UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
TINA LOVŠE
Turizem v občini Grosuplje s poudarkom na Županovi jami
Zaključna seminarska naloga
Mentor: doc. dr. Dejan Cigale Študijski program: Geografija – E
Ljubljana, 2021
Izvleček
Turizem v občini Grosuplje s poudarkom na Županovi jami
Danes je turizem eden izmed najpomembnejših gospodarskih sektorjev. Namen te naloge je predstaviti stanje turizma v občini Grosuplje, večji poudarek pa posvetiti Županovi jami kot eni izmed glavnih turističnih znamenitosti v občini. Turizem je slabo razvit v občini Grosuplje. Ima sicer nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti, ki pa širše niso prepoznavne. Občina ima še potencial za razvoj turizma. Ta potencial leži v legi v bližini Ljubljane, kraškem površju ter v razvijanju naravnih in kulturnih znamenitosti. Tudi v majhnem številu prenočišč je možno videti, da turizma ni veliko, saj se prebivalci ne odločajo za to dejavnost. Število prihodov in prenočitev turistov se je, po padcu v letih po 2008, v zadnjih letih ponovno opomoglo in se je dvigalo. Prevladujejo domači obiskovalci, ki večinoma sem pridejo na enodnevne izlete. Tuji turisti pa so tisti, ki v večini prenočujejo. Županova jama je glavna turistična točka občine. Od leta 1990 je njen obisk padal, vse do zadnjih par let, ko se postopoma dviguje zaradi večje turistične ponudbe in boljše promocije. Tako prihode in prenočitve turistov kot obiskanost jame pa je znižala epidemija COVID-19. V tem pogledu se vidi, kako je turizem dovzeten in ranljiv za nenadne dogodke kot je lahko epidemija.
Ključne besede: občina Grosuplje, turistična ponudba, razvoj turizma, Županova jama
Abstract
Tourism in the municipality of Grosuplje with emphasis on the cave Županova jama Today tourism is one of the most important economic sectors. The purpose of this thesis is to present the condition of tourism in the municipality of Grosuplje, with bigger emphasis on the cave Županova jama as one of the main tourist attractions in the municipality. Tourism is poorly developed in the municipality of Grosuplje. However, it has a couple of natural and cultural landmarks, which are not widely known. The municipality still has the potential for growth in tourism. This potential lies in the location near Ljubljana, karst terrain and in the development of natural and cultural landmarks. In the number of accommodations, you can see that there is not a lot of tourism here, as people do not opt for this activity. The number of tourist arrivals and overnight stays has, after a fall in the years following 2008, recovered in the last couple of years and has been growing. Domestic visitors mostly visit for one day. Foreign tourists are the ones who mainly stay overnight. The cave Županova jama is the main tourist spot in the municipality. Since the year 1990, its visit had been falling down until a few years ago when it started to rise gradually because of bigger tourist supply and better promotion. Tourist arrivals, overnight stays and cave visitations were reduced because of the COVID-19 epidemic. In this regard, one sees how receptive and vulnerable tourism is to sudden events such as an epidemic.
Key words: the municipality of Grosuplje, tourism supply, tourism development, the cave Županova jama
KAZALO
1. UVOD ... 1
2. METODE DELA IN PREGLED LITERATURE ... 2
3. PREDSTAVITEV KLJUČNIH POJMOV NA PODROČJU TURIZMA ... 3
4. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE ... 4
4.1. LEGA IN DOSTOPNOST ... 5
4.2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ... 5
4.3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ... 7
5. ZGODOVINA IN RAZVOJ ... 8
6. TURIZEM V OBČINI ... 9
6.1. TURISTIČNA PONUDBA ... 9
6.1.1. NARAVNE ZNAMENITOSTI ... 9
6.1.2. KULTURNE ZNAMENITOSTI ... 12
6.1.3. AKTIVNOSTI, DOGODKI IN PRIREDITVE ... 16
6.1.4. TURISTIČNA OPREMLJENOST ... 16
6.2. PREGLED STATISTIČNIH PODATKOV ... 19
6.2.1. PRIHODI IN PRENOČITVE TURISTOV ... 19
6.2.2. PRIHODI IN PRENOČITVE DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV ... 22
6.3. VRSTE TURIZMA V OBČINI ... 23
7. PRIMER TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI - ŽUPANOVA JAMA ... 24
7.1. ZGODOVINA JAME... 26
7.2. TURISTIČNA PONUDBA JAME ... 27
7.3. OBISKANOST JAME ... 28
7.4. EPIDEMIJA COVID-19 IN NAČRTI ZA PRIHODNOST ... 30
8. PRIHODNOST TURIZMA V OBČINI TER MOŽNOSTI IN OVIRE ZA RAZVOJ ... 32
9. SKLEP ... 33
10. SUMMARY ... 35
11. VIRI IN LITERATURA ... 37
12. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC ... 41
1
1. UVOD
Turizem je danes ena od pomembnih gospodarskih panog na svetu, prav tako pa je turizem pomemben na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Gre za mlajšo panogo, saj se je tak turizem kot ga poznamo začel razvijati zadnjih dobrih sto let. Vse bolj pa turizem pridobiva na pomenu in množičnosti skozi leta, saj je turizma, turistov in turistične ponudbe vse več. Prav tako pa se ustvarjajo nove oblike turizma, nove dejavnosti, ki privedejo turiste, da obiščejo določeno lokacijo, in pa tudi nove oblike turistične ponudbe in opremljenosti. Prav tako pa je pomembno omeniti, da je turizem tudi močno ranljiv, kar se je pokazalo s pandemijo COVID-19, ko se je turizem po večini sveta močno zmanjšal, ponekod celo popolnoma zamrl.
Občina Grosuplje je z vidika turizma zanimiva, česar na prvi pogled ne bi pričakovali.
V njej ni večjih mest, ki bi pritegnila turiste, prav tako se občina ne nahaja ob morju ali pomembnejšem jezeru, da bi imela možnost za vodni turizem, njena nižja nadmorska višina pa tudi ne omogoča razvoja zimskega turizma. Ob bližjem pogledu in že ob kratki raziskavi turistične ponudbe (potenciala in opremljenosti) se lahko ugotovi, da občina vseeno vsebuje kar nekaj turistične ponudbe, ki je vredna pozornosti. Občina v mednarodnem merilu ni poznana, kot tudi niso poznane njene turistične znamenitosti.
Ena pomembnejših (naravnih) znamenitosti je gotovo Županova jama. Ta je z vidika turizma in rekreacije pomemben element v preučevanju obeh v občini Grosuplje.
Ta naloga je nastala, ker je turizem v občini Grosuplje še slabo raziskan, vendar je ta tema kljub temu pomembna, zato je zanimivo preučevati to področje in ponuditi v zbrani obliki podatke o turizmu v tej občini. Do sedaj je nastalo le malo podobnih diplomskih del, kot so: Turistični promet in turistična ponudba v občini Grosuplje v letu 1990 (Mišmaš, 1994), Dediščina in razvoj turizma v vasi Cerovo (Koščak, 2002), Kulturna in naravna dediščina v turizmu in predlog strategije turističnega razvoja Občine Grosuplje (Lesjak, 2004), Strategija razvoja turizma v občini Grosuplje (Janšar, 2006) ter najnovejša Razvoj turizma v občini Grosuplje (Logar, 2008). Ta naloga se bo osredotočala predvsem na turistično ponudbo in povpraševanje. V okviru prve bosta predstavljena turistični potencial (naravne in kulturne znamenitosti ter dogodki in prireditve), poleg teh pa tudi turistična opremljenost (nastanitveni in gostinski obrati).
Preko statističnih podatkov o prihodih in prenočitvah turistov, številu domačih in tujih turistov ter državah izvora tujih turistov se bo ugotavljalo turistično povpraševanje za občino. Na koncu naloge bo večji poudarek namenjen Županovi jami kot eni izmed glavnih turističnih znamenitosti v občini.
2
Namen te zaključne seminarske naloge je predstaviti stanje turizma v občini Grosuplje s poudarkom na Županovi jami kot eni izmed glavnih naravnih znamenitosti turistične ponudbe v občini.
Cilji zaključne seminarske naloge so:
- preučiti lego in dostopnost občine za razvoj turizma, - predstaviti stanje turizma v občini Grosuplje,
- predstaviti pomen Županove jame za turizem v občini in - predstaviti možnosti in ovire za razvoj turizma v občini.
Hipoteze, ki sem si jih zastavila v nalogi, so:
1. V občini Grosuplje se od leta 2008 povečuje število prihodov in prenočitev turistov.
2. Največ turistov, ki pridejo in prenočijo v občini, je iz Slovenije.
3. Število obiskov Županove jame se od leta 1990 povečuje.
2. METODE DELA IN PREGLED LITERATURE
Metode dela so vključevale predvsem kabinetno delo, nekaj malega pa tudi terenskega dela. Zadnje je vključevalo predvsem metodo opazovanja z obiskom občine. Kabinetno delo pa je obsegalo zbiranje, branje in pregled literature o tej temi. Prav tako pa je obsegalo pridobivanje statističnih podatkov vezanih na turizem v občini, iz katerih so bile nato ustvarjene primerjave občine s statistično regijo ter primerjave občine z državo ob pomoči izdelave preglednic in grafov.
Uporabljena je bila raznovrstna literatura, ki je vključevala elektronsko in tiskano literaturo in vire. Veliko oporo je nudila diplomska naloga Razvoj turizma v občini Grosuplje avtorice Petre Logar iz leta 2008. V pomoč je bil tudi učbenik Turistična geografija avtorja Matjaža Jeršiča (1992). Na internetu so bile uporabne spletne strani občine Grosuplje, Zavoda za turizem Grosuplje in spletna stran Županove jame ter spletne strani o turistični ponudbi občine. Raznovrstne statistične podatke o turizmu sem pridobila s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz njihove podatkovne baze SiStat. Pri pridobivanju podatkov in informacij o Županovi jami sta pomagala tudi predsednik Turističnega in okoljskega društva Županova jama Grosuplje Damjan Viršek ter vodja vodnikov in programa Lučka Jere.
3
3. PREDSTAVITEV KLJUČNIH POJMOV NA PODROČJU TURIZMA
Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega stalnega prebivališča in običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslovnih razlogov oziroma službe ali drugih razlogov. Omejen je na najmanj en dan oziroma na vsaj eno prenočitev in na največ eno leto brez prekinitve (Zupančič, 2021).
Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslovnih razlogov ali drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka in ki v kraju prenoči vsaj eno noč in ne več kot eno leto v gostinskem ali nastanitvenem obratu zunaj svojega stalnega prebivališča in običajnega okolja (Zupančič, 2021).
Domači turist je oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslovnih razlogov ali drugih razlogov začasno prebiva v drugem kraju v Sloveniji, v njem pa vsaj enkrat prenoči ter ne ostane več kot eno leto neprekinjeno, biva pa v gostinskih ali nastanitvenih obratih (Zupančič, 2021).
Tuji turist je oseba s stalnim prebivališčem v tuji državi, ki zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslovnih razlogov ali drugih razlogov začasno prebiva v nekem kraju v Sloveniji, v njem pa vsaj enkrat prenoči ter ne ostane več kot eno leto neprekinjeno, biva pa v gostinskih ali nastanitvenih obratih (Zupančič, 2021).
Obiskovalec (enodnevni, dnevni) je oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji (domači obiskovalec) ali oseba s stalnim prebivališčem v tuji državi (tuji obiskovalec), ki zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslovnih razlogov ali drugih razlogov za manj kot en dan obišče turistični kraj v Sloveniji in v njem niti enkrat ne prenoči (Kalin, 2018).
Prihodi turistov je število oseb, ki pridejo v nek gostinski ali nastanitveni obrat in se v njem prijavijo. V okviru tega se upoštevajo vse osebe, ki se prijavijo, tudi otroci, katerih prenočitve so lahko brezplačne (Zupančič, 2021).
Prenočitve turistov je število noči, ki jih turist preživi v gostinskem ali nastanitvenem obratu. Lahko noči dejansko preživi v obratu, torej tam prespi ali se v njem le zadržuje, lahko pa je tam le prijavljen in ni fizično navzoč (Zupančič, 2021).
Nastanitvene zmogljivosti so število sob in ležišč, ki so na voljo turistom v posameznih mesecih v gostinskih ali nastanitvenih obratih. Na letni ravni se prikazujejo kot seštevek največjega števila sob ali ležišč, ki so bila v posamezni enoti turistom na voljo celo leto.
Pri ležiščih se upoštevajo tako stalna kot pomožna ležišča. Stalna ležišča so ležišča, ki so stalno pripravljena za oddajo turistom, tudi ležišča v planinskih kočah in planinskih domovih. Pomožna ležišča so ležišča, ki so namenjana povečanju udobja turistov in ostala dodatna ležišča, s katerimi se poveča zmogljivost obrata v določeni sezoni ali pa na željo turista (Zupančič, 2021).
4
4. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE
Občina Grosuplje spada po velikosti med srednje velike občine v Sloveniji. Po velikosti je na 49. mestu med občinami v Sloveniji. Velika je 134 km2 in je leta 2020 imela 21.314 prebivalcev. Od tega je nekaj čez 7.000 prebivalcev v naselju Grosuplje, ki je največje naselje v občini in tudi njeno upravno, prometno in gospodarsko središče (Zavod za turizem Grosuplje, 2021a; Občina Grosuplje, 2021a).
Občina se nahaja v Osrednjeslovenski statistični regiji in je ena izmed 25 občin v tej statistični regiji. Meji na pet občin, in sicer: na jugu meji na občino Dobrepolje, na jugozahodu na občino Velike Lašče, na zahodu na občino Škofljica, na severu na Mestno občino Ljubljana ter na vzhodu na občino Ivančna Gorica (Stičišče Središče, 2021).
Tradicionalno pa spada občina v pokrajino Dolenjska in leži na njenem severozahodu (Zavod za turizem Grosuplje, 2021a).
Slika 1: Položaj občine Grosuplje na zemljevidu Slovenije
Vir: Geopedia, 2021.
5
4.1. LEGA IN DOSTOPNOST
Lega oziroma lokacija nekega območja je za turizem izredno pomembna, saj omogoča, da se razvijejo določene oblike turizma, ki privabljajo ljudi, da to območje obiščejo.
Pomembno vlogo tukaj igra centralnost oziroma perifernost tega območja. Za občino Grosuplje je pomembna lega v osredju države, saj tako ne leži na perifernem območju.
Predvsem pa je pomembna lega v bližini glavnega mesta Ljubljane, ki ima sama največ prebivalcev v državi in tako ima občina Grosuplje dobre možnosti za domače turiste iz Ljubljane in okolice Ljubljane. Prav tako pa je Mestna občina Ljubljana z okolico turistično močno obiskano območje, tako s strani domačih kot tujih turistov, kar še poveča možnosti, da se bodo ti turisti odločili obiskati tudi območja v bližini. V to bližino pa spada tudi občina Grosuplje.
Dostopnost je mera za dostopanje dane lokacije iz drugih lokacij. Za turizem je pomembno, da je lokacija dobro dostopna, da lahko turisti do nje dostopajo, saj je ob slabši dostopnosti večja verjetnost, da se ljudje ne bodo odločili za obisk tega območja.
Tako mora biti zgrajena potrebna infrastruktura, ki je zmožna sprejemati turistični obisk.
Ob množičnejšem turističnem obisku se je treba nanj prilagajati in ustrezno povečati obstoječo infrastrukturo. Dostopnost občine Grosuplje je dobra. Leži na nižjih nadmorskih višinah, kar omogoča, da je do občine in preko nje speljane več prometne infrastrukture, kot so ceste in železnica. V občini se nahajajo štiri železniške postaje oziroma štiri postajališča za vlake – Šmarje - Sap, Grosuplje, Mlačevo in Žalna (Občina Grosuplje, 2021b). Prav tako je občina povezana s številnimi medkrajevnimi avtobusi in z Ljubljanskim potniškim prometom, iz Ljubljane preko Škofljice, preko linije 3G, ki ima v naselju Grosuplje končno postajo. Avtobusna postaja pa se nahaja ob železniški postaji v Grosuplju (Občina Grosuplje, 2021c). Za dostopnost občine pa je pomembna tudi avtocesta. Na severu občino prečka dolenjski krak avtoceste A2, ki poteka med Ljubljano in Obrežjem. V občini se nahaja približno 12 km te avtoceste, iz katere so trije priključki: Šmarje - Sap, Grosuplje zahod in Grosuplje vzhod (DARS, 2021). Po občini potekajo tudi regionalne ceste, ki občino povezujejo z Ljubljano in Dolenjsko (Google Maps, 2021).
4.2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Občina Grosuplje spada pod dinarsko kraški svet in pod nizki dolenjski kras zahodnega Dolenjskega podolja. Na zahodu občino zamejuje Ljubljansko barje, na severozahodu se nahaja Ljubljanska kotlina, na severovzhodu obronki Zasavskega hribovja, na jugu in vzhodu pa dinarsko kraški svet z nizkim dolenjskim krasom, kar vključuje začetek Dobrepoljske kotline, turjaškega ozemlja in Želimeljsko dolino, na jugovzhodu pa se začenja dolina Krke. Območje se deli na Grosupeljsko kraško polje, ki predstavlja
6
večino občine, in Radensko kraško polje, Šmarski kot, Šentjursko dolino, Žalsko-loško dolino (uvala), Lučko dolino (kraška kotanja), Poliške in Škocjanske hribe ter Ilovo Goro, ki že meji na Suho krajino (Meze, Lovrenčak, Šercelj, 1980; Občina Grosuplje, 2021d; Zavod za turizem Grosuplje, 2021a).
Večino občine po geološki zgradbi gradijo mlajši kopenski sedimenti iz kenozoika iz obdobja kvartar ter starejše plitvomorske, pretežno karbonatne kamnine iz obdobja jura v mezozoiku (Geološka karta Slovenije 1 : 1 milijon, 2013). Območje je torej večinoma sestavljeno iz karbonatnih kamnin iz mezozoika, vmes pa se predvsem na jugu pojavljajo tudi skrilavci in peščenjaki. Severni del sestoji iz dolomitov, južni pa iz apnencev. Grosupeljsko polje tako sestavljajo večinoma dolomiti, Radensko polje pa apnenci. Na manjših območjih najdemo neprepustne karbonsko-permske plasti, ki so najstarejše kamnine na območju. Na območju se nahajajo tudi prelomi, večinoma v dinarski smeri, nekaj pa jih je tudi prečno nanjo (Meze, Lovrenčak, Šercelj, 1980).
Hidrografska mreža v občini je, kljub karbonatnim kamninam, razmeroma gosta. Na severu, kjer se na Grosupeljskem polju nahaja dolomit, se je razvilo normalno vodovje z dotoki iz kraških izvirov, ki so na dnu dolin ali na pobočjih. Na drugi strani pa na jugu na apnencih Radenskega polja voda ponika pod površje. Najpomembnejši vodotok v občini je potok Grosupeljščica. Izvira kot Veliki potok severovzhodno od Grosuplja, nato teče do Jerove vasi kot Stari breg, nato na Grosupeljskem polju postane Grosupeljščica. Po sotočju s Podlomščico nato kot Dobravka teče po Radenskem polju, kjer tudi ponikne pod površje. Grosupeljščica – Dobravka je tako glavni vodni sistem na območju (Meze, Lovrenčak, Šercelj, 1980).
Občina ima zmernocelinsko podnebje, natančneje zmernocelinsko podnebje osrednje Slovenije. Za to podnebje je značilen (omiljeni) subkontinentalni padavinski režim, kjer letno pade od 1000 do 1300 mm padavin. Največ teh pade v poletnih mesecih, najmanj pa pozimi. Čutiti je tudi še vpliv submediteranskega podnebja, saj je opazen sekundarni višek padavin jeseni. Povprečne jesenske (oktobrske) temperature so višje od spomladanskih (aprilskih) (Ogrin, 1996).
Raba tal kaže, da je od skupne površine 134 km2, 58 km2 kmetijskih zemljišč in 69 km2 gozdnih površin. To kaže na gozdnatost in agrarnost občine, urbanih površin je manj (Občina Grosuplje, 2021d).
Naravnogeografske značilnosti so pomembne za razvoj turizma, saj oblikujejo naravne znamenitosti, ki so točke turističnega ogleda. Za območje občine Grosuplje je najpomembnejša značilnost kamninska sestava območja, saj gre za kraški svet, ki ustvarja kraške pojave (kraška polja, jame, izvire), ki so priljubljene turistične točke zaradi svoje posebnosti, zanimivosti in izgleda, tako za turiste kot za raziskovalce teh pojavov. Pomemben je tudi relief, saj rahlo hribovit svet občine omogoča preživljanje prostega časa v okviru s turizmom povezane športne rekreacije, kot je izletništvo,
7
kolesarstvo in pohodništvo. Podnebje manj vpliva na turizem v občini, saj ni značilnih viškov oziroma specifičnega podnebja. Zimski turizem se težko razvije, saj ne pade dovolj snega zaradi nizkih nadmorskih višin, prav tako pa tukaj ni sredozemskega podnebja, ki bi vplivalo na poletni, obvodni turizem. Tudi velika gozdnatost občine bi lahko vplivala na večji turistični obisk, saj je narava privlačna za turiste in rekreacijo.
Zaradi prisotnosti kmetijstva pa je potencial, da se oblikujejo turistične kmetije.
4.3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Število prebivalcev je leta 2020 znašalo 21.314, od tega v največjem naselju Grosuplje živi 7.049 prebivalcev; Šmarje-Sap pa ima kot drugo največje naselje 1.566 prebivalcev.
Na tretjem mestu je Brezje pri Grosupljem z 975 prebivalci. Poleg tega so v občini še naselja Polica, Ponova vas, Spodnja Slivnica in Veliko Mlačevo, ki imajo več kot 500 prebivalcev (Občina Grosuplje, 2021d). Po številu prebivalcev se je leta 2019 uvrščala na 17. mesto med občinami v Sloveniji. Gostota poselitve je nadpovprečna gledano na Slovenijo (103 prebivalcev na km2) in znaša 159 prebivalcev na km2. Naravni prirast prebivalstva je bil tega leta pozitiven in je znašal 3,3. Prav tako je pozitiven selitveni prirast, ki je znašal 10,9. Oba sta nadpovprečna za Slovenijo. Občina je tudi ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki ima večje število najmlajših kot najstarejših. Slovensko povprečje pa občina presega tudi v deležu delovno aktivnih oseb, ki znaša 71 % (SURS, 2021g).
Najpomembnejše naselje v občini je mestno naselje Grosuplje, ki je po velikosti največje naselje občine in tudi njeno upravno, gospodarsko in prometno središče. Leži na severnem delu Grosupeljskega polja in je na vzhodu omejeno z gričem Kamna gorica in gozdnatim slemenom Drnovke, na severu z gozdnatim Brinjskim hribom, na zahodu pa je mokroten svet potoka Bičje in železniška proga. Mestu sta se priključili tudi naselji Perovo in Potok, ki sta bila nekoč samostojni naselji. Osrednji del naselja predstavlja Cerkveni hrib z župnijsko cerkvijo, središče dejavnosti pa je na območju nekdanje Stranske vasi. Mestne površine se v naselju širijo (Občina Grosuplje, 2021a). Drugo največje naselje v občini je Šmarje - Sap, ki je nastalo leta 1961 iz naselij Šmarje in Sap, kasneje se pridruži še vas Razdrto. Gre za obcestno urbanizirano naselje, v katerem se povečuje delež novogradenj. Središče naselja je nastalo ob glavni cesti med Grosupljem in Ljubljano. Okoli se dvigajo griči Boršt, Mačka, Vrhovka, Pirčev hrib in Magdalenska gora (Občina Grosuplje, 2021e). Druga pomembnejša naselja v občini so še: Brezje pri Grosupljem, Ponova vas, Veliko in Malo Mlačevo, Zgornja in Spodnja Slivnica, Polica, Velika in Mala Račna, Škocjan, Čušperk, Bičje, Cerovo oziroma Št. (Šent) Jurij, Žalna, Cikava, Luče in druga. Vseh naselij v občini je 67. Razen Grosuplja in Šmarja - Sap gre večinoma za manjša naselja, predvsem za vasi. Po oblikah naselij tu najdemo: obcestna naselja, gručasta naselja, razložena naselja in mestno naselje (Občina Grosuplje, 2021f).
8
Gospodarske dejavnosti v občini so skoncentrirane v in ob naseljih Grosuplje in Šmarje - Sap. Prevladuje predelovalna dejavnost (18 %), trgovina, popravilo motornih vozil in izdelki široke porabe (18 %) ter javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti (16 %) (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje, 2019).
Družbenogeografski dejavniki imajo v občini manjši vpliv na turizem kot naravnogeografski. Za oblikovanje turizma v občini Grosuplje so od teh dejavnikov najbolj pomembna naselja, v katerih se oblikujejo kulturne znamenitosti in v katerih potekajo dogodki in prireditve, ki vabijo turiste. Prav tako so naselja pomembna, saj je večina turistične opremljenosti (prenočišča, gostilne) zgoščena v njih. Kulturne znamenitosti v občini so se oblikovale predvsem iz zgodovine, tradicije in kulture tega območja. Pomembno je tudi gospodarstvo, saj slabše razmere v gospodarstvu, ko je malo delovnih mest v drugih gospodarskih panogah, lahko vplivajo na večjo privlačnost delovnih mest v turizmu.
5. ZGODOVINA IN RAZVOJ
Zgodovina, tradicija in kultura imajo močan vpliv na oblikovanje turistične ponudbe v občini Grosuplje. Iz teh nastajajo kulturne in naravne znamenitosti ter dogodki in prireditve.
Ime Grosuplje se je v obliki Grosslup ali Velike uplje pojavilo že leta 1136. Najbolj ustrezna razlaga imena pride iz besede grezopolje, kar opisuje pogrezljiv kraški teren.
Najstarejši sledovi poselitve segajo v obdobje železne dobe 1000 let pred našim štetjem, predvsem se omenja halštatsko dobo 500 let pred našim štetjem, ko so bili poseljeni predvsem griči in hribi. Iz tega zgodovinskega obdobja so do danes odkrili več 40 arheoloških najdišč, kot so ta na Cerkvenem hribu, Koščakovem hribu in na Magdalenski gori (Občina Grosuplje, 2021d; Zavod za turizem Grosuplje, 2021a).
Obdobje je bilo pomembno tudi v rimskih časih, ko je čez območje potekala pomembna cesta med Oglejem in Siskom, ki danes sovpada s traso avtoceste. Ostanke te ceste so našli pod Magdalensko goro, ohranil pa se je tudi rimski nagrobnik, ki je danes vgrajen v steno Glasbene šole Grosuplje (Občina Grosuplje, 2021d; Zavod za turizem Grosuplje, 2021a).
V srednjem veku so ob poteh nastale vojaške utrdbe in kasneje gradovi (Čušperk, Boštanj, Zavrh, Praproče in Brinje), ki so varovali te poti. Žal je bila večina teh gradov med drugo svetovno vojno poškodovanih ali požganih. V obdobju srednjega in zgodnjega novega veka so območje zaznamovali turški vpadi. Gričevnat in hribovit svet na območju je omogočal gorenje opozorilnih kresov, zgrajeno pa je bilo tudi obzidje v bližini Cerovega in več kmečkih taborov. Jame na tem območju so omogočale, da so se
9
ljudje v njih skrili. Škocjan je bil v tem času pomemben kraj; v njem je bil krščen znani slovenski pisatelj Primož Trubar, v kraju pa je bil župnik tudi Jurij Dalmatin. Oba sta danes pomembni zgodovinski osebnosti Slovenije (Občina Grosuplje, 2021d; Zavod za turizem Grosuplje, 2021a).
Grosuplje se je začelo razvijati v 18. in 19. stoletju, ko so se na tem območju začele graditi prometne povezave, tako cestne kot železniške, kar je spodbudilo gospodarski razvoj in dvignilo življenjski standard ljudi. Leta 1752 je bila zgrajena dolenjska cesta, leta 1869 cestna povezava z dolino Krke, leta 1893 železniška proga Ljubljana–Kočevje ter 1894 železniška proga Ljubljana–Novo mesto. V okolici prometnih poti so začele nastajati trgovine, gostilne, pošte in obrtne delavnice. Vse več ljudi je prihajalo na to območje. Pomembne gospodarske panoge tistega časa so bile: kmetijstvo, tovorništvo, mlinarstvo, usnjarstvo, opekarstvo, gojili pa so tudi sladkorno peso, konopljo in lan. Lan in konoplja sta bila namenjena tekstilni tovarni Motvoz, sladkorna pesa pa za tovarno cikorije Tschinkl. Območje je po drugi svetovni vojni doživelo hitri razvoj in širitev (Občina Grosuplje, 2021d; Zavod za turizem Grosuplje, 2021a).
Občina Grosuplje ima bogato zgodovino, kar se danes odraža v številnih arheoloških najdiščih, gradovih in kulturni dediščini. Vse to pa je del turistične ponudbe danes oziroma ima potencial, da postane turistično zanimivo v prihodnosti.
6. TURIZEM V OBČINI
6.1. TURISTIČNA PONUDBAJeršič (1992) deli turistično ponudbo na turistični potencial, kar so naravne in kulturne znamenitosti, aktivnosti, prireditve in dogodki, ter na turistično opremljenost, kar pa so hoteli, hostli, moteli, penzioni, gostišča, turistične kmetije in druga prenočišča, gostilne, trgovine, turistični centri ter turistične agencije in drugo (Jeršič, 1992). Za območje Grosuplja so pomembne tako naravne znamenitosti kot pa tudi kulturne znamenitosti.
Prav tako pa se v občini dogaja kar nekaj prireditev in dogodkov, ki jih lahko obiščejo občani kot tudi turisti izven občine. Možnih je tudi kar nekaj aktivnosti.
6.1.1. NARAVNE ZNAMENITOSTI
Glavni naravni znamenitosti občine sta Županova jama in Radensko polje. Prvi se bomo podrobneje posvetili v nadaljevanju. Radensko polje leži na jugovzhodu občine Grosuplje. Je kraško polje, veliko 4 km2, ki ga zaznamujejo travniki, vlažna in suha travišča, grmišča, gozdovi in poplavni gozdovi, ostanki šotnega barja in manjša
10
presihajoča jezera ter kraški pojavi, kot so požiralniki, retja, ponikalnice in kraški izviri.
Znamenito podobo pa polju dajeta gozdnati obod in osamelec Kopanj, na katerem stoji cerkev, kjer je nekaj časa živel tudi pesnik France Prešeren. Polje je zanimivo za ogled tako med sušo kot med poplavami. Na sosednjem Grosupeljskem polju lahko najdemo tudi več kot 200 jam in brezen (Zavod za turizem Grosuplje, 2021a). Danes je Radensko polje zavarovano območje Krajinskega parka Radensko polje in Nature 2000. Na območju kraškega polja lahko vidimo kraške pojave, kot so: retja in estavele (Novljanovo, Veliko Retje in Srednjice), kraške ponorne jame (Zatočna jama), občasne ponorne jame (Beznica, Lazarjeva jama in jama Pekel), suhe kraške jame (Viršnica), manjše ponore in vrtače ter stalne in občasne kraške izvire (Zelenka). Glavni vodotoki tega območja so potoki Dobravka, Zelenka in Šica. Dobravka priteče na Radensko polje na severnem delu iz nekraškega površja in na polju ustvarja estavele, kjer voda ponika, in rupe, kjer ob obilnem deževju bruha na površje. Ob normalni višini vode ponika v jami Beznica. Zelenka ima lijakasti kraški izvir v obliki estavele in ponor v jami Pekel, vendar je večino leta suha, voda je v strugi le ob obilnem deževju. Najbolj ohranjen vodotok je potok Šica, ki izvira na jugozahodnem delu polja. Vodotok ima veliko okljukov in posledično naredi veliko daljšo pot. Ponika v Zatočni jami. Vsi trije vodotoki svojo pot nadaljujejo proti izviru Krke in dolini Krke. Ob močnem deževju se potoki tudi razlijejo po polju, predvsem na jugu polja, in ustvarjajo manjša presihajoča jezera (Zavod za turizem Grosuplje, 2021b). Za polje je značilna tudi pestra biodiverziteta. Mokrotni travniki omogočajo rast številnim ogroženim rastlinam, kot sta močvirska kukavica in močvirski svišč. Tu imajo dom tudi številne ogrožene vrste žuželk, kot je močvirski cekinček, in dvoživk, kot je znana človeška ribica. Redkeje pa se lahko opazi tudi večje sesalce, kot so medvedi, volkovi in risi. Pogosto pa se lahko vidi belo štorkljo (Krajinski park Radensko polje, 2021a). Radensko polje omogoča več vrst športne rekreacije, kot so sprehodi, tek, jahanje in kolesarjenje. Na območju so postavljene informacijske table ob pomembnih točkah, potekajo učne poti, turistično vodenje pa izvajajo lokalni turistični vodniki (Krajinski park Radensko polje, 2021b).
Ena izmed pomembnejših turističnih točk na Radenskem polju je 70 metrov visok osamelec oziroma hum Kopanj. Še posebej med poplavami postane skoraj kot otok sredi polja. Na severni strani Kopanja se 10 metrov nad poljem nahaja stalni studenec, ki naj bi po ljudskem izročilu imel zdravilno moč. Nad studencem se nahaja kapelica s kipom zavetnice studenca lurške Matere božje (Zavod za turizem Grosuplje, 2021b).
11
Slika 2: Pogled na Radensko polje
Vir: Krajinski park Radensko polje, 2021a.
Naravne znamenitosti občine so tudi hribi. Hrib Kucelj je 748 m visok hrib, ki se nahaja v bližini Višnje Gore. Na vrhu hriba je poleg lepega razgleda na okolico možno videti tudi geodetski stolp (Zavod za turizem Grosuplje, 2021c). Drugi pomembni hrib je Ostri vrh nad naseljem Čušperk. Pomemben je zato, ker na njegovem vrhu (675 m) plapola slovenska zastava na 12 m visokem drogu. Tudi s tega hriba je možen lep razgled na okolico in v daljavo. Oba hriba sta primerna za sprehode in pohodništvo tako za družine kot za športnike (Zavod za turizem Grosuplje, 2021d).
Od vodnih naravnih znamenitosti je potrebno omeniti dve. To sta bajer Zacurek in Medvedov izvir. Nahajata se severno od Šmarja - Sap, na robu gozda. Medvedov izvir je dobil ime po šmarskem dekanu in župniku Antonu Medvedu. Bajer je v preteklosti predstavljal glavni vodni vir pitne vode za naselje Šmarje. V zadnjih letih je bilo območje okoli bajerja prenovljeno – talne površine so obdali z lesom in postavili leseno ploščad ter sedišča, prav tako pa so dodali otroško igrišče in kip medveda. Bajer je primeren za sproščanje, druženje, sprehode in kot izhodiščna točka za okoliške hribe (Zavod za turizem Grosuplje, 2021e).
Z učnega vidika opazovanja ptic je pomembna naravna znamenitost Vodomčev gaj. Gre za območje mokrotnih travnikov, trstičja, ribnikov, potokov, sadovnjakov, gozda in gozdnega roba ter kmetijskih površin. Nahaja se na Grosupeljskem polju, v bližini Cerovega (Zavod za turizem Grosuplje, 2021f). Območje je še posebej pomembno z
12
vidika rastlinstva in živalstva. Tu najdemo številne vrste žuželk v okviru čmrljaka, čebelnjaka in žuželčnika, pa tudi metulje in kačje pastirje. Predvsem pa gaj nudi dom pticam – najbolj znan je gotovo vodomec, po katerem je dobil gaj ime; poleg njih pa tu gnezdijo tudi štorklje. V gaju za šole organizirajo tudi tematske delavnice in učne poti, kot je Vodomčeva učna pot, teambuildinge za podjetja, fotografiranje za poroke in slavja ter še mnogo drugih dejavnosti in delavnic. Gaj je pomemben tudi za raziskovalce ptic, ki imajo tu postavljeno ornitološko postajo in opazovalnice ptic. V eni je tudi možno prenočiti. Turistično imajo organiziran tudi ogled obročkanja ptic (Zavod Vodomčev gaj, 2021a).
Slika 3: Opazovalnica v Vodomčevem gaju
Vir: Zavod Vodomčev gaj, 2021b.
6.1.2. KULTURNE ZNAMENITOSTI
Kulturnih znamenitosti v občini Grosuplje je več kot naravnih. Nastanek kar nekaj kulturnih znamenitosti je posledica dolge in bogate zgodovine območja. Gre predvsem za gradove, cerkve, tabore in arheološka najdišča.
Zanimivejših cerkva v občini Grosuplje je več. Najbolj posebna je gotovo cerkev na vrhu osamelca oziroma huma Kopanj. Gre za cerkev Marijinega vnebovzetja župnije Kopanj. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v župniji nekaj let svojega otroštva preživel največji slovenski pesnik France Prešeren. Nad studencem v bližini cerkve se nahaja
13
kapelica s kipom zavetnice studenca lurške Matere božje. V okolici je možno najti arheološko najdišče iz prazgodovine, ko je bilo tukaj gradišče. Iz ostankov tega so kasneje zgradili prvo cerkev, ki je obstajala že v 15. stoletju. Delno se je do danes ohranilo tudi obzidje, zgrajeno v času turških vpadov. V času druge svetovne vojne je bila cerkev poškodovana. Nekoliko nižje na humu se nahaja osnovna šola, ki deluje že od leta 1865 (Zavod za turizem Grosuplje, 2021g).
Slika 4: Cerkev Marijinega vnebovzetja na humu Kopanj
Vir: Zavod za turizem Grosuplje, 2021g.
Druga zanimiva cerkev je cerkev Marijinega rojstva, ki se nahaja v naselju Šmarje - Sap. Nastala naj bi že v 11. stoletju, prvič pa je bila omenjena slabih 200 let pozneje. V cerkvi je možno videti ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica. Tudi ta cerkev je služila kot tabor za bran proti turškim vpadom; ohranil se je le stolp, obzidje pa ne. Stolp so poimenovali Turenček in sestoji iz stolpa in dveh stavbnih kril s hodniki.
Že leta 1504 naj bi bila tu šola. Material obzidja pa so porabili za gradnjo cerkve in njenih delov. Danes se lahko v stolpu Turenček ogleda etnološko zbirko starin (kmečki in nabožni predmeti), ki jih je zbral župnik Jože Mrvar. V kompleksu se nahajata tudi dve dvorani, kjer potekajo razstave, dogodki, kulturne prireditve in srečanja (Zavod za turizem Grosuplje, 2021h).
14
Slika 5: Stolp Turenček s cerkvijo Marijinega rojstva
Vir: Zavod za turizem Grosuplje, 2021h.
Poleg Turenčka je pomembna kulturna znamenitost tudi drugi protiturški tabor – Tabor nad Cerovim. Tabor leži na 492 m visokem hribu, ki se nahaja v bližini Županove jame.
Sam tabor je bil zgrajen v 15. stoletju, cerkev Sv. Nikolaja ob njem pa v 13. stoletju, v notranjosti katere so ohranjene freske iz 16. stoletja. Obzidje, ki je ohranjeno do danes in sestoji iz treh obrambnih stolpov ter ima polno strelskih lin, je bilo nekoč dostopno le preko lesenega dvižnega mostu. V času turških vpadov je bila vzpetina, na kateri stoji tabor, gola in neporaščena, danes pa je območje zaraščeno z gozdom, tako da se od tabora vidi le zvonik (Zavod za turizem Grosuplje, 2021i).
Slika 6: Tabor nad Cerovim
Vir: Zavod za turizem Grosuplje, 2021i.
15
Glavno in znano arheološko najdišče občine Grosuplje je 505 m visoka Magdalenska gora. Nahaja se v naselju Zgornja Slivnica. Arheološke najdbe tukaj segajo nazaj vse do halštatskega obdobja železne dobe. Najdenih je bilo 28 gomil s stotinami grobov, pa tudi predmetov, kot so: bronaste situle, keramika, vojaška oprema, zaponke, nakit in orožje. Po najdbi križa s konjskimi glavami na tem območju je občina Grosuplje tudi dobila svoj grb (Zavod za turizem Grosuplje, 2021l).
Pomembna kulturna znamenitost in turistična točka v občini je tudi grad Boštanj.
Zgrajen je bil v 16. stoletju in je obsegal stražni stolp, obzidje, obrambne stolpe in grajsko poslopje imenovano Weissenstein. V 18. stoletju je postal prepoznaven grad na Slovenskem. Tu se je rodil Rihard Blagay, po komer je poimenovana roža blagajev volčin – prva zavarovana roža v Sloveniji. Zadnja, ki je v gradu bivala, je bila rodbina Lazzarini do leta 1942. V času druge svetovne vojne je bil grad poškodovan in požgan (Zavod za turizem Grosuplje, 2021j).
Slika 7: Ostanki gradu Boštanj
Vir: KRAJI – Slovenija, 2021.
Bolj eksotična turistična znamenitost v občini je tudi Muzej čebelarske kulturne dediščine – Čebelarstvo Koželj. Muzej leži v Šmarju - Sap. Zbirka vključuje čebelarsko literaturo od 18. stoletja naprej, panje, točila, čebelarsko orodje in pripomočke. Poleg muzeja se Čebelarstvo Koželj še zmeraj aktivno ukvarja s to dejavnostjo že več kot 30 let – imajo čebelnjake po območju Dolenjske in Suhe krajine, kjer pridelujejo med, cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji vosek (Zavod za turizem Grosuplje, 2021k).
16
6.1.3. AKTIVNOSTI, DOGODKI IN PRIREDITVE
Gričevnat, hribovit in dolinski svet omogoča določene aktivnosti v občini, ki so v večini vezane na rekreacijo in prosti čas – to so sprehodi, pohodništvo, kolesarjenje, tek, gobarjenje, ribolov, lov ter druge vrste rekreacije in športa. Pomembno je omeniti tudi igralniški in kongresni turizem v okviru Hotela & Casinoja ADMIRAL Kongo, Grosuplje. Na območju občine se nahajajo štiri pešpoti: Evropska pešpot E-6, Prešernova pot, Naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca in Grosupeljska planinska pot. Poleg njih pa je tudi pet kolesarskih poti: Grosupeljska družinska kolesarska pot, Po sledeh starodavnih Ilirov, Pozdrav netopirjem v Županovi jami, V objemu cvetlic in metuljev ter bolj zahtevna kolesarska pot Grosupeljski krog (Zavod za turizem Grosuplje, 2021m).
Občina Grosuplje ima kar nekaj dogodkov in prireditev. Potekajo v vseh letnih časih. V spomladanskih in poletnih mesecih so to: Igre s pirhi na Taboru Cerovo, Pohod po Poti vodnih virov, Spomladanski pohod po Radenskem polju, Srečanje ljubiteljev starodobnikov, Spoznaj sosednjo vas, Stati in obstati, Etno večer na Taboru Cerovo in Dan Tabora Cerovo. V jesenskih in zimskih mesecih pa: Pohod po Prešernovi poti, Grosuplje v jeseni, Fantje po polj gredo, Jesenski pohod po Radenskem polju, Pohod po Poti kulturne dediščine, Prižig lučk in miklavževanje, Miklavžev pohod z baklami in Božični pohod na Stari grad nad Čušperkom (Zavod za turizem Grosuplje, 2021n). Gre za manjše, bolj lokalne dogodke, katerih prepoznavnost je omejena na občino in njeno okolico, prepoznavnost na širši regionalni in nacionalni ravni pa je majhna.
Pomemben dogodek je bil tudi kiparski simpozij pod gradom Boštanj, ki se je v okviru projekta Grosuplje – mesto kipov začel leta 2004. V obdobju treh let je bilo ustvarjenih 19 kamnitih kipov, ki so danes postavljeni na različnih lokacijah po občini (Zavod za turizem Grosuplje, 2021o).
6.1.4. TURISTIČNA OPREMLJENOST
Turistična opremljenost med drugim obsega gostinske obrate in nastanitvene obrate, ki se nahajajo v občini – to so lahko: hoteli, hostli, moteli, penzioni, gostišča, turistične kmetije ter druga prenočišča ter restavracije, gostilne, bari, kavarne in ostali gostinski obrati. Največje, glavno in najbolj znano prenočišče je gotovo Hotel & Casino ADMIRAL Kongo, Grosuplje. Gre za hotel s tremi zvezdicami in vsebuje poleg hotelskega kompleksa še casino ter restavracijo A la carte. Njegova lega in dostopnost sta ugodni, saj leži takoj zraven avtoceste in tudi ob izvozu Grosuplje – vzhod. Nahaja se že v naselju Grosuplje, na eni strani pa je na robu gozda. Hotel ima danes 39 sob. V bližini je tudi bencinska črpalka in polnilne postaje za električna vozila. Igralnica ima
17
okoli 180 različnih aparatov in je odprta 24 ur vsak dan, vstop pa je brezplačen. V njej potekajo tudi razne prireditve. Pod okrilje hotela pa spada še bližnji Hosta Pub, kompleks namenjen najemu za organizirane skupine, kjer so možnosti za zabave, obletnice, predavanja, teambuildinge, poroke in za promocijo (Hotel & Casino Resort ADMIRAL, 2021).
Slika 8: Hotel & Casino ADMIRAL Kongo, Grosuplje
Vir: Javni zavod Turizem Ljubljana, 2021.
V Ponovi vasi se nahaja turistična kmetija Škufca. Imajo en apartma z ležišči za šest oseb. Je ena najstarejših kmetij na tem območju, usmerjena v živinorejo in poljedelstvo.
Imajo prvo fotovoltaično elektrarno v občini, kar usmerja kmetijo k ohranjanju okolja.
Ukvarjajo se tudi s čebelarstvom in prodajo medu (Turistična kmetija Škufca, 2021a).
Druga prenočišča v občini so še: Penzion Podržaj in Guest House v Grosuplju, Gostišče Lunca v Zagradcu pri Grosupljem, na severnem delu Radenskega polja, turistična kmetija Gioahin v Peči ter nekoliko posebno prenočišče v obliki hiške na drevesu – Tree House Ramona v Ponovi vasi.
18
Preglednica 1: Število sob med leti 2008 in 2017 v občini Grosuplje in v Sloveniji Občina
Grosuplje
Slovenija
2008 74 40.698
2009 76 41.300
2010 75 42.414
2011 73 42.720
2012 74 43.100
2013 64 42.998
2014 51 43.218
2015 51 44.123
2016 51 45.166
2017 53 46.271
Vir podatkov: SURS, 2021f.
Podatki za obdobje od 2008 do 2017, ki so prikazani v preglednici 1, kažejo, da je v letih od 2008 do 2012 število sob v občini predvsem stagniralo, nato pa v letih 2013 in 2014 padlo, prvo leto malo manj, drugo leto močneje. Od leta 2014 naprej število ponovno stagnira. Število sob predstavlja zanemarljiv delež vseh sob v državi. Za Slovenijo je za to obdobje značilna stalna zmerna rast števila sob, v čemer se razlikuje od občine Grosuplje. Večina sob v občini se nahaja v Hotelu & Casinoju ADMIRAL Kongo, Grosuplje.
Preglednica 2: Število ležišč med leti 2008 in 2017 v občini Grosuplje in v Sloveniji Občina
Grosuplje
Slovenija
2008 149 110.248
2009 153 111.985
2010 151 117.947
2011 137 118.817
2012 143 121.541
2013 118 122.177
2014 91 123.235
2015 91 126.809
2016 89 130.355
2017 106 134.808
Vir podatkov: SURS, 2021f.
Podobno kot se je spreminjalo povprečno število sob, se je spreminjalo tudi povprečno število ležišč v obdobju od 2008 do 2017. To prikazuje preglednica 2. Med leti 2008 in 2012 je bilo povprečno število ležišč na podobni ravni, z viškom leta 2009. Prvi občutni padec je bil leta 2013, še večji pa 2014. Od leta 2014 število ležišč stagnira, 2017 pa se je število ponovno povečalo. Enako kot pri sobah se tudi največ ležišč nahaja v Hotelu
& Casinoju ADMIRAL Kongo, Grosuplje.
19
Zmanjševanje števila sob in ležišč kaže, da prebivalci in podjetja ne vidijo turističnega potenciala v občini, niti ne vidijo večjega turističnega obiska, ki bi v očeh prebivalstva predstavljal vir zaslužka z oddajo sob. Ne odločajo se za ustvarjanje novih prenočišč s sobami in ležišči. Njihovo število se je v danem obdobju le zmanjševalo, kar je posledica premajhnega zaslužka teh turističnih prenočišč ter majhne zasedenosti sob in ležišč.
Pomembnejše restavracije in gostilne v občini so: kitajska restavracija Peking Duck, gostilna Vodičar, gostišče Krpan in picerija Kovačija v Grosuplju, Dnevni bar pr' Mrtinet v Lučah, gostilna Pr' atku v Brezjah pri Grosuplju, gostilna Limberk v Račni, na južnem delu Radenskega polja, in gostilna Kramar v Perovem (Dobre gostilne, 2021).
V občini deluje tudi nekaj turističnih društev in zavodov. Prvi je Zavod za turizem Grosuplje, ki se nahaja v naselju Grosuplje in se turistično osredotoča na celotno občino. Za kulturno znamenitost Tabor nad Cerovim skrbi Turistično društvo Tabor – Št. Jurij, ki deluje že več kot 20 let (Turistično društvo Tabor, 2021). V Cerovem se nahaja Društvo Cer, ki se ukvarja s konjerejo in so tudi upravljavci Vodomčevega gaja ter Naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca (Društvo Cer, 2021a).
6.2. PREGLED STATISTIČNIH PODATKOV
6.2.1. PRIHODI IN PRENOČITVE TURISTOV
Preglednica 3: Prihodi turistov v obdobju med leti 2008 in 2020 v občini Grosuplje, v Osrednjeslovenski statistični regiji in v Sloveniji
Občina Grosuplje
Osrednjeslovenska statistična regija
Slovenija
2008 10.014 448.352 3.083.713
2009 9.152 420.077 2.984.828
2010 9.112 449.117 3.006.272
2011 10.743 486.965 3.217.966
2012 9.305 521.294 3.297.556
2013 10.113 574.762 3.384.491
2014 9.396 630.743 3.524.020
2015 10.968 727.962 3.927.530
2016 11.914 820.621 4.317504
2017 14.459 944.285 4.948.080
2018 15.479 / 5.933.266
2019 15.485 1.280.511 6.229.573
2020 / 308.369 3.065.085
Vir podatkov: SURS, 2021a; SURS, 2021b; SURS, 2021c; SURS, 2021d; SURS, 2021e.
20
Preglednica 4: Prenočitve turistov v obdobju med leti 2008 in 2020 v občini Grosuplje, v Osrednjeslovenski statistični regiji in v Sloveniji
Občina Grosuplje
Osrednjeslovenska statistična regija
Slovenija
2008 16.300 911.267 9.314.038
2009 12.185 806.823 9.013.773
2010 11.621 858.429 8.906.399
2011 13.246 930.439 9.388.095
2012 12.105 995.472 9.510.663
2013 12.381 1.098.832 9.579.033
2014 11.360 1.166.408 9.590.642
2015 12.447 1.332.896 10.341.699
2016 14.358 1.498.447 11.179.879
2017 17.741 1.753.699 12.591.562
2018 19.345 / 15.694.705
2019 20.160 2.528.826 15.775.331
2020 / 675.684 9.204.374
Vir podatkov: SURS, 2021a; SURS, 2021b; SURS, 2021c; SURS, 2021d; SURS, 2021e.
Kot prvo je potrebno povedati, da je število prihodov in prenočitev v občini Grosuplje v primerjavi s Slovenijo zanemarljivo. Gledano na statistično regijo pa predstavlja občina Grosuplje nekje do dobrih 2 % vseh prihodov in prenočitev statistične regije.
Največji delež prihodov in prenočitev se v Osrednjeslovenski statistični regiji zabeleži v Mestni občini Ljubljana, ki je kot glavno mesto države turistično privlačna in zato množično obiskana. Podatkov o številu prihodov in prenočitev turistov za leto 2018 za Osrednjeslovensko statistično regijo in za leto 2020 za občino Grosuplje ni.
Podatki na ravni Slovenije, na ravni Osrednjeslovenske statistične regije in na ravni občine Grosuplje, prikazani v preglednici 3 in preglednici 4, kažejo povečevanje števila prihodov in prenočitev turistov. Tukaj gre za skupno število prihodov in prenočitev domačih in tujih turistov. Leta 2008 je bilo število prihodov in prenočitev na vseh treh prostorskih ravneh višje kot nekaj let pozneje, kar je posledica svetovne gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Sta pa si statistična regija in država hitreje opomogli kot občina, saj sta se nad raven števila prihodov in prenočitev turistov iz leta 2008 dvignili že med leti 2010 in 2011, občina pa šele leta 2017 za prenočitve turistov in 2015 za prihode turistov. Za statistično regijo in državo je videti, da je po letih 2010 in 2011 nato število prihodov in prenočitev vsako leto naraščalo, medtem pa je v občini število teh med leti 2009 in 2014 variiralo. Z letom 2015 se je v občini začelo število prenočitev povečevati in je razlika v številu prenočitev med letom 2015 in letom 2019 kar občutno visoka. Za število prihodov turistov je sicer videti, da je med leti 2009 in 2014 bilo prvotno število iz leta 2008 preseženo dvakrat (2011 in 2013), vendar je bilo to število
21
preseženo minimalno. Tudi število prihodov turistov se je po letu 2015 začelo povečevati in se je do leta 2019 kar močno dvignilo.
Potrebno pa je omeniti tudi posebno leto 2020. Tega leta je bila na svetu razglašena pandemija COVID-19, v Sloveniji pa epidemija. Vse to je za sabo potegnilo veliko ukrepov, prepovedi potovanja iz držav, med državami in v države. Prav tako so bile v Sloveniji omejitve pri prehajanju med statističnimi regijami in občinami. Omejeno je bilo tudi nočno gibanje ljudi. Zaprto je bilo veliko storitvenih dejavnosti, med njimi tudi gostinske dejavnosti, muzeji, turistične točke in znamenitosti ter namestitveni obrati.
Posledično je turizem, tako v Sloveniji kot po svetu, obstal, saj turisti niso smeli potovati in bivati v turističnih namestitvah. To se vidi tudi v številkah za leto 2020. Za pričakovati pa je vpliv COVID-19 tudi v letih 2021 in 2022, vendar se trenutno, kot posledica cepljenja ter odprave ukrepov in omejitev, kaže, da bo turizem spet zaživel. Podatkov o številu prihodov in prenočitev v občini Grosuplje za leto 2020 ni, so pa za Osrednjeslovensko statistično regijo in za Slovenijo. Za obe ravni je viden občuten padec v prihodih in prenočitvah turistov. Na ravni Slovenije je bilo za več milijonov manj prihodov in prenočitev, na ravni statistične regije pa več sto tisoč manj. Iz tega se da sklepati, da bi bila podobna slika tudi v občini Grosuplje, kjer bi število verjetno upadlo za nekaj tisoč.
To samo kaže, kako je turizem občutljiv na neke nenadne dogodke kot je epidemija, ki je v roku samo enega leta turizem svetovno, nacionalno, regionalno in lokalno popolnoma ustavila, turistični panogi pa prinesla gospodarsko nazadovanje z manj prihodki in več odpuščanji, saj se je turizem v določenih obdobjih popolnoma ustavil.
Za leto 2021 so trenutno boljše napovedi in kot kaže se bo turistično povpraševanje ponovno povečalo, saj si po enem letu, ko turističnih potovanj skoraj ni bilo ali pa so bila le maloštevilna, ljudje bolj želijo potovati.
22
6.2.2. PRIHODI IN PRENOČITVE DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV
Slika 9: Prihodi domačih in tujih turistov v občini Grosuplje med leti 2008 in 2019
Vir podatkov: SURS, 2021a; SURS, 2021b.
Slika 10: Prenočitve domačih in tujih turistov v občini Grosuplje med leti 2008 in 2019
Vir podatkov: SURS, 2021a; SURS, 2021b.
1304 1005 729 871 598 480 394 494 592 735 796 842 8710 8147 8383
9872 8707
9633 9002 10474
11322 13724
14683 14643
0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Prihodi domačih in tujih turistov v občini Grosuplje med leti 2008 in 2019
Domači turisti Tuji turisti
2047 1522
1004 1183 848 582 751 559 683 977 1269 1221 14253
10663 10617 12063
11257 11799 10609
11888 13675
16764
18076 18939
0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Prenočitve domačih in tujih turistov v občini Grosuplje med leti 2008 in 2019
Domači turisti Tuji turisti
23
Iz števila prihodov in prenočitev turistov v občini Grosuplje je med letom 2008 in letom 2019 mogoče videti razmerje med domačimi in tujimi turisti. To prikazujeta slika 9 in slika 10. Število tujih turistov je močno prevladovalo nad domačimi turisti, kar je razvidno tako iz števila prihodov kot iz števila prenočitev. Delež prihodov in prenočitev tujih turistov v tem obdobju se giblje nekje med 85 % in 95 % za tuje turiste. Prihodov in prenočitev domačih turistov v tem obdobju pa je le nekje med 5 % in 15 % vseh prihodov in prenočitev. Razlog za tako nizek delež prihodov in prenočitev domačih turistov verjetno leži v tem, da je večina domačih obiskovalcev takih, ki hodijo v občino Grosuplje le na enodnevne izlete, zato nastanitvenih obratov ne potrebujejo, saj se po izletu vrnejo nazaj domov in ne prespijo v prenočiščih v občini. Na drugi strani pa tuji turisti, ki pridejo v občino, v povprečju prenočijo le eno noč, kar kaže na prenočitve zaradi počitka med tranzitnim turizmom.
Če pogledamo iz katerih držav izvira največ tujih turistov ugotovimo, da so to večinoma naše sosednje države in pa države iz bližjih evropskih območij. Od sosednjih držav jih je v občino največ prišlo in v njej prenočilo iz Italije in Hrvaške, nekaj manj pa iz Avstrije ter precej manj iz Madžarske. Ostale evropske države so še: Švica, Srbija, Nemčija, Francija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Severna Makedonija, Združeno kraljestvo in Romunija. Ne drži pa, da so le naše sosednje države po prihodih in prenočitvah tujih turistov na vrhu. Na vrhu sta le Italija in Hrvaška, poleg njiju pa še Švica, Nemčija in Srbija. Iz drugih celin pa največ tujih turistov, ki pridejo in prenočijo v občini, prihaja iz Azije in sicer iz Japonske, Kitajske, Koreje in drugih azijskih držav (SURS, 2021b).
6.3. VRSTE TURIZMA V OBČINI
Od glavnih vrst turizma jih je zelo malo v občini Grosuplje. Tukaj se ne najde dveh glavnih vrst turizma, kot sta letovanje ob vodnih telesih in gorski turizem (planinstvo in zimski športi). To je posledica tega, ker se občina ne nahaja na višjih nadmorskih višinah, ki bi omogočale zimske športe, niti ni ob večjih vodnih telesih, kot so morja in jezera, za poletni letoviški turizem. Tukaj tudi ni naravnih pogojev, da bi se lahko razvil zdraviliški turizem. Grosuplje v upravnem pogledu ni mestna občina, tako se tudi po vrstah turističnih občin ne uvršča med mestne občine. Mestni turizem bi se lahko razvil v naselju Grosuplje, vendar ta zaradi pomanjkanja turističnih znamenitosti v naselju trenutno v večji meri ni mogoč.
Nekaj vrst turizma pa vendarle je v občini. Glavne vrste turizma so v občini glede na turistično ponudbo športnorekreacijski, sprostitveni in kulturni turizem. Zadnji se je tu lahko razvil, ker ima občina nekaj kulturnih znamenitosti ter kulturne dogodke in prireditve. Športnorekreacijski in sprostitveni turizem pa se je lahko razvil, ker je v
24
občini še veliko naravnih površin primernih za to vrsto turizma, kot so sprehodi, tek, pohodništvo in kolesarjenje ter tudi rekreacijski in športni dogodki in prireditve. V tem primeru gre predvsem za enodnevne obiskovalce, ki ta kraj obiščejo v okviru enodnevnih izletov. Vodna telesa v občini so primerna za ribolov, gozdne površine pa za lovni turizem.
V manjšem obsegu je potrebno za občino Grosuplje omeniti tudi igralniški turizem, ki je prisoten v Hotelu & Casinoju ADMIRAL Kongo, Grosuplje. V tem kompleksu pa je možen tudi kongresni turizem.
Večinoma prevladujejo izletniki, torej obiskovalci, ki občino obiščejo za en dan, potem pa se vrnejo domov in v občini ne prenočijo. Izleti pa so lahko, verjetno manj pogosto, v občini tudi večdnevni. Izleti v občini so večinoma športnorekreacijske in kulturne narave.
7. PRIMER TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI - ŽUPANOVA JAMA
Kot primer turistične ponudbe bo širše predstavljena Županova jama, saj je ena najpomembnejših naravnih znamenitosti v občini, če ne celo najpomembnejša, in ima tako največji turistični obisk v občini Grosuplje.
Slika 11: Prostor pred Županovo jamo
Vir: Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021a.
25
Županova jama je kraška jama, ki se nahaja v občini Grosuplje, med naseljema Velike Lipljene in Cerovo, v Škocjanskih hribih. Manj kot kilometer je oddaljena od Tabora nad Cerovim, ki je kulturna znamenitost. Nahaja se ob cesti Grosuplje – Turjak. V jami je moč najti in videti raznovrstne kraške pojave, kot so: kapniki različnih oblik in barv, prepadi, brezna, rovi, sigaste ponve, dvorane in ledeni kapniki pozimi. Jama je življenjski prostor mnogim različnim vrstam rastlin in živali, ki morajo biti prilagojene na temno in vlažno okolje jame. Za jamo so značilni jamski hrošči, jamske kobilice, polži jamničarji in netopirji (Društvo Cer, 2021b; Zavod za turizem Grosuplje, 2021p).
Jamo sestavlja osem dvoran, sedem jih je dostopnih obiskovalcem, ena pa le jamarjem.
Jama je dolga 360 m, v breznu globoka tudi do 77 m, njen vhod pa leži na nadmorski višini 410 m. Za obiskovalce je urejena 610 m dolga osvetljena razgibana turistična krožna pot po jami med sedmimi dvoranami. Pot vsebuje tudi skoraj 500 stopnic. Čez jamo je nekoč tekel potok Podlomščica, ki danes teče drugje, tako se v jami danes nahaja le kapniška voda (Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021b).
V jamo se vstopa po stopnicah, ki vodijo v dvorano Ledenica. V tej dvorani je pozimi zaradi nizkih temperatur možno videti ledene kapnike. Srebrna dvorana je dostopna preko umetnega rova, v njej pa se lahko vidi kristalne kapnike in sigaste ponve.
Permetova dvorana je predstavljala prvotni vhod v jamo, kjer se na stropu še danes vidi ta vhod. Iz dvorane vodi rov mimo stalagmita Svečnik in kapniške skupine Orgle v naslednjo dvorano. To je Velika dvorana. V njej najdemo zasigano steno, stalaktite na stropu in kapnike, kot sta Spomenik neznanemu junaku, posvečen spominu na prvo svetovno vojno, in Permetov steber. Naslednja dvorana je Blatna dvorana, ki je ime dobila po debeli plasti ilovice, ki je včasih tu prekrivala tla. 7 m visok stalagmit ločuje golo zahodno steno in kapniško vzhodno steno. Matjaževa dvorana vsebuje kapnik poimenovan Matjažev prestol, ki je sestavljen iz dveh kapniških stebrov, okoli pa so sigaste ponve. Zadnja dvorana dostopna obiskovalcem je Zadnja dvorana, v katero vodi 30 m dolg prehod. Dvorana se konča s 77 m globokim breznom. Igorjeva dvorana je edina jama, ki je dostopna le jamarjem, odkrita pa je bila leta 1995 (Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021b).
26
Slika 12: Notranjost Županove jame – Matjaževa dvorana
Vir: Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021a.
7.1. ZGODOVINA JAME
Jama je znana tudi po svoji bogati in dolgi zgodovini, ki sega vse do srednjega veka. Že leta 1689 jo je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisoval Janez Vajkard Valvasor.
V teh časih je, tako kot protiturški tabori, služila za skrivanje lokalnega prebivalstva pred turškimi vpadi. Kasneje so v jami poleti shranjevali led in živež, saj je bila temperatura jame do največ 4 stopinje Celzija. V tem času je bila odkrita le dvorana Ledenica (Društvo Cer, 2021b).
Preostala jama je postala poznana leta 1926, ko jo je odkril Josip Perme, župan občine Šent Jurij, skupaj s sinom in vrstnikoma. Takoj po odkritju je začel z urejanjem jame in že leto pozneje je jama sprejemala turistične oglede. Po Josipu Permetu je jama dobila ime Županova jama (Društvo Cer, 2021b).
Jama je bila tako odkrita 26. maja 1926, odprta pa 15. maja 1927. V register jam je bila sprva vpisana kot Župana Permeta jama, kasneje so ime skrajšali v Županova jama.
Odkritje in odprtje je bilo objavljeno v časopisih, kar je v jamo privedlo prve obiskovalce. Že samo odprtje je privabilo več tisoč ljudi (Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021c; Viršek, 2006).
27
Leta 1935 je bila odkrita povezava med Ledenico in ostalo jamo, med katerima so istega leta izkopali umetni rov, dolg 34 m. Med obema dvoranama so odkrili Srebrno dvorano.
Tega leta so tudi odprli vhod v jamo preko Ledenice, naslednje leto pa so jamo razsvetlili z električno lučjo. Leta 1937 so odkrili Matjaževo dvorano in Zadnjo dvorano. Med drugo svetovno vojno je bila jama zaprta, po koncu vojne so jo ponovno odprli, vendar pod imenom Taborska jama. To ime je dobila po bližnjem Taboru nad Cerovim (Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021c; Viršek, 2006).
Po drugi svetovni vojni so ustanovili Zavod Taborska jama, ki je jamo zaradi političnih razlogov preimenoval v Taborsko jamo, saj ni bila več zasebna lastnina. V upravljanje je jamo nato dobilo Turistično društvo Grosuplje, ki je jamo uredilo, zavarovalo in naredilo varnejšo za obiskovalce. Lesene stopnice so zamenjali z betonskimi in železnimi, zavarovali so prepade in brezna ter napeljali še več električne osvetljave.
Zaščitili so tudi okolico jame. Pred jamo so ustvarili prostor za dvorišče in parkirišče ter razširili cesto, da je bila jama dostopna tudi z avtobusi. Za večjo prepoznavnost in da bi privabili več obiskovalcev, so leta 1958 pred jamo postavili gostinski lokal. V jami so se začele odvijati tudi razne prireditve (Samec, 1996). V jami so posneli tudi nekaj filmskih scen za filma Kekec in Winnetou (Zavod za turizem Grosuplje, 2021p).
Zadnje odkritje v jami je bila Igorjeva dvorana, ki so jo odkrili leta 1995 in je danes dostopna le jamarjem. Leta 1996 so lokalni prebivalci po občinskem referendumu jamo ponovno preimenovali nazaj v Županovo jamo (Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021c; Viršek, 2006).
7.2. TURISTIČNA PONUDBA JAME
Danes je upravljalec jame še zmeraj Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, ki v letu 2021 obeležuje 62 let delovanja, jama pa obeležuje 95 let od odkritja.
Društvo je tudi upravljalec vseh dejavnosti, ki se odvijajo v okviru Županove jame. Te dejavnosti so: skrb za infrastrukturo zunaj in znotraj jame, vodeni ogledi po jami, izobraževanje in usklajevanje vodniške službe, priprava in izvedba prireditev za obiskovalce, društvene aktivnosti, stik z občinskimi in okoliškimi (turističnimi) organizacijami in ponudniki, stik z Zavodom za turizem Grosuplje in občino, čiščenje jame in njene okolice, promocijska dejavnost (izdajanje brošur, letakov, promocija na spletu in družbenih omrežjih), razvoj programov vodenja in vpeljava novih tržnih produktov. Za večino teh dejavnosti skrbijo člani društva, ki v njem delujejo kot prostovoljci (Jere, Viršek, 2021).
Redni ogledi jame potekajo skozi celo leto, od januarja do decembra. Redni urnik ogledov jame je ob sobotah, nedeljah in med prazniki v treh terminih (11.00, 13.00 in
28
15.00). V času poletnih počitnic pa so ogledi vsak dan ob 11.00. Za organizirane skupine se ogledi določijo po dogovoru. Društvo ima organizirano službo za razpored vodnikov in naročanje skupin, ki poteka preko telefonske številke in e-pošte, prisotni pa so tudi na družbenih omrežjih. Ogled jame je tako možen le v spremstvu vodnika (Jere, Viršek, 2021).
Poleg samega ogleda nudijo tudi oglede z delavnicami. Te potekajo od marca do novembra med ponedeljkom in soboto. Namenjene so predvsem obisku šolskih skupin kot speleološka šolska jama. Trenutno se izvaja več delavnic: Županova jama = kraška jama (vodeni poučni ogled jame), Jama lab (poučna delavnica s kemičnimi eksperimenti), KRASni gozd (učenje v naravi – sprehod skozi gozd s spoznavanjem kraških oblik), Ali netopir res spi z glavo navzdol? (ustvarjalna delavnica spoznavanja krasa in jamskih živali), Zaklad netopirja Branka (zabavna pustolovščina potepanja po gozdu), Kras obišče vas (poučna in ustvarjalna delavnica, ki poteka v vrtcu ali na šoli) in Izdelajmo netopirnice (ustvarjalna delavnica izdelovanja netopirnic) (Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, 2021d). Poleg tega v času zime ponujajo tudi oglede s svetilkami, da se ne vznemirja kolonij netopirjev, ki prezimujejo v jami (Jere, Viršek, 2021).
V jami potekajo tudi prireditve kot so: Koncerti z odmevom, Dan doživetij, Noč netopirjev, Meditacije in Pohod po evropski pešpoti E6, v okviru katere se tu nahaja tudi kontrolna točka z žigom. Organizirajo pa tudi praznovanja rojstnih dni za otroke (Jere, Viršek, 2021).
7.3. OBISKANOST JAME
Slika 13: Letno število obiskovalcev Županove jame v obdobju med 1990 in 2020
Vir podatkov: Jere, Viršek, 2021.
0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Letno št. obiskovalcev Županove jame v obdobju 1990-2020
29
Preglednica 5: Letno število obiskovalcev Županove jame v obdobju med 1990 in 2020
Leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Št.
obiskovalcev
8.923 8.648 8.735 9.349 11.545 8.254
Leto 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Št.
obiskovalcev
7.485 7.625 6.466 6.199 5.524 6.465
Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Št.
obiskovalcev
6.152 4.472 1.928 3.976 4.803 4.232
Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Št.
obiskovalcev
4.008 3.474 3.216 3.178 3.070 3.109
Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Št.
obiskovalcev
3.482 3.588 3.841 4.301 4.421 4.025
Leto 2020
Št.
obiskovalcev
1.841
Vir podatkov: Jere, Viršek, 2021.
Iz podatkov o letni obiskanosti jame (slika 13 in preglednica 5) med leti 1990 in 2020 je možno opaziti en višek in dva nižka. Prvi višek se je zgodil leta 1994, za kar je zaslužno to, da so v tistih letih obnavljali gostinski lokal ob jami, kar je povečalo obisk.
Lokal je nato prenehal obratovati, kar se vidi tudi v tem, da so takrat številke obiskovalcev spet začele padati. Prvi opaznejši nižek je bil leta 2004. Tega leta je bila jama del leta zaprta zaradi okrušenih skal na vhodu v jamo. Šlo je za nenadni dogodek in potrebna je bila sanacija. Število letnega obiska je začelo naraščati po letu 2013. S tem letom so v društvu začeli delati na promociji jame na družbenih omrežjih in na turističnih dogodkih. Od takrat se trend letnega obiska postopoma dviguje. Od zimske sezone 2017/2018 so začeli omogočati obisk tudi v zimskem času in s tem podaljšali turistično sezono. Drugi nižek je bil leta 2020, kar je posledica epidemije COVID-19 in vseh ukrepov ter omejitev, ki so takrat veljali (Jere, Viršek, 2021).
Največ obiska v mesecih april, maj, junij in september beležijo med tednom, v ostalih mesecih pa je več obiska med vikendom. Po začetku epidemije COVID-19 pa izrazito prevladujejo obiski med vikendom ter med poletnimi počitnicami (Jere, Viršek, 2021).
Zadnje je verjetno posledica tega, da so bili ukrepi med poletjem odpravljeni, epidemiološka situacija pa je bila dobra.
