotovljeno, da velikosti njihovih populacij izrazito upadajo, kar je v številnih evropskih drţavah vzbudilo skrb in potrebo po njihovem ohranjanju. Nanje najbolj vpliva človekova dejavnost v smislu intenzifikacije in urbanizacije.
Intenzifikacija in urbanizacija sta glavna vzroka upada pestrosti kukavičevk v Srednji Evropi, ki velja za habitatno najbolj ogroţen evropski predel. Oba dejavnika namreč zmanjšujeta obseg ustreznih ţivljenjskih območij ter povečujeta njihovo členjenost in izoliranost (Dixon in sod., 2003; Kull in sod., 2016). Zelo pomemben dejavnik, pod vplivom katerega se stopnja njihove ogroţenosti znatno povečuje, je tudi opuščanje kmetijske dejavnosti, kar vodi v zaraščanje ustreznih površin, s čimer je razvoj niţje rastočih rastlin, kot so kukavičevke, onemogočen (Čušin, 2004).
Najpomembnejši vpliv na zmanjševanje vrstne pestrosti kukavičevk ima intenzivno kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti, tj. uporaba mineralnih gnojil, pesticidov, prekomerna košnja in paša, obseţna ţivinoreja, gojenje monokultur, krajši cikli kolobarjenja, večanje poljedelskih površin, uporaba teţje kmetijske mehanizacije itd.
(Dixon in sod., 2003; Tscharntke in sod., 2005). Zaradi tovrstnega načina upravljanja kmetijskih zemljišč se je zmanjšala heterogenost raznolike mozaične krajine ter vrstna pestrost rastlin na intenziviranih območjih (Tscharntke in sod., 2005).
Tovrstni dejavniki najbolj ogroţajo travniške površine, ki so bile nekoč ekstenzivno vzdrţevane in manj izpostavljene uporabi različnih snovi, ki vplivajo na spremembe koncentracij hranil v tleh (Dorrough in Scroggie, 2008).
15
Glavni pogoj za njihovo ţivljenje na nekem območju je ustrezna podlaga, pri čemer so najpogostejše na bazičnih karbonatnih tleh. Snovi, s katerimi kmetje povečujejo svoj pridelek, zvišujejo pH vrednost tal in vodijo v zakisanost ter s tem v odsotnost kukavičevk (Kull in sod., 2016).
Rastline obvodnih predelov so prav tako pod antropogenim vplivom, najbolj pa jih ogroţa utrjevanje breţin in spreminjanje struge ter invazivne rastlinske vrste (Čušin, 2004). Uporaba mineralnih gnojil namreč ne vpliva le na kopenske habitate, pač pa tudi na bliţnje obvodne habitate in mokrišča. To prispeva k evtrofikaciji, ki ima prav tako negativen vpliv na pestrost kukavičevk (Čušin, 2004, Kull in sod., 2016).
2.4 ZAKONODAJA POVEZANA Z VARSTVOM METULJEV IN KUKAVIČEVK
Metulji so ena izmed karizmatičnih skupin organizmov, ki s svojo vizualno podobo vzbujajo pozornost ljudi, hkrati pa sluţijo tudi kot odličen raziskovalni objekt. Hitro prepoznavnost v naravi jim omogočajo raznobarvna luskasta krila, ki jih ljudje doţivljamo kot estetski objekt in uţivamo ob opazovanju teh organizmov. Zagotovo je tudi to eden izmed razlogov, ki spodbuja ljudi k podpori omreţij, projektov in zakonodaje, ki vključujejo njihovo zaščito in ohranitev (Čelik in sod., 2005).
Kukavičevke so neprecenljiv del evropske flore in zaradi dejstva, da njihova številčnost in raznolikost močno upada, se je v namen njihove ohranitve oblikovala tudi zakonodaja ter različni mednarodni sporazumi, ki urejajo trgovino z orhidejami (Dixon in sod., 2003).
V času po drugi svetovni vojni so se tako kot drugod po svetu tudi pri nas pričele odvijati številne raziskave, katerih rezultat so bili rdeči seznami tistih vrst, ki jih je potrebno ohranjati in zaščititi (Čušin, 2004, van Swaay in sod., 2010). Van Swaay in sod. (2010) poudarjajo, da je vrstno pestrost dnevnih metuljev moč ohraniti le z ustreznim načinom upravljanja in ohranjanja njihovega ţivljenjskega prostora. Enako velja tudi za kukavičevke, katerih ogroţenost temelji predvsem na izgubi ustreznih habitatov kot posledica intenzivne kmetijske dejavnosti (Dixon in sod., 2003).
16
Rdeči seznami temeljijo na statistično določeni stopnji ogroţenosti posamezne vrste organizmov ter stopnji ogroţenosti njihovih habitatov (Van Swaay, 2010; Verovnik in sod., 2012). Vsaka vrsta iz rdečega seznama je ovrednotena na podlagi podatkov, ki določajo stopnjo njene ogroţenosti pred izumrtjem. Na podlagi teh podatkov se tudi določa naravovarstvene prioritete, ki so usmerjene v njihovo ohranjanje (Čelik in sod., 2005; Čušin, 2004; Van Swaay in sod., 2011).
Zbiranje podatkov in druge metode dela, ki soustvarjajo rdeče sezname sledijo kriterijem in kategorijam, določenim s strani Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Gre za vodilno svetovno organizacijo, ki se posveča ogroţenim vrstam organizmov in tveganjem za njihovo izumrtje. Njeno delovanje je osredotočeno na potrebe različnih taksonomskih skupin po različnih regijah (Van Swaay in sod., 2011).
Rdeči seznami vrst temeljijo na objektivnih podatkih preko katerih izpostavljajo tiste vrste, ki jih je potrebno zaščititi in ohranjati ter dajejo izhodišče za naravovarstvene ukrepe, ki so ciljno usmerjeni v ohranjanje biodiverzitete na različnih območjih (Van Swaay in sod., 2010; Verovnik in sod., 2012). Slovenski rdeči seznami vrst, ki sovpadajo z evropskimi standardi in temeljijo na določbah s strani Mednarodne zveze za zaščito narave, so podani v prilogah Pravilnika o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002 z dne 24.9.2002).
Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija v svojo zakonodajo sprejela pravni red Evropske skupnosti, katerega izhodišče predstavljajo predhodna določila, ki so zajeta v Direktivi o ohranjanju prostoţivečih ptic ter v Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoţivečih ţivalskih in rastlinskih vrst; Direktiva o habitatih (Council Directive 92/43/EEC). Obe direktivi sta temelj evropske zakonodaje in ne določata enotne pravne podlage, pač pa je naloga vsake posamezne drţave, da preko lastne zakonodaje sledi ciljem obeh direktiv. Temu so sledile določitve varstveno pomembnih območij; izdani so bili predlogi rastlinskih in ţivalskih vrst organizmov ter habitatnih tipov na priloge omenjenih direktiv (Čušin, 2004; Čelik in sod., 2005).
17
S področja varstva narave so se v Sloveniji oblikovali naslednji zakoni:
- Zakon o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 96/2004), ki se zavzema za ohranjanje splošne biodiverzitete ter habitatov, ki predstavljajo ugoden ţivljenjski prostor različnim rastlinskim in ţivalskim vrstam.
- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št.
49 in št. 110/2004) navaja smernice za ohranjanje ptic in drugih ţivalskih in rastlinskih vrst ter njihovih ţivljenjskih prostorov. V 2. prilogi so navedena habitati in vrste (vključno z dnevnimi metulji), katerih območja je potrebno zaščititi.
- Uredba o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004, št. 110/2004, št. 115/2007, št. 36/2009 in št. 15/2014) navaja zavarovane rastlinske vrste, med katerimi so tudi vse vrste iz druţine kukavičevk.
- Uredba o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46 in 109/2004). V Sloveniji je s to uredbo zavarovanih preko 100 vrst pripadnikov redu metuljev, od tega 28 vrst dnevnih metuljev.
Ohranitveno pomembna območja so med seboj povezana v omreţje Natura 2000, njihov izbor pa je temeljil na vrstah in njihovih ţivljenjskih prostorih, ki so navedene v prilogah Direktive o habitatih. Številne vrste, ki so bile pri nas prepoznane kot ohranitveno pomembne, niso vrednotene kot evropsko pomembne vrste in zato jih ni bilo moč uvrstiti med tiste v Direktivi o habitatih (Čušin, 2004; Skoberne, 2003; Čelik in sod., 2005). V Sloveniji so z Naturo 2000 opredeljena območja za 13 vrst dnevnih metuljev (Čelik in sod., 2005).
Atlas dnevnih metuljev (Verovnik in sod., 2012) je z vidika poznavanja osnovne razširjenosti dnevnih metuljev v Sloveniji kot z naravovarstvenega vidika zelo pomembna pridobitev, ki omogoča boljši vpogled v stanje naše kulturne krajine, na katero so vezane številne naravovarstveno pomembne vrste dnevnih metuljev. Gre za urejeno celoto podatkov o dnevnih metuljih, njihovi razširjenosti in ogroţenosti.
Atlas torej predstavlja pomemben dokument, ki pa še zdaleč ni zaključek pač pa poziv k nadaljnjem raziskovanju in bolj okolju prijaznem delovanju, saj je le na ta način mogoče ohraniti naše naravno bogastvo.
18
Atlas navaja podatke o ogroţenosti 61 vrst dnevnih metuljev in ponazarja razširjenost vseh vrst dnevnih metuljev v Sloveniji (Verovnik in sod., 2012). Ponazarja obstoječe stanje vrstne pestrosti dnevnih metuljev v Sloveniji in opredeljuje ohranitveni status vrst dnevnih metuljev.
Komisija za preţivetje vrst (SSC) je ena izmed šestih prostovoljnih komisij Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), ki se s pomočjo ljubiteljskih in strokovnih prostovoljcev zavzemajo za trajnostno ohranjanje raznovrstnosti kukavičevk in pa njihovih ţivljenjskih prostorov (Dixon in sod., 2003).
Svetovno trgovino z ţivalskimi in rastlinskimi vrstami v veliki meri ureja Konvencija o mednarodni trgovini z ogroţenimi prosto ţivečimi ţivalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Cilj le-te je preprečiti negativne vplive trgovanja na obstoj ogroţenih vrst organizmov in s tem ohranjati njihovo pestrost (Dixon in sod., 2003; Verovnik in sod., 2012).
19
3. MATERIALI IN METODE
3.1 OPIS OBMOČJA
3.1.1 Občina Domţale
Občina Domţale je ena večjih slovenskih občin, ki obsega 50 naselij, razdeljenih na 13 krajevnih skupnosti (ZaVita, 2015). Domţale so ena izmed občin v osrednjeslovenskem območju, ki pripadajo ljubljanski regiji. Na severovzhodnem ravninskem delu mejijo na Ljubljano, od večine drugih občin (tj. Kamnik, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani) pa so Domţale ločene s strmimi, enakomerno dvigajočimi vzpetinami (Rebernik, 2003).
Ugodna geografska lega ob Kamniški Bistrici je vzrok za zgodnjo gosto poseljenost domţalskega ozemlja (Pelc, 1992). Danes se glede na gostoto prebivalstva uvršča med nadpovprečno poseljene občine v Sloveniji. Na to je pomembno vplivala tudi ugodna izhodiščna lega, bliţina glavnega mesta in odlične cestne povezave, s čimer se je število prebivalstva s časom mnoţično povečevalo, naraščalo je število gradenj bivalnih objektov, večala se je stopnja industrializacije (Pelc, 1992; Rebernik, 2003).
Urbanizacija, ki se je začela odvijati v središču mesta Domţal, se je zelo hitro razširila tudi na obmestna naselja. Ţe ocene iz prejšnjega stoletja (Pelc, 1992) pričajo o tem, da so Domţale zaradi intenzivnih prostorskih posegov eno najbolj spremenjenih območij v ljubljanski regiji.
Območja, kjer poteka kmetijska dejavnost, so v primerjavi z mestnimi predeli doţivela manjše spremembe, kljub temu pa se je tudi poseljenost na podeţelju precej povečala, starejši kmetijski objekti pa so se tekom prenov razširili (Pelc, 1992). V času po drugi svetovni vojni se je povečal obseg kmetijsko obdelovalnih površin, v ospredje je stopilo gojenje monokultur, na izbor katerih je pomembno vplivala dostopnost strojne opreme. To obdobje lahko znotraj območja Domţal štejemo kot prestopno, saj je takrat na številnih območjih tradicionalno obdelavo kmetijskih površin zamenjalo intenzivno kmetijstvo. Prav tako se je kmetijstvo usmerilo v hlevsko ţivinorejo, s čimer se je zmanjšala pašna dejavnost in povečala vzreja različne ţivine (Straţar, 1974; Pelc, 1992).
20
Najpomembnejši vodotok v občini Domţale je reka Kamniška Bistrica, ki se na meji z občino Dol pri Ljubljani zlije v reko Savo (Locus, 2015). Le-ta je prispevala k nastanku ravninskega dela znotraj občine Domţale ter pomembno vplivala na sestavo tal. Tla na nekaterih predelih obdaja evtrična rjava prst z bazičnim značajem, na drugih predelih pa bolj kisla distrična rjava prst (Straţar, 1974). Več kot tretjino površine obdaja gozd, travniške površine pa preraščajo pribliţno petino domţalskega ozemlja. Deleţ travnikov je skoraj enakovreden deleţu kmetijskih površin, ki so namenjene vzgoji pridelkov. Zaradi intenzivnejše rabe kmetijskih površin so ravninski predeli vrednoteni kot naravovarstveno manj pomembni, največjo ohranitveno vrednost imajo gozdne površine (ZaVita, 2015).
Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domţale je večje zavarovano območje kulturne krajine in se nahaja v gozdnem predelu naselja Dobovlje. Gre za pomemben del kulturne in zgodovinske dediščine, kjer so spremembe v smislu gradenj novih objektov in infrastruktur prepovedane. Omejitve v povezavi s kmetijsko dejavnostjo na tem območju niso predpisane.
3.1.2 Območja terenskega dela v občini Domţale
Popisi dnevnih metuljev so potekali na 14 travnikih v 7 naseljih znotraj območja občine Domţale, tj. Ihan, Goričica pri Ihanu, Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Vinje, Študa, Zaboršt pri Domţalah in Kolovec. Posamezne lokacije smo označili s kraticami L in zaporednimi številkami L01 - L14. Na satelitski sliki (slika 1, slika 2) so označena območja lokacij, kjer smo izvajali terensko delo. Zaradi preglednosti smo lege lokacij ponazorili na dveh ločenih zemljevidih.
21
Slika 1: Lokacije vzorčenja dnevnih metuljev (osrednji del območja raziskave) v občini Domţale (Vir: Geopedia).
Slika 2: Lokacije vzorčenja dnevnih metuljev (severni del območja raziskave) v občini Domţale (Vir: Geopedia).
3.1.2.1 Lokacija 1 (L01): Ihan
Ihan je eno izmed naravovarstveno pomembnih območij, ki leţi jugozahodno od središča Domţal (Locus, 2015).
22
Suhi travnik se nahaja nad pokopališčem v Ihanu, ob cerkvi sv. Jurija. Zgornji in vzhodni rob travnika obdaja mešani gozd, spodnji del pa meji na ţupnijski dom in cerkev s pokopališčem.
Najbliţje travniške površine se nahajajo na drugi strani ceste. Kljub temu da travnik ni obdelovan s teţjo mehanizacijo in na njem ni bilo sledi gnojenja, kukavičevk nismo opazili. Travnik je bil v času terenskega dela košen trikrat.
Tabela 1: Splošni podatki o lokaciji Ihan (L01) (Vir: Geopedia).
koordinata X * Y 108880,64 * 470995,37
dolţina travnika 217 m
površina travnika 1100 m2
dolţina roba z drevjem in grmičevjem 127 m
deleţ gozda okoli travnika 58,7 %
raba sosednjih površin gozd, naselje
Slika 3: Satelitska slika lokacije Ihan (Vir: Geopedia).
23
Slika 4: Pogled iz spodnjega dela travnika ob cerkvi na sredino zgornjega dela travnika ob gozdu (Vir: lasten).
3.1.2.2 Lokacija 2 (L02): Goričica pri Ihanu – S
Goričica pri Ihanu je eno izmed naselij v občini Domţale, katere manjši del pripada zavarovanemu območju Spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domţale.
Travnik leţi na jugovzhodno od cerkev svete Kunigunde, ki je pomemben del kulturne dediščine območja Domţal (Locus, 2015). Severni in vzhodni del travnika obdaja mešani gozd, ki v večjem deleţu sestoji iz listnatih dreves. Celoten travnik iz severa proti jugu razmejuje pas sadnih dreves. Gre za suhi, potencialno gojeni travnik, na katerem ni bilo opaţenih kukavičevk. Terensko delo je potekalo na levi (vzhodni) parceli. V času terenskega dela je bil travnik košen dvakrat.
Tabela 2: Splošni podatki o lokaciji Goričica pri Ihanu – S (L02) (Vir: Geopedia).
koordinata X * Y 108772 * 471389
dolţina travnika 302 m
površina travnika 3650 m2
dolţina roba z drevjem in grmičevjem 124 m
deleţ roba z drevjem in grmičevjem 41,2 %
raba sosednjih površin naselje, gozd, travnik
24
Slika 5: Satelitska slika lokacije Goričica pri Ihanu (L02) (Vir: Geopedia).
Slika 6: Pogled z JV robu travnika na zgornji del ter sadna drevesa. (Vir: lasten).
3.1.2.3 Lokacija 3 (L03): Goričica pri Ihanu – JZ
Obravnavana lokacija (L03) se prav tako nahaja v naselju Goričica pri Ihanu. Gre za niţinski mokrotni travnik, ki je v času močnega deţevja pogosto poplavljen, saj ga na severnem delu od sosednje površine loči studenec, po katerem se pretaka potok Ţabnica (Straţar, 1974). Na levi strani travnika je manj prometna cesta, ki vodi proti Vinjam. Travnik je bil v času terenskega dela košen dvakrat, na njem pa ni bilo opaţenih kukavičevk. Juţni del travnika meji na mešani gozd.
25
Tabela 3: Splošni podatki o lokaciji Goričica pri Ihanu – JZ (L03) (Vir: Geopedia).
koordinata X * Y 108278,39 * 471725,31
dolţina travnika 312 m
površina travnika 6465 m2
dolţina roba z drevjem in grmičevjem 130 m
deleţ roba z drevjem in grmičevjem 41,7 %
raba sosednjih površin travnik, naselje
Slika 7: Satelitska slika lokacije Goričica pri Ihanu (L03) (Vir: Geopedia).
Slika 8: Pogled na travnik s cestišča (Vir: lasten).
3.1.2.4 Lokacija 4 (L04): Brdo pri Ihanu – J
Brdo pri Ihanu je hribovito naselje na suhi kraški vzpetini, sestavljeno iz številnih gojenih travnikov in kmetij, kjer poteka ţivinoreja (Straţar, 1974).
26
Travnik leţi na robu zavarovanega območja Spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domţale. Suhi travnik se nahaja za hišo, tik ob gozdu, ki obdaja severni in severozahodni del travnika. Travnik je od sosednje, gojene površine ločen s traktorsko potjo, ki vodi skozi gozd do cerkve sv. Miklavţa. Od poti ga na zahodni strani travnika loči 39 m dolg pas grmičevja in listnatih dreves. Na travniku nismo opazili kukavičevk, v času terenskih popisov smo zabeleţili eno košnjo.
Tabela 4: Splošni podatki o lokaciji Brdo pri Ihanu – J (L04) (Vir: Geopedia).
koordinata X * Y 108466,14 * 472740,56
dolţina travnika 207 m
površina travnika 1637 m2
dolţina roba z drevjem in grmičevjem 88 m
deleţ roba z drevjem in grmičevjem 42,7 %
raba sosednjih površin gozd, travnik, naselje
Slika 9: Satelitska slika lokacije Brdo pri Ihanu – J (L04) (Vir: Geopedia).
27
Slika 10: Pogled na spodnji del travnika, ki leţi ob poti (Vir: lasten).
3.1.2.5 Lokacija 5 (L05): Študa pri Domžalah
Študa je manjše naselje v občini Domţale, ki leţi juţno od samega centra mesta Domţal. Nahaja se na vzhodnem (levem) bregu Kamniške Bistrice in se deli na dva dela, ki ju razmejuje avtocesta. Suhi travnik, na katerem je potekalo terensko delo, se nahaja na skrajnem jugozahodnem robu Štude, blizu čistilne naprave ob Kamniški Bistrici. Leţi ob potoku Mlinščica, ki teče ob vzhodnem robu travnika, na zahodni strani pa je 295 m oddaljena reka Kamniška Bistrica. Gre za potencialno ekstenzivni travnik, na katerem je bilo najdeno manjše število kukavičevk in je celoti je obdan z gostim pasom listnatih dreves. Travnik je bil v času terenskih popisov metuljev košen dvakrat.
Tabela 5: Splošni podatki o lokaciji Študa (L05).
koordinata X * Y 108042,24 * 470029,71
dolţina travnika 271 m
površina travnika 3575 m2
dolţina roba z drevjem in grmičevjem 271 m
deleţ roba z drevjem in grmičevjem 100 %
raba sosednjih površin travnik, njiva
28
Slika 11: Satelitska slika lokacije Študa pri Domţalah (L05). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia).
Slika 12: Pogled na osrednji del travnika (Vir: lasten).
3.1.2.6 Lokacija 6 (L06): Zaboršt pri Domžalah
Travnik v Zaborštu pri Domţalah je lociran blizu avtocestnega izvoza Domţale, ob glavni cesti Domţale–Vir. V času terenskih popisov je bil travnik košen trikrat, na travniku smo spomladi opazili številne kukavičevke ene vrste. Juţni in zahodni del travnika meji na gozd, severni del travnika pa je od sosednje, potencialno ekstenzivne površine, ločen s pasom grmičevja. Ravninski del travnika bi lahko opredelili kot mokrotni travnik, zgornji del blizu gozda pa kot polsuhi travnik.
29
Na spodnjem delu travnika sta dva vzporedna kanala, ki sta v deţevnih obdobjih napolnjena z vodo.
Tabela 6: Splošni podatki o lokaciji Zaboršt pri Domţalah (L06) (Vir: Geopedia).
koordinata X * Y 108042,24 * 470029,71
dolţina travnika 673 m
površina travnika 16000 m2
dolţina roba z drevjem in grmičevjem 414 m
deleţ roba z drevjem in grmičevjem 61,6 %
raba sosednjih površin gozd, travnik, hitra cesta
Slika 13: Satelitska slika lokacije Zaboršt pri Domţalah (L06). Vzporedne črte ponazarjajo rastišče kukavičevk (Vir: Geopedia).
Slika 14: Pogled na travnik in pas mejic v ozadju (Vir: lasten).
