9 14 16
Drage bralke in bralci,
ko smo pred desetletji snovali drugačen pouk naravo- slovja, nekaj o tem lahko preberete v prispevkih dose- danjih urednikov, je bilo prvo načelo aktivnost učen- cev. Zato so se oblikovali naravoslovni postopki (spretnosti in veščine), brez katerih ni naravoslovne pismenosti. Veliko navdušenje nad novimi pristopi, ki je bilo pristno v takratni generaciji učiteljev, je sčaso- ma oslabelo. Dejavnosti in postopki so ostali v učnih načrtih, koliko pa so prisotni v vsakdanjem življenju šole, je bilo močno odvisno od posameznega učitelja.
Tako kot z drugimi raziskovalnimi projekti, ki živijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dokončanje projek- ta, je bilo tudi z drugi nadaljevalnimi projekti, ki so bili usmerjeni v razvoj pouka naravoslovja. Drugače je na primer v Franciji, njihov projekt “Roke v testu”, ki že v naslovu poudarja dejavnosti otrok, se je razvil v močno organizacijo z državno podporo, ki skrbi za gradiva, izobražuje učitelje in ima po celotni Franciji mrežo centrov.
O dejavnostih pri naravoslovju pišem v času pande- mije, ki je še poslabšala stanje. Zaradi različnih omeji- tev so bili otroci prikrajšani za obšolsko naravoslovje in za šole v naravi. Lahko pa bi to bila tudi priložnost za več samostojnega domačega dela pri naravoslovju:
za dolgotrajnejše usmerjeno opazovanje, eksperimen- tiranje, raziskovanje in izdelavo manjših projektov.
Dober zgled za naravoslovne dejavnosti, ki jih otroci lahko izvajajo doma, je tekmovanje Kresnička. Tu so naloge in preverjanje naučenega prilagojene za različ- ne stopnje. Ker so bili otroci v tem času že navajeni na delo z računalnikom, bi jih učitelji lahko usmerili v aplikacije in didaktične računalniške igrice, ki jih je z naravoslovnimi vsebinami kar nekaj. Otroci sami pa težje najdejo pot do njih. O uporabnosti in vsebinah teh aplikacij smo že večkrat pisali v Naravoslovni sol- nici, kjer je pred časom izšel tudi pregled primer apli- kacij za razredno stopnjo. Dve od njih sta zgodbi o lubadarju in veverici, ki sta nastali v okvira projekta
»Tealeaf«, ki je prav tako že bil predstavljen v Solnici.
Letešnje šolsko leto gre k bolj ali manj uspešnemu koncu, a kljub temu vam želim brezskrbne počitnice.
Če pa bo naslednjo jesen pouk zopet potekal na dalja- vo, bolj zaposlite učence doma, z rokami v testu ali z rokami na tipkovnici.
Srečno!
dr. Dušan Krnel
Revijo Naravoslovna solnica v letih 2021 in 2022 sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS).
Revija izhaja trikrat na leto – jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 7,20 €. Letna naročnina znaša 23,10 €. Plačuje se enkrat letno in sicer novembra. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročilu 10-odstotni popust.
Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje:
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
tel.: 01/5892 312, faks: 01/5892 233 (pripis: za dr. Gregor Torkar), e-pošta: naravoslovna.solnica@pef.uni-lj.si, www.pef.uni-lj.si
NARAVOSLOVNA SOLNICA Založnik: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani ■ Dekan: dr. Janez Vogrinc ■ Odgovorni urednik: dr. Gregor Torkar ■ Urednica: dr. Jerneja Pavlin ■ Jezikovni pregled: dr. Darija Skubic ■ Oblikovanje: Andreja Globočnik ■ Fotografija na naslovnici: Rjave žabe, sekulje, pri mrestenju (foto: Davorin Tome) ■ Prelom: Igor Cerar ■ Tisk: Para d. o. o., Ljubljana ■ Uredniški odbor: dr. Ana Gostinčar Blagotinšek, dr. Darja Skribe - Dimec, dr. Barbara Bajd, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Nataša Jeras, OŠ Šmartno pod Šmarno goro, Eva Lederer, Živa Škrinjar, OŠ Spodnja Šiška
