UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
VITA HROVAT
ZGODNJE TEHNOLOŠKO OPISMENJEVANJE 3–4 LETA STARIH OTROK S POMO Č JO NAMIZNEGA
GLEDALIŠ Č A DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
VITA HROVAT
Mentor: izr. prof. dr. STANISLAV AVSEC Somentorica: asist. VERONIKA ŠULIGOJ
ZGODNJE TEHNOLOŠKO OPISMENJEVANJE 3–4 LETA STARIH OTROK S POMO Č JO NAMIZNEGA GLEDALIŠ Č A
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – GLAVNA.
(T. Pavček)
Zahvala
Za pomoč, usmeritve, ideje, odzivnost in razumevanje pri ustvarjanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Stanislavu Avscu, in somentorici, asist. Veroniki Šuligoj.
Hvala družini, ki mi je med študijem in pisanjem diplomskega dela stala ob strani in me vedno podpirala na moji poti.
Hvala Maticu, ki je ves čas verjel vame in mi stal ob strani.
Hvala tebi, Katarina, saj nama je s skupnimi močmi vedno uspelo.
Hvala Aniti in Klari za spodbude in pomoč pri izvedbi dejavnosti v vrtcu.
POVZETEK
Izraz tehnološka pismenost se vse pogosteje pojavlja v člankih in knjigah, še vedno pa je premalo poznan. Tehnološko pismen posameznik ni tisti, ki pozna vse termine, ki jih lahko uporabljamo v tehniki, ampak tudi naravoslovne, matematične, fizikalne, družboslovne in ostale pojme. Tehnološko pismena oseba mora imeti predvsem praktične zmogljivosti, razvito predstavljivost ter zmožnost kritičnega mišljenja o tehnologiji.
Ker je tehnološka pismenost v predšolskem obdobju in nasploh med vzgojitelji slabo definirana, je namen diplomskega dela ugotoviti: mnenje in stališča vzgojiteljev o tehnološki pismenosti ter kakšen vpliv imata uporaba lutk in namiznega gledališča na razvoj tehnološke pismenosti otrok, starih 3–4 leta. Njihov napredek bomo ocenjevali s 3 dejavnostmi, katere bodo otroci izvajali pred in po uporabi lutk in namiznega gledališča.
Mnenja in stališča vzgojiteljev smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika.
V teoretičnem delu je opredeljena tehnološka pismenost in njen razvoj v predšolskem obdobju, povezava s kurikularnimi področji in uporaba ter pomen lutk v vrtcu.
V empiričnem delu smo ugotavljali mnenje in stališča 35 vzgojiteljev na podlagi analize anketnih vprašalnikov. Odgovori so prikazani opisno in z grafi. Ugotovili smo, da je izraz tehnološka pismenost (TP) med vzgojitelji premalo poznan. Tehnološko pismenost so povezovali predvsem z uporabo sodobne tehnologije. Ugotovili smo, da vzgojitelji dajejo pomen različnemu ustvarjanju z materiali. Opazili smo, da vzgojitelji dajejo pomen samostojnosti in samoiniciativnosti otrok, hkrati pa uporabljajo premalo raznovrstnih materialov. Pri raziskavi je sodelovala skupina 19 otrok, starih 3–4 leta. S pomočjo treh dejavnosti smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo lutke in namizno gledališče na razvoj tehnološke pismenosti. Tri dejavnosti smo izvajali pred in po uporabi lutk. Ugotovili smo, da uporaba lutk in namiznega gledališča pozitivno vplivata na razvoj tehnološke pismenosti in poznavanja materialov, komunikacijo v skupini, animacijo lutke, razvoj samostojnosti in samozavest pri nastopanju. Ugotovili smo tudi, da je izraz tehnološka pismenost med vzgojitelji slabo poznan in da bi v vrtcih lahko izvajali več tehničnih dejavnosti.
Diplomsko delo je namenjeno vsem, predvsem pa vzgojiteljem in študentom predšolske vzgoje. S svojim delom želimo raziskati razvoj tehnološke pismenosti pri otrocih, starih 3–4 leta. Vplivati želimo predvsem na delo vzgojiteljev, da bi v svoje delo vključevali čim več tehničnih dejavnosti.
KLJUČNE BESEDE:
Tehnološka pismenost, materiali, lutke, namizno gledališče, otroci, stari 3–4 leta.
Early Technological Literacy of Children Aged 3-4 Through Tabletop Puppet Theatre
SUMMARY
The term technological literacy is increasingly appearing in articles and books, but it is still poorly known. A technologically literate individual is not one who knows all the terms that can be used in the technique, but also knows the concepts of natural science, mathematics, physics, social science and other. A technologically literate person must have, above all, practical capabilities, developed perception and the ability to think critically about technology.
As technological literacy in the preschool period and among educators in general is poorly defined, the purpose of the diploma thesis is to determine: the opinion and views of educators on technological literacy, what impact the use of puppets and tabletop theatre have on the development of technological literacy of children, aged 3–4 years. We will assess their progress with 3 activities that children will perform before and after using puppets and tabletop theatre. The opinions and views of educators will be determined by using a questionnaire.
The theoretical part defines technological literacy and its development in the preschool period, the connection with curricular areas and the use and importance of puppets in kindergarten.
In the empirical part, we determined the opinion and views of 35 educators based on the analysis of questionnaires. The answers are described and shown with graphs. We have determined that the term technological literacy is insufficiently known among educators.
They primarily associated technological literacy with the use of modern technology. We have determined that educators give importance to various creative activities with materials. We have noticed that educators give importance to children's independence and self-initiative, while using too little variety of materials. A group of 19 children aged 3–
4 years participated in the research. By performing three activities, we tried to determine what impact puppets and tabletop theatre have on the development of technological literacy. Three activities were performed before and after the use of the puppets. We have
determined that the use of puppets and tabletop theatre have a positive effect on the development of technological literacy and knowledge of materials, group communication, puppet animation, the development of independence and self-confidence in performing. We have determined that the term technological literacy is poorly known among educators and that more technical activities could be carried out in kindergartens.
The diploma thesis is intended for everyone, but especially for educators and students of preschool education. With our work we want to explore the development of technological literacy in children, aged 3–4 years. We want to influence the work of educators in order to include as many technical activities as possible in their work.
KEY WORDS:
Technological literacy, materials, puppets, tabletop theatre, children, aged 3–4.
KAZALO
1 UVOD ... 1
1.1 OPREDELITEVPODROČJAINOPISPROBLEMA ... 1
1.2 NAMENINCILJINALOGE ... 3
1.3 METODERAZISKOVANJA ... 3
1.4 PREGLEDVSEBINEOSTALIHPOGLAVIJ ... 4
2 TEHNOLOŠKA PISMENOST V VRTCU ... 7
2.1 SPLOŠNOOTEHNOLOŠKIPISMENOSTI ... 7
2.2 RAZVIJANJETEHNOLOŠKEPISMENOSTIVVRTCU ... 9
2.3 TEHNIČNAVZGOJAINKURIKULUMZAVRTCE ... 13
2.3.1 GIBANJE ... 13
2.3.2 JEZIK ... 14
2.3.3 UMETNOST ... 15
2.3.4 DRUŽBA ... 15
2.3.5 NARAVA ... 16
2.3.6 MATEMATIKA ... 16
3 UPORABA LUTK V VRTCU ... 17
4 TEHNIČNI MATERIALI V VRTCU ... 19
4.1 LES ... 20
4.2 UMETNESNOVI ... 20
4.3 PAPIR ... 21
4.4 KOVINSKIMATERIALI ... 21
4.5 STEKLO ... 22
4.6 USNJE ... 22
4.7 TEKSTILIJE ... 22
5 RAZVIJANJE TEHNOLOŠKE PISMENOSTI V VRTCU ... 25
5.1 MNENJA,STALIŠČAINODNOSVZGOJITELJEVGLEDERAZVIJANJATEHNOLOŠKE PISMENOSTIVVRTCU ... 25
5.2 ZASNOVAINIZVEDBADEJAVNOSTIVVRTCU ... 32
5.2.1 RAZVRŠČAMO KROGLICE IZ RAZLIČNIH MATERIALOV ... 33
5.2.2 SPOMIN ... 33
5.2.3 KAJ SPADA SKUPAJ? ... 34
5.2.4 SPOZNAVANJE IN ANIMACIJA LUTK ... 34
5.2.5 SPOZNAVANJE IN PREDSTAVE Z NAMIZNIM GLEDALIŠČEM ... 34
5.3 VREDNOTENJEDEJAVNOSTIVVRTCU ... 35
5.3.1 VREDNOTENJE 1. DEJAVNOSTI ... 35
5.3.2 VREDNOTENJE 2. DEJAVNOSTI ... 36
5.3.3 VREDNOTENJE 3. DEJAVNOSTI ... 39
5.3.4 SPOZNAVANJE LUTK ... 40
5.3.5 PRSTNE LUTKE – ŽIVALI V ŽIVALSKEM VRTU ... 43
5.3.6 LUTKE NA PALČKI – MORSKE ŽIVALI ... 44
5.3.7 LUTKE NA KUHALNICI – GOZDNE ŽIVALI ... 46
5.3.8 LUTKE IZ NOGAVIC – ŽIVALI IZ RIBNIKA ... 48
5.3.9 SPOZNAVANJE IN PREDSTAVE Z NAMIZNIM GLEDALIŠČEM ... 48
6 DISKUSIJA ... 53
7 ZAKLJUČEK ... 59 8 VIRI IN LITERATURA ... 61 9 PRILOGE ...I 9.1 ANKETNIVPRAŠALNIK ... I 9.2 TEHNOLOGIJAIZDELAVEPRSTNIHLUTK ... IV 9.3 TEHNOLOGIJAIZDELAVELUTKENAPALČKI ... VI 9.4 TEHNOLOGIJAIZDELAVELUTKENAKUHALNICI ... VIII 9.5 TEHNOLOGIJAIZDELAVELUTKEIZNOGAVICE ... X
Kazalo slik
Slika 1: Razvrščanje podobnih predmetov. ... 36
Slika 2: Kaj spada skupaj? ... 36
Slika 3: Raziskovanje materialov. ... 37
Slika 4: Spoznavanje kroglic iz različnih materialov. ... 38
Slika 5: Razvrščanje kroglic. ... 38
Slika 6: Spoznavanje igre spomin. ... 39
Slika 7: Raziskovanje parov. ... 40
Slika 8: Iskanje parov. ... 40
Slika 9: Spoznavanje lutk. ... 41
Slika 10: Motiviranje otrok z lutko. ... 42
Slika 11: Lutkovna predstava za otroke. ... 42
Slika 12: Prstne lutke. ... 43
Slika 13: Lutke na palčki. ... 44
Slika 14: Lutkovna predstava otrok. ... 45
Slika 15: Prosta igra z lutkami. ... 45
Slika 16: Lutke na kuhalnici. ... 46
Slika 17: Lutkovna predstava otrok z gozdnimi živalmi. ... 47
Slika 18: Prosta igra. ... 47
Slika 19: Lutki iz nogavic. ... 48
Slika 20: Namizno gledališče med izdelavo. ... 50
Slika 21: Otroci med predstavo. ... 50
Slika 22: Igra na pobudo otrok. ... 51
Slika 23: Lutkovna predstava otrok »Pod medvedovim dežnikom«. ... 51
Slika 24: Priklon po predstavi. ... 52
Kazalo grafov
Graf 1: Delovna doba anketirancev. ... 25
Graf 2: Pogostost izvajanja vsebin tehnične vzgoje. ... 27
Graf 3: Primeri uporabe namiznega gledališča. ... 28
Graf 4: Načini preverjanja napredka otrok. ... 29
Graf 5: Vrsta uporabljenega materiala. ... 31
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Kaj razvijamo pri otrocih s pomočjo namiznega gledališča. ... 29Preglednica 2: Primeri dejavnosti, kjer otroci pridobijo največ znanja iz tehnične vzgoje. ... 31
1 UVOD
Tehnika je čedalje pomembnejša v življenju posameznika, kar je posledica razvijanja gospodarstva in tehnološkega napredka. Otroci živijo v svetu, v katerem se s tehniko in tehnologijami srečujejo že v zgodnjem obdobju. Ker je predšolsko obdobje za otroka zelo pomembno z vidika učenja in usvajanja novih znanj ter spretnosti, moramo vzgojitelji pripravljati dejavnosti, kjer se prepletajo različna področja. Spodbujati moramo otroka, da se uči, razvija in preizkuša v novih stvareh. Dejavnosti morajo biti bogate in spodbudne, preko njih pa pridobivajo nove izkušnje in ustvarjalno mišljenje, razvijajo svojo domišljijo ter samozavest. Preko igre in preprostih dejavnosti spoznavajo osnove tehnike. Otrokom postavljamo izzive, preko katerih bodo razvijali in uporabljali kritično mišljenje.
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
Da bi se ljudje lažje vključili v tehnološko okolje, morajo bolje poznati pojem tehnologije.
Ta namreč vpliva na razvoj celotne družbe, zato morajo ljudje poznati tehnične, socialne, ekonomske in politične vplive. Ob tem pa se srečamo s pojmom tehnološka pismenost (v nadaljevanju: TP) (Avsec, 2012). Pri TP gre za razumevanje naravoslovnih, matematičnih, družboslovnih, umetniških in drugih pojmov, ne le pojmov v tehniki.
Dobro, močno gospodarstvo je odvisno od tehnološko pismenih ljudi, ki znajo uporabljati različna orodja, pripomočke in tehnologije, ne le od strokovnjakov (Zuljan, 2014).
Mednarodno združenje ITEEA je definiralo tehnološko pismenega posameznika kot sposobnega uporabljati, upravljati, ocenjevati in razumevati tehnologijo. Gre za prepletanje treh spremenljivk, ki so med seboj zelo povezane: znanje, zmožnosti in sposobnost kritičnega razmišljanja ter sposobnost odločanja (ITEEA, 2007, v Avsec, 2012).
Zuljan (2014) pravi, da je tehnološka pismenost potrebna za vsakega človeka, da lahko normalno deluje v svojem okolju. Vsak dan in na vsakem koraku poteka formalno in neformalno izobraževanje tehnologije. Vsak poklic zahteva posebno znanje in različne spektre tehnologije; tudi učitelji in vzgojitelji morajo biti usposobljeni za poučevanje slednje.
Gledano z vidika razvoja otroka so tehnične dejavnosti zelo pomembne. Pozitivno vplivajo na razvoj fine motorike, umskih sposobnosti ter razvoj ustvarjalnosti. Pomembno je, da jih vzgojitelj pripravlja že v zgodnjem otroštvu, čim večkrat (Metelko, 1987).
Otroci bodo preko igre in manipulacije z lutkami spoznavali nove materiale in njihove značilnosti. Tako bodo krepili svoje tehnično znanje, govorne in komunikacijske sposobnosti ter se preizkušali v novih vlogah. Papotnik (1993) pravi, da ima ravno igra v predšolskem obdobju ogromen pomen in je to najpomembnejša značilnost dobe otroka.
Preko igre otrok razvija, gradi in oblikuje osebnost ter delovne navade. Učenje in igra sta si zelo blizu; igra bogati različne izkušnje otrok, učenje pa vpliva na spremembo obnašanja. Igra je poseben način učenja, saj gre za spontano učenje, medtem ko se otrok spontano igra.
Otroci naj imajo v vrtcu dovolj prostora in časa za pripovedovanje, pogovor, razlago, opisovanje, dramatizacijo in igro vlog. Vse te dejavnosti pozitivno vplivajo na otrokov socialni, čustveni in govorni razvoj. Pri govornem razvoju krepijo komunikacijske in sporazumevalne sposobnosti, učijo pa se tudi uporabe različnih socialnih zvrsti jezika v različnih okoliščinah. Hkrati se učijo izražanja svojih misli in čustev ter sprejemanja sporočil drugih. Učijo se spoštljive in vljudne komunikacije (Kurikulum za vrtce, 1999).
V igri prihaja do potrjevanja in spoznavanja samega sebe v ožjem in širšem družbenem okolju. Samopotrjevanje pa je silnica, gibalo, ki usmerja otroka k novim dejavnostim, s katerimi razvije zaznavne in gibalne sposobnosti, mentalne sposobnosti ustvarjalnost, delovne navade. (Papotnik, 1993, str. 11)
V diplomskem delu želimo raziskati ozaveščenost o tehnološki pismenosti med vzgojitelji ter jih spodbuditi k pripravi dejavnosti s tehnično vsebino tudi v povezavi z drugimi področji. Otrokom, starim 3-4 leta, želimo predstaviti tehnične vsebine s pomočjo igre z lutkami in namiznega gledališča ter z različnimi dejavnostmi preveriti, kaj so se naučili.
1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE
Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko je tehničnih vsebin v vrtcu, kakšno je razumevanje pojma tehnološke pismenosti pri vzgojiteljih in kako na razvoj tehnološke pismenosti pri otrocih, starih 3–4 leta, vpliva namizno gledališče.
V diplomskem delu želimo doseči naslednje cilje (C 1–4):
C 1: Opredeliti pojem tehnološke pismenosti in jo predstaviti v zgodnjem obdobju otrokovega učenja.
C 2: Raziskati vpliv namiznega gledališča in uporabe lutk iz različnih materialov na razvoj tehnološke pismenosti otrok, starih 3–4 leta.
C 3: Ugotoviti, kako in s katerimi dejavnostmi lahko preverjamo vpliv uporabe lutk in namiznega gledališča na razvoj tehnološke pismenosti (TP).
C 4: Ugotoviti, kakšna so mnenja in stališča vzgojiteljev o razvijanju tehnološke pismenosti.
Raziskali bomo naslednje hipoteze:
H 1: Večina vzgojiteljev zna opredeliti pojem tehnološka pismenost.
H 2: Vzgojitelji imajo negativna stališča do razvijanja tehnološke pismenosti z uporabo namiznega gledališča.
H 3a: Večina otrok v skupini bo po lutkovni dejavnosti pokazala več znanja o materialih.
H 3b: Večina otrok bo spretnejših pri ravnanju z lutkami in podobnimi izdelki.
H 3c: Večina otrok bo bolj zaznala vsestranskost lutke in namiznega gledališča pri različnih dejavnostih.
H 4: Otroci bodo ob uporabi in igri z lutkami razvijali samo jezikovne sposobnosti.
1.3 METODE RAZISKOVANJA
V teoretičnem delu smo predstavili pojem tehnološke pismenosti in njen pomen. Opisali smo povezave tehnične vzgoje z različnimi področji kurikula in pomen uporabe lutk v vrtcu.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali ozaveščenost TP pri vzgojiteljih ter rezultate interpretirali. S pomočjo namiznega gledališča in lutk so otroci spoznavali različne materiale, jih poimenovali in spoznavali njihove lastnosti. S pomočjo različnih dejavnosti smo preverjali, kaj so otroci s pomočjo igre in manipulacije z lutkami in gledališčem spoznali ter se naučili. Te dejavnosti smo izvedli pred in po uporabi lutk.
S tem smo preverili, kakšno je bilo znanje pred in po igri z lutkami in gledališčem.
V diplomskem delu smo uporabili naslednje raziskovalne metode:
− zbiranje in študij ustrezne literature in virov,
− metoda anketnih vprašalnikov,
− načrtovanje, izdelava, preizkušanje,
− opazovanje,
− učenje z igro,
− fotografiranje in dokumentiranje,
− obdelava podatkov,
− evalvacija.
1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ
Na začetku diplomskega dela opredelimo problem, predstavimo namen diplomskega dela, cilje, raziskovalna vprašanja in metode raziskovanja, uporabljene v empiričnem delu.
V drugem poglavju opredelimo pojem tehnološke pismenosti, najprej na splošno, nato pa njen razvoj v vrtcu. Opišemo njene povezave s področji kurikula (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika) in konkretne primere dejavnosti.
V tretjem poglavju opišemo pomen uporabe lutke v vrtcu. Opišemo njene pozitivne lastnosti, vpliv na pozitivno samopodobo ter razvoj govora in komunikacijskih spretnosti.
V četrtem poglavju opišemo materiale in njihove lastnosti, iz katerih so bile izdelane lutke, s katerimi so se otroci igrali in z njimi rokovali.
Peto poglavje je namenjeno empiričnemu delu. Najprej opredelimo in analiziramo mnenja in stališča vzgojiteljic o pomenu tehnološke pismenosti, katerih odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Sledi analiza uporabe lutk in namiznega gledališča. Uspeh dejavnosti in spoznavanja materialov pa smo preverili s pomočjo dejavnosti, ki smo jih izvedli pred in po uporabi lutk ter namiznega gledališča, le-te so tudi opisane.
V šestem poglavju so komentirani in predstavljeni cilji, ki so bili zadani v diplomskem delu (C 1–4) ter hipoteze (H 1–H 4).
Sedmo poglavje je zaključek; ugotovitve vpliva namiznega gledališča na tehnološko pismenost 3–4 leta starih otrok ter mnenje in stališča vzgojiteljic o tehnološki pismenosti (TP) v vrtcu. Zapisane so morebitne iztočnice za nadaljevanje diplomskega dela.
2 TEHNOLOŠKA PISMENOST V VRTCU
Vsak odrasel, ne le vzgojitelj, bi se moral zavedati pomena zgodnjih otrokovih let.
Takrat je najbolj dovzeten za raziskovanje, odkrivanje in spoznavanje različnih področij. Vloga vzgojitelja je, da mu pri tem pomaga razvijati svoje sposobnosti in spretnosti. Nuditi mu mora dovolj prostora, časa in materiala za spontano učenje, hkrati pa ga mora motivirati, nuditi sproščeno okolje in zastavljati primerna raziskovalna vprašanja.
Otroci morajo razumeti, da ustvarjalno mišljenje uporabljamo zato, da lažje prilagodimo okolje sebi, torej svojim željam in svojim potrebam. Otroke moramo aktivno vključiti v razlikovanje med naravnim in umetnim okoljem. Moramo jim dati možnost, da raziščejo načine za oblikovanje okolja, izboljšanje udobja, lažje delo in povečanje prostega časa, ki jih je človek ustvaril sam (Zuljan, 2014).
2.1 SPLOŠNO O TEHNOLOŠKI PISMENOSTI
Zuljan (2014) je ugotovil, da je treba razviti tehnološka znanja in sposobnosti, če želiš doseči visoko tehnološko pismenost. Če želi posameznik aktivno sodelovati v družbi, je za to potrebna tehnološka pismenost. Hkrati pa TP pomeni sposobnost uporabe, razumevanja, vrednotenja in upravljanja tehnologij.
Zuljan (2014) je tehnologijo poimenoval motor ali kar srce družbe, saj jo ta oblikuje in je zato tako pomembna. Tehnologija gradi umeten svet okoli nas in marsikoga je strah novih tehnologij, saj ne vemo, kaj prinesejo s seboj in kaj bo človek z njo naredil.
Tehnološko pismene osebe niso le tiste, ki poznajo pojme tehnike in tehnologije, temveč tudi pojme matematike, družboslovja, naravoslovja, umetnosti in drugih področij, da lahko razumejo in hkrati upravljajo tehnološke sisteme. To pomeni, da je tehnološko pismen tisti, ki je razgledan na vseh področjih, in le-ta se med seboj močno prepletajo (Zuljan, 2014).
Učenci znotraj izobraževanja v sklopu tehniških predmetov (tehnika in tehnologija, izbirni predmeti, povezani s tehniko) pridobivajo različne sposobnosti, kot so sposobnost ustvarjanja in popravljanja ter izvajanja posameznih tehnologij. Cilj teh
predmetov je razvijanje tehnološke pismenosti učencev ter razumevanje različnih tehnologij, s katerimi se spreminja naravni svet v prilagojeno človekovo okolje.
Poučevanje tehniških vsebin je integrirano v različne predmete v okviru osnovne šole. Problematika teh predmetov je, da je čedalje manj praktičnega dela učencev, to poteka večinoma le še pri izbirnih predmetih, kjer obdelujejo les, umetne snovi in kovine. Težava je, ker učencem z leti upada zanimanje za tovrstne predmete in vsebine. Pomembno je torej izbirati zanimive izobraževalne vsebine in dober učni načrt, pri zasnovi le-tega je treba izbirati primerno gradivo in pripomočke za ohranjanje interesa otrok (Avsec in Jamšek, 2009).
Otroke naravni zakoni ženejo, da bi bili v svojem okolju dejavni. Roke uporabljajo ne samo v praktične namene, ampak tudi za pridobivanje znanja. (Montessori, 2018, str. 193)
K sooblikovanju družbe prispeva vsak posameznik, pomemben člen pa je tudi tehnologija. Lahko bi ji rekli tudi skupek nekih naprav, spremljajočih znanj in zmogljivosti. Namen tehnologije je, da spremeni naravni svet tako, da človeku olajša in prilagodi vsakdan. Njen namen torej je, da dosežemo določen cilj. Seveda pa je treba upoštevati odnose med elementi, postopki, napravami in sistemi.
Tehnologija je torej pripomoček, s katerim človek prilagodi svoj vsakdan, da ugodi svojim željam in potrebam (Zuljan, 2014).
Otroci se ne zavedajo tehnologije oziroma njenega vpliva na okolje. Vedo, da obstaja okolje, v katerem živijo. Sprva jim ni jasno, od kod dobivamo hrano in kako poteka njen transport, kako se gradijo ceste, potek razvoja telefonov, kje nastajajo načrti za najnovejše zgradbe, kako si z različnimi orodji in pripomočki lajšamo svoj vsakdan … Vendar z majhnimi koraki lahko spoznavajo različne vplive tehnologije na naše življenje in okolje (Standard for Technological Literacy, 2007 v Zuljan, 2014).
Ljudje smo vajeni, da če želimo izdelati neko stvar, moramo to najprej načrtovati in oblikovati. Tudi otroke navajamo na ta postopek. Že preprost izdelek, npr.
voščilnico ali vabila, morajo otroci najprej načrtovati, nato oblikovati ter izdelati (Zuljan, 2014).
V Kurikulumu za vrtce (1999) je opisano, kako umetnost pozitivno vpliva na ustvarjalno izražanje in izkoriščanje otrokovih potencialov. Skozi igro spoznava in
raziskuje svet. Skozi ustvarjanje plesa, slike, pesmi in predmetov pridobivajo občutek za umetniški red in lepo ter s tem preraščajo običajne, tehnične izdelke.
Umetnost pozitivno vpliva na otrokova čustva in izražanja le-teh. V umetnosti lahko izrazi in predstavi najbolj skrita čustva, opiše ali predstavi določen dogodek in spoznava samega sebe. Preko ustvarjanja gradi svojo samozavest in začne doživljati samega sebe kot oblikovalca in ustvarjalca. Ravno zaradi celovitosti ustvarjanja in vseh doživetij v umetnosti otrok gradi svojo pozitivno samopodobo ter prispeva k sooblikovanju okolja. Pozitivna samopodoba pa dobro vpliva na otrokov razvoj in psihofizično zdravje (Kurikulum za vrtce, 1999).
2.2 RAZVIJANJE TEHNOLOŠKE PISMENOSTI V VRTCU
Naloga vzgojitelja je, da pripravlja primerne dejavnosti posameznemu otroku, skupini. Poznati mora razvojne značilnosti starostnih skupin in individualne posebnosti otrok. To je nujno pri izbiri metod, vsebin in pristopov dela. Nujno je torej poznavanje razvoja otrok za izvedbeni kurikulum, pomagamo pa si lahko z razvojnimi mejniki, značilnimi za posamezno obdobje. Poleg tega mora vzgojitelj znati opazovati otrokove odzive, njegovo sodelovanje pri dejavnostih, način reševanja težav, vključevanje v dejavnosti, način izražanja in komuniciranja, opaziti individualne razlike in posebnosti otroka (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, 2008).
Gledano z vidika razvoja otroka so tehnične dejavnosti zelo pomembne. Pozitivno vplivajo na razvoj fine motorike, umskih sposobnosti ter razvoj ustvarjalnosti.
Pomembno je, da jih vzgojitelj pripravlja že v zgodnjem otroštvu čim pogosteje (Metelko, 1987).
Otrok v okviru tehnične vzgoje:
− spoznava tipične tehniške predmete in pojave,
− v svojem okolju primerja in razlikuje predmete, igrače, stavbe, stroje, orodja,
− spoznava tehnične funkcije (npr. premikanje, dviganje, poganjanje),
− spoznava različne materiale (npr. les, usnje, plastika),
− pri oblikovanju in ustvarjanju uporablja različna orodja in pripomočke (npr.
škarje, ravnilo, kladivo, klešče),
− se uri in hkrati spoznava s tehničnimi opravili (npr. žaganje, pribijanje, rezanje, lepljenje),
− razvija primeren odnos do dela in ljudi okrog njega,
− razvija svoje govorne, komunikacijske in sporazumevalne sposobnosti,
− razvija organizacijske sposobnosti (Papotnik, 1993).
Otrok največ informacij in znanja pridobi preko igre, ki predstavlja njegovo osrednjo dejavnost. V igri se vsakodnevno srečuje s tehniko, njenimi izdelki in orodji. Medtem in med ustvarjanjem opazuje, spoznava, preizkuša ter posnema tehnične stvaritve, ki jih je opazil in našel v svojem okolju. V igri sestavlja, gradi, načrtuje, razstavlja. Tehnične vsebine so že glasovno oponašanje in posnemanje strojev ter vozil, prepozna jih po barvi, velikosti, obliki, gibanju in značilnih zvokih.
Ta proces spoznavanja in učenja je spontan v okviru predšolske vzgoje in najbolj prijazen ter primeren način učenja, spoznavanja za otroke (Papotnik, 1989).
S kombinacijo vseh področij otroci razvijajo temeljna znanja o tehniki. S pomočjo igre, raziskovanja, odkrivanja, preizkušanja, ustvarjanja bodo ugotavljali povezave med tehnologijo in drugimi področji. Tako bodo z odraščanjem in učenjem lažje razumeli vpliv, ki ga ima tehnologija na celotno družbo (Standard for Technological Literacy, 2007 v Zuljan, 2014).
Osborn (1963, v Zuljan, 2014) ugotavlja, da na domišljijo najbolj vplivamo tako, da otrokom nudimo možnost igre, raziskovanja in dela z dejanskimi, konkretnimi materiali. Dobra tehnika je tudi brainstorming ali deževanje idej. Lahko je tehnika posameznika ali skupine, kjer se zbirajo različne ideje, predlogi za rešitev neke težave.
Otroci so neverjetno izvirni, ustvarjalni in iznajdljivi. Tako se postopoma učijo, da za en problem ali nalogo obstaja več pravilnih rešitev in da so nekatere primernejše od drugih. Naloga odraslih je, da otrokovo ustvarjalnost in iznajdljivost
spodbujamo in nadgrajujemo (Standard for Technological Literacy, 2007 v Zuljan, 2014).
Smisel vzgoje je vedno v tem, da otrokom ne ponudimo vsega, temveč da sami pridejo do cilja. Smiselno je, da sami raziskujejo, preizkušajo, sestavljajo, gradijo, primerjajo, razstavljajo … Bistvo tehnične vzgoje pa je v tem, da otroci spoznajo čim več materialov, preizkusijo čim več orodij, se preizkusijo v različnih tehnikah in so čim bolj samostojni in ustvarjalni. Sam izdelek ni namen, ampak le sredstvo, da se oblikuje otrokova osebnost ter samozavest (Papotnik, 1989).
»Ustvarjalni delovni proces oziroma ciklus (didaktični kurikulum) poteka od življenjskih situacij, naravnih zakonitosti, tehničnih, fizikalnih in tehnoloških osnov, opazovanja, zamisli, načrtovanja, eksperimentiranja, izdelovanja, analiziranja, preizkušanja, montaže sestavnih delov v sklope, montaže sklopov v finalni izdelek, kontrole rezultatov, preizkusa in izboljšav do uporabe izdelka.«
(Papotnik, 1989)
Pomembno vlogo pri igri v predšolskem obdobju pa imajo vrstniki. Ti so posredno in neposredno vključeni v otrokovo igro. Corsaro (2000, v Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008) opisuje vrstniško kulturo kot zelo pomembno, saj se otroci učijo medsebojne komunikacije, sodelovanja, medsebojne pomoči, hkrati pa jim pomaga, da se privajajo na kulturo odraslih.
Montessori (2018) je ugotovila, da otrok najhitreje usvaja nove besede med tretjim in šestim letom. Otrok je v tistem času "lačen" novih besed. Na nas je, ali mu bomo pomagali in mu jih ponujali sistematično ali pa ne in jih bo pridobival s težavo, po naključju.
Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj (2008) govorita o Montessori pedagoških načelih in vlogi odraslega, čigar naloga je, da okolje pripravi tako, da se otrok uči na tak način, da se tega sploh ne zaveda, saj poteka spontano. To okolje mora ustrezati otrokovemu razvoju na vseh področjih; gibalnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem. Pomembno je, da vzgojitelj pripravlja različne materiale ter možnost otrokove izbire le-teh. Material, ki ga pripravi vzgojitelj, mora otroku
omogočati razvoj spretnosti in sposobnosti, kot so pisanje, branje, računanje ter razvijanje gibalnih in spoznavnih sposobnosti.
Otroci že zelo zgodaj začnejo pripovedovati zgodbe. Večina s tem začne v obdobju malčka, ko s preprostimi besedami povezujejo svoje izkušnje in doživetja. V prvih opisih so najbližje osebe in živali, s katerimi so vsakodnevno v stiku, sčasoma pa zgodbi dodajajo začetek in konec. Obdobje malčka pa je prav tako pomembno za razvoj porajajoče se pismenosti (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
Zupančič (2006, v Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, 2008) pravi, da sodelovanje in igra otroka z odraslo (kompetentnejšo) osebo npr. vzgojiteljico nanj vpliva dobro, saj se od nje uči. To povezavo pa lahko vidimo pri Vygotskem (1978), ki je opisal območje bližnjega razvoja (v nadaljevanju: OBR). To pomeni razmerje med otrokovo stopnjo razvoja in potencialno stopnjo razvoja, ki jo lahko doseže ob pomoči odrasle osebe ali vrstnika in pozitivnega, spodbudnega okolja. Pri igri ali dejavnostih moramo upoštevati, kaj otrok zmore ali že zna in je hkrati ustrezen razvoju (miselnemu, govornemu, socialnemu, gibalnemu), ki ga lahko doseže.
Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj (2008) sta zapisali, da kotički z več nestrukturiranega materiala, kotički z manj strogimi mejami med seboj in kotički z več namenskega materiala bolje vplivajo na razvoj višje ravni simbolne in socialne igre.
Marentič Požarnik (2000) piše o izkustvenem učenju kot strategiji izvajanja aktivnosti. Pri izkustvenem učenju gre za povezovanje teorije in prakse. Šele ko otrok nekaj razume in ko pridobi konkretno izkušnjo, lahko govorimo o izkustvenem učenju, saj le-to temelji na konkretni izkušnji.
Ugotovili so, da otroci nimajo zadostnega znanja in kompetenc kritičnega razmišljanja kljub vsem izkušnjam, ki jih pridobijo z uporabo IKT tehnologije, drugačnimi učnimi načrti in novimi metodami. Posledica tega, da otroci nimajo teh znanj in spretnosti, je nekompetentnost v tehnologiji skozi življenje. Dobro bi bilo, da bi razvili metodo za merjenje tehnološke pismenosti. Zavedajo se, da bi bilo to težko, saj je merjenje TP zahteven proces, ki zahteva veliko znanja in poglabljanja.
Najpomembnejša vidika merjenja TP sta veljavnost in zanesljivost (Avsec in Jamšek, 2010).
2.3 TEHNIČNA VZGOJA IN KURIKULUM ZA VRTCE
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je bil sprejet leta 1999. V njem so zapisana temeljna načela in cilji predšolske vzgoje. Področja kurikuluma so:
gibanje, jezik, matematika, narava, umetnost in družba. V njem pa najdemo tudi medpodročne dejavnosti: moralni razvoj, varnost, skrb za zdravje, prometna vzgoja.
Vzgojiteljeva strokovna izbira je, katere vsebine in dejavnosti bo pripravljal, kdaj in na kakšen način (Kurikulum za vrtce, 1999).
S tem ko vzgojitelj pripravlja dejavnosti, kjer se povezujejo različna področja in s tem pripravlja kompleksen vzgojni program, hkrati uvaja otroke v svet tehnike in svet dela (Papotnik, 1993).
2.3.1 GIBANJE
Otrok ima potrebo po gibanju. Z njegovo pomočjo zaznava prostor, okolico in samega sebe v okolju. V prvih letih življenja otrok napreduje od naravnih in preprostejših oblik gibanja do kompleksnejših. Z razvojem gibanja pa pridobiva različne izkušnje, ki mu prinašajo veselje, zadovoljstvo, samozavest. Vloga odraslega je, da otroka spodbuja in mu pripravlja različne izzive, s katerimi razvija spretnosti in v teh napreduje. Gibalne dejavnosti mora vzgojitelj prilagoditi
različnim potrebam in sposobnostim otrok, da skrbi za optimalen razvoj gibalnih spretnosti otrok (Kurikulum za vrtce, 1999).
Primeri dejavnosti povezovanja področja gibanja s tehniko:
− iz usnja narežejo trakove, z njimi pa nato izvajajo gimnastične vaje,
− iz odpadkov blaga in volne sešijejo žogice, napolnijo jih z odpadno volno in z njimi izvajajo gimnastične vaje ali igre z žogo,
− iz različno dolgih odpadkov nažagajo enako dolge paličice in z njimi izvajajo gimnastične vaje (Papotnik, 1993).
2.3.2 JEZIK
Predšolsko obdobje je najpomembnejše za razvoj govora in širjenje besedišča.
Otroci vsakodnevno sodelujejo z vrstniki in odraslimi, se srečujejo s pisnim jezikom in spoznavajo različne pisne vire. Spontano se učijo izražati in razumevati sporočila preko poslušanja branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, pri dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, pravljicah, rimah, izštevankah, deklamacijah, bibarijah, ugankah itn. Hkrati se navajajo na izražanje svojih čustev, izkušenj, misli (Kurikulum za vrtce, 1999).
Primeri dejavnosti povezovanja področja jezika s tehniko:
− iz odpadnega materiala sestavijo police, na katere postavijo knjige in jih opisujejo,
− iz odpadnega materiala izdelajo oder in lutke, s katerimi se nato igrajo,
− iz usnja (ali drugega materiala) izdelajo trak za označevanje strani v knjigi in ga uporabljajo (Papotnik, 1993).
2.3.3 UMETNOST
Otrok je ustvarjalen na vseh področjih, kljub temu pa je ustvarjalnost nekoliko bolj vezana na področje umetnosti. Otroška umetniška dela nastajajo, ko ima otrok možnost, da je pri ustvarjanju svoboden, izviren, neposreden, drugačen. To moramo pri otroku spodbujati, ceniti in gojiti, v tem pa je čar otroške umetnosti. Otrok se s pomočjo umetnosti in ustvarjanja izraža ter komunicira, saj lahko izraža počutje, čustva, dogodek itn. Vse te izkušnje, ki jih otrok vsakodnevno pridobiva na področju umetnosti, so pomemben dejavnik otrokovega razvoja in duševnega zdravja (Kurikulum za vrtce, 1999).
Primeri dejavnosti povezovanja področja umetnosti s tehniko:
− izdelovanje lutk iz škatel in mask iz plastenk,
− izdelovanje žabic iz kamenčkov, ki so jih nabrali ob potoku,
− iz kolobarjev koruznega stebla, oluščenega koruznega storža in žice naredijo polžka (Papotnik, 1993).
2.3.4 DRUŽBA
Otrok je družbeno bitje, in da bi lažje spoznal okolje, v katerem raste, živi in se razvija, mora postopoma spoznavati bližnje družbeno okolje in življenje, konkretneje pa: družinsko okolje, poklice, kulturo življenja, vere, značilnosti kultur … Skozi ta spoznavanja se otrok postopoma vključuje v širše družbeno okolje in kulturo, v kateri živi. V vrtcu imamo odlično priložnost, da otroke navajamo na medsebojno strpnost in spoštovanje, hkrati pa jim moramo nuditi občutek zadostnosti, pripadnosti in varnosti (Kurikulum za vrtce, 1999).
Primeri dejavnosti povezovanja področja družbe s tehniko:
− izdelajo svojo maketo okolice s prometno ureditvijo,
− izdelajo stavbe iz nestrukturiranega materiala (odpadne embalaže) (Papotnik, 1993).
2.3.5 NARAVA
Otrok spoznava različne pojave, živali, rastline in predmete okoli sebe. Učiti jih moramo spoštljivega odnosa do narave. Poudarek iz področja narave je na pridobivanju izkušenj z naravnimi pojavi, živimi bitji, raziskovanju in odkrivanju.
Z naravoslovnimi vsebinami pridobivajo sposobnost naravoslovnega mišljenja, sklepanja, reševanja težav itn. Do teh procesov pri otroku prihaja spontano in nezavedno, kljub temu pa predstavljajo osnovne znanstvene metode.
Primeri dejavnosti povezovanja področja narave s tehniko:
− izdelava krmilnice za ptice in nastavljanje hrane pticam,
− izdelava lončkov za rože iz odpadnega materiala in nato gojenje rož,
− izdelava različnih plovil in kasnejšega preverjanja njihove plovnosti in gostote vode (Papotnik, 1993).
2.3.6 MATEMATIKA
Otrok se vsakodnevno srečuje z matematiko pri preprostih opravilih in igri. Igra se s svojimi igračami, ki jih zlaga, šteje, razvršča. Zlaga svoje nogavice in jih zloži po parih, oblačila lahko razvrsti po barvi in namembnosti, s tem pa spontano pridobiva izkušnje, spretnosti in znanja. Probleme rešuje učinkoviteje, če ima razvite matematične strategije mišljenja (Kurikulum za vrtce, 1999).
Primeri dejavnosti povezovanja področja narave s tehniko:
− didaktične igre: iz usnja izrežejo oblike za polaganje ploskovnih podob,
− iz usnja izrežejo različno velike oblike sadežev, ki jih primerjajo po barvi in velikosti,
− iz odpadnih škatel izdelajo različno velike hiše, ki jih primerjajo in razvrščajo po obliki in velikosti (Papotnik, 1993).
3 UPORABA LUTK V VRTCU
Lutke so stalni spremljevalci vrtčevskega vsakdana. Vzgojiteljem olajšajo trenutke razreševanja konfliktov med otroki, pomagajo pri spoznavanju novih tem, ustvarjanju varnega okolja in pri spodbujanju bolj zadržanih otrok h komunikaciji. Poznamo veliko vrst lutk. Dobro je, da jih lahko izdelamo iz popolnoma različnih materialov ali odpadne embalaže. Lutke lahko uporabimo ob posebnih priložnostih (npr. rojstni dnevi) ali pa nas spremljajo vsak dan (ljubljenci skupine). Vsekakor je potrebnega nekaj znanja za animacijo lutke, če pa se vsaj malo potrudimo, je dovolj že veliko domišljije in ustvarjalnosti.
Lutka je odlično motivacijsko sredstvo za otroka. Z njo se igra, pogovarja, uči, zabava in se ob njej sprosti. Ob njej nezavedno pridobiva nova znanja in spretnosti, hkrati pa je lutka posrednik ali povezovalec med otrokom in vzgojiteljem. Na ta način pomaga vzgojitelju, da se lažje približa otroku, saj mu lažje predstavi nove vsebine in predmete, kar ga močno motivira. Lutka je za otroka pomembna in s svojo izredno motivacijsko močjo vpliva na njegov celostni razvoj. Na ta način jim lahko predstavimo ali govorimo tudi o bolj abstraktnih stvareh. Pri otroku tako razvijamo domišljijo ter ustvarjalnost (Šribar, 2015).
Lutka ni motivacijska le za otroka, temveč tudi za vzgojitelja. Svojo energijo in pozornost usmerimo vanjo, ta pa takrat dobi svojo moč. Z njeno pomočjo lahko izvajamo spontane, rutinske ali načrtovane dejavnosti (Novak, 2015).
Korošec (2010) je zapisala, da lutka za publiko postane prepričljiva in zanimiva, saj podredimo svoj jaz. Tu govorimo o posredni komunikaciji, ker vse poteka preko lutke.
Vedno moramo imeti pogled usmerjen vanjo, saj takrat oživi in ima večjo moč. Če bi pogled umaknili, lutka ne bi več živela; otrokom moramo dati možnost, da se z njo spoznajo in igrajo. Na ta način bo pripomogla k ustvarjalnosti ter boljšim socialnim odnosom otroka ter celotne skupine.
Lutka bi lahko bila odličen pripomoček za uvajalno obdobje. Takrat se otrok loči od staršev in vključi v novo okolje, kar je zanj zelo stresno in naporno. Naloga vzgojitelja
je, da mu to obdobje olajša in ustvari okolje, v katerem se bo otrok dobro počutil (Tabor, 2015).
Čuješ (2015) pravi, da je lutka močno sredstvo med otrokom in vzgojiteljem, ki mu omogoča svobodo. Je terapevtsko sredstvo, ki oživi, saj lahko z njeno pomočjo otrok izrazi vse tisto, kar skriva v sebi. Z njeno pomočjo nam lahko otroci zaupajo, saj so velikokrat prisotni pri stresnih dogodkih. Za razrešitev težav otrok potrebuje varno okolje ter svobodo izražanja, zato lutke pri svojem delu uporabljajo tudi terapevti.
Ob lutkovnih predstavah otroci podoživljajo zadrege, konflikte, s katerimi so se sami že srečali. So pa odličen primer spoznavanja načinov reševanja konfliktov. Vsebine je treba premišljeno izbrati ter se o njej pogovoriti z otroki. Odlično je, če v predstavo vključimo tudi otroke – ob tem namreč krepijo samozavest in pozitivno samopodobo. Vključiti moramo vse otroke, tudi tiste bolj sramežljive, da se privadijo nastopanja, za to pa ne potrebujemo profesionalnih lutk. Najboljše so tiste, ki jih izdelamo skupaj z otroki, saj imajo takrat še večjo moč in se otroci čutijo še bolj vključene (Zorec, 2007).
Vrtec je prostor, kjer mora imeti otrok možnost in dovolj časa za pogovor, dramatizacijo, pripovedovanje, igro vlog. Ob teh dejavnostih otrok razvija čustveni, socialni in spoznavni razvoj ter razvija jezikovno zmožnost; tvorjenja in razumevanja besedil. Otrok je v teh trenutkih v interakciji z igro, umetnostjo in mislijo. Učijo se izražanja čustev, učijo se razumeti in sprejemati odzive in sporočila drugih. Otroci prevzemajo različne načine govora in v različnih situacijah uporabljajo različne socialne zvrsti jezika (Kurikulum za vrtce, 1999).
4 TEHNI Č NI MATERIALI V VRTCU
Za izdelovanje novih stvari ljudje uporabljamo najrazličnejše materiale. Tudi v vrtcu otroci uporabljajo in se srečujejo z različnimi materiali in snovmi. Uporabljajo lahko listje, storže, školjke, plodove, papir, blago, karton … Zanje so vsekakor najprimernejši naravni materiali, ki jih lahko najdemo v naravi, dodana vrednost pa je vsekakor to, da jih otroci lahko sami najdejo in naberejo. Naravnim materialom s tehnologijo bistveno ne spreminjamo lastnosti, tehnološke materiale pa smo s tehnologijo predelali do te mere, da se močno razlikujejo od naravnih. Nekaj jih lahko naštejemo: kovina, keramika, umetne snovi in kompoziti (Zuljan, 2014).
Papotnik (1989) ugotavlja, da je dobro, če vzgojitelj pripravlja raznovrstne materiale po količini in vrsti. Otroci imajo možnost izbire materiala in količine le-tega glede na to, kakšen izdelek načrtuje, kakšen bo njegov namen in velikost. Človek je ustvaril in iznašel različna orodja, katerih namen je, da mu pomagajo opraviti neko nalogo. Pomembno in ključno je le to, da izbere pravo orodje.
Obstaja veliko vrst orodja, sprva se zagotovo srečamo z orodji za pripravo hrane, kot so lonci, ponve, posode in gospodinjski aparati, ki nam olajšajo vsakdan. Otroci pa se v vrtcu in doma srečujejo s škarjami, lepilom, luknjačem, ravnili, šablonami, najrazličnejši pisali ter računalnikom za iskanje idej in informacij (Zuljan, 2014).
Področja kot so družba, naravoslovje in tehnologija so močno povezani in prepleteni, vendar imajo vseeno ločeno identiteto. Brez naravoslovja, ki zagotavlja osnove o naravnem svetu, tehnologija ne bi obstajala, saj ji nudi informacije o naravnem svetu.
Tehnologija pa naravoslovju nudi različne pripomočke in orodja, s katerimi raziskujemo in spoznavamo svet. Močno sta povezana, vendar vseeno različna v tem, da naravoslovje raziskuje in nas uči tisto, kar že obstaja, tehnologija pa ustvarja nekaj novega, kar je še treba izumiti (Zuljan, 2014).
Otroke na oblikovanje in kritično razmišljanje navajamo že s preprostimi dejavnostmi v vsakdanu. Že zgodba o pajkovi mreži bi jih lahko spodbudila k razmišljanju, kako bi oni izdelali podobno, kakšen material bi uporabili, s katerimi orodji bi si pomagali … Otrokom lahko pomagamo in svetujemo, nato pa s pogovorom in diskusijo izberemo najprimernejši material za uporabo in izvedbo (Zuljan, 2014).
4.1 LES
Les je že od pradavnine del človekovega vsakdana. Je vsestransko uporaben material, zavedati pa se moramo tudi njegovega vpliva na okolje. Posekan les je treba čim bolje izkoristiti, vendar bi bilo treba površine, ki jih je človek posekal, ponovno pogozditi.
Sestavljen je iz večinoma organskih snovi. Po svojih lastnostih je les upogljiv, žilav, lahek za obdelavo in lep. Lahko je različnih barv, ta pa je odvisna tudi od podnebja in svetlobe.
Njeno spremembo po navadi povzroči vlaga v okolju, kisik, toplota in svetloba. Kakovost lesa določajo tudi tla, v katerih je drevo rastlo. Slabša kot so tla in počasnejša kot je rast, boljši je les (Bezjak, 1997).
Gre za najstarejše naravno gradivo. Človek ga je najprej uporabljal za orodja in orožja, zdaj pa ga uporablja v gradbene in konstrukcijske namene. Pomemben je tako za živali kot za ljudi. V procesu fotosinteze predeluje ogljikov dioksid iz zraka, produkt tega pa je kisik, ki ga potrebujemo za življenje. Les sestavljajo lesna vlakna, ta pa so sestavljena iz celic. Les ali drevo je obdano z lubjem, to pa služi kot ščit pred poškodbami, mrazom in morebitnim izsuševanjem. Nekaj najpogostejših vrst lesa: hrast, bukev, oreh, češnja, lipa, smreka, macesen, kostanj, javor, bor, topol itd. (Jug Hartman, 1997).
4.2 UMETNE SNOVI
Umetne snovi so nadvse uporabne. Uporabljamo jih v elektrotehniki, v avtomobilski industriji za rezervne dele, v tekstilni industriji – vlakna, najbolj pogoste pa so pri embalaži – vrečke, folije in plastenke. Poznamo naravne in sintetične polimere. Naravni so na osnovi celuloze. Večina umetnih snovi je vsestransko uporabnih v vsakdanjem življenju. Njena težava je, da je nerazgradljiva, kar za okolje predstavlja veliko breme zaradi svoje količine. Umetne snovi lahko ponovno predelamo ali z drugo besedo – recikliramo. Poznamo tri načine.
Biološka razgraditev – sintetični polimeri s posebno sestavo, ki se po določenem času in pod določenimi pogoji začnejo razgrajevati. Ta proizvodnja pa je veliko dražja.
Uporaba sintetičnih polimerov za gorivo – največja slabost te vrste predelovanja je, da se pri gorenju sproščajo strupeni plini, ki onesnažujejo svež, zdrav zrak. Pri gorenju plastičnih mas se sprošča velika količina energije.
Reciklaža sintetičnih polimerov – vsekakor okolju najbolj prijazna možnost ponovne uporabe plastičnih mas. Izdelke je pred predelavo treba sortirati. V primernem okolju jih najprej očistijo, zmeljejo, stalijo in granulirajo. (Jug Hartman, 1997)
4.3 PAPIR
Papir je upogljiva snov, narejena iz prepletenih vlaken celuloze. Celuloza je snov, ki jo pridobivamo iz lesa in rastlin, ki jo vsebujejo, najboljšo celulozo pa vsebujejo iglasta drevesa. Proizvodnja papirja poteka v treh fazah. Najprej se pripravi papirna masa, ki vsebuje še veliko vode, in papirna pulpa. Drugi korak je, da gre masa (papirna pulpa) skozi stroj, ki se vrti, pri tem voda odteka in dobimo list. Naprava list stiska in suši, da dobimo želeno obliko. Ker tak papir še ni primeren za uporabo, ga je treba z različnimi postopki (glajenje, premazna sredstva, sušenje, stiskanje) oplemenititi. Papir na koncu zvijemo v zvitke ali ga razrežemo v formate. Lastnosti papirja so: kakovost, gramatura, gladkost in barva. Poznamo več vrst papirja: pisalni papir, tiskarski papir, kartoni in lepenke, papirna konfekcija. Karton se od papirja razlikuje predvsem po gramaturi. Ker je karton izdelan predvsem iz lesovine, je njegova barva posledično temnejša (Jug Hartman, 1997).
4.4 KOVINSKI MATERIALI
Kovine so naravne snovi z veliko lastnostmi: sijaj, trdota, trdnost, žilavost, taljivost, kaljivost, varljivost, prevodnost, korozivnost, trdnost. Predelujemo jih lahko v veliko različnih izdelkov. Industrijo, kjer predelujejo in delajo s kovino, imenujemo metalurgija.
Kovine lahko ločimo po barvi, gostoti in po občutljivosti na korozijo. Večino pridobivamo iz rude, ki jo kopljejo v rudnikih, kakovost rude pa je odvisna od količine kovine v njej. Najpogosteje uporabljen v vsakdanjem življenju je aluminij, ki je zelo lahka, a vseeno odporna kovina. Sicer pa je aluminij dražji od težjih kovin. Uporabljajo ga za različna ogrodja, v karoseriji, letalski industriji, ladjedelništvu, za vagone, kot embalažo – tube, pločevinke in folije. Kovine lahko zaščitimo pred korozijo s kovinskimi in nekovinskimi prevlekami.
V gospodinjstvu uporabljamo posodo, izdelano iz železovih zlitin, medenine, aluminija.
Aluminijaste posode so zelo lahke in zelo dobro prevajajo toploto, posode pa imajo lahko tudi različne premaze, kot je teflon. Jedilni pribor je izdelan iz nerjavečega jekla.
Kovinska orodja lahko razdelimo na ročna (kladiva, klešče, dleta, žage, pile) in električna (Jug Hartman, 1997).
4.5 STEKLO
Za izdelovanje stekla potrebujemo kremenčev pesek, ki predstavlja glavno sestavino, ter sodo, apnenec in natrijev sulfat. Uporabimo tudi sredstva za barvanje stekla in sredstva za motnitev. Vse sestavine zmešamo in odtehtamo. Steklo talimo v talilnih pečeh pri temperaturi 1400–1550 °C. Znana metoda oblikovanja stekla je pihanje. Kovinsko palico damo v raztaljeno steklo, pihamo pa skozi palico, da dobimo velik balon, ki ga nato z orodjem oblikujemo. Druga metoda je vlivanje staljenega stekla v kalupe. Tretja metoda pa je postopek valjanja, kjer lahko pridobimo debelejše steklo. Steklo takoj nima primerne oblike, zato ga moramo ročno ali strojno oplemenititi. Najprej površino gladimo – potopimo ga v kemično gladino ali ga gladimo s plutovinastimi koluti. Naslednji postopek je brušenje. S posebnimi orodji lahko oblikujejo tudi vzorce. Steklo lahko tudi barvamo z barvnimi vzorci ali pa na površino vžgemo barvo. Poznamo pihane steklene izdelke, votlo steklo in ravno okensko steklo (Jug Hartman, 1997).
4.6 USNJE
Gre za obdelavo živalske kože s kemičnimi snovmi. Te kemične snovi imenujemo strojila. Značilnosti usnja so odpornost proti vodi, toploti in gnitju. Vrste usnja med seboj ločimo glede na vrsto kože, iz katere je izdelano, vrsto strojila, po namenu uporabe … Postopki pridobivanja usnja so: glajenje, pranje, sušenje, stiskanje, barvanje, mastenje in apertiranje. Nekatere kože se predelajo v usnje, nekatere v krzno. Kože se razlikujejo glede na vrsto živali – velikost, debelina kože in kakovost. Vrste usnja glede na namen uporabe pa so: galanterijsko (safian, maroken, šegrin, ekraze), tehnično (sedlarsko, jermenarsko, pohištveno), oblačilno (napa, velur, jelenje usnje) (Jug Hartman, 1997).
4.7 TEKSTILIJE
Pojem tekstilije zajema vse izdelke iz tekstila. Poznamo oblačilne, tehnične in tekstilije za notranjo opremo. Surovine pridobimo iz naravnih ali kemičnih vlaken. Naravna vlakna delimo na organska (rastlinska in živalska) ali anorganska (azbest). Tudi kemična vlakna so lahko organska (iz naravnih ali sintetičnih polimerov) ali anorganska (kovinske ali
steklene niti). Pod semenska vlakna lahko umestimo bombaž, ki je med materiali najbolj poznan. Gojimo ga plantažno v tropskih krajih, bombažna vlakna pa obiramo s semeni, ročno ali strojno. Njegova kakovost je odvisna od vrste bombaževca, razmer med rastjo in načina obiranja. Volno pridobimo z gojenjem ovc; pridobimo jo lahko z ročnim ali stojnim striženjem ovce (strižna ali runska volna). Po striženju se volna razvrsti po kakovosti. Volneni izdelki so zelo prožni, zato se ne mečkajo (Jug Hartman, 1997).
5 RAZVIJANJE TEHNOLOŠKE PISMENOSTI V VRTCU
V tem delu diplomskega dela bomo predstavili praktično delo in ugotovitve pri delu z vzgojitelji in otroki.
5.1 MNENJA, STALIŠČA IN ODNOS VZGOJITELJEV GLEDE RAZVIJANJA TEHNOLOŠKE PISMENOSTI V VRTCU
Za vzgojitelje in vzgojiteljice predšolskih otrok pripravimo anketni vprašalnik (priloga 9.1), v katerem zastavimo vprašanja o tehnološki pismenosti, z njim dobimo vpogled v njihovo znanje o tehniki in razvijanju tehnološke pismenosti, kakšne dejavnosti na področju tehnike pripravljajo v vrtcu in kakšne izkušnje imajo s temi dejavnostmi, kako pogosto jih izvajajo ter kakšno je njihovo mnenje o uporabi namiznega gledališča v povezavi s tehnološkim opismenjevanjem.
Anketni vprašalnik vsebuje 11 vprašanj, pet vprašanj odprtega in šest vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 35 anketirancev, 31 žensk in 4 moški. Povprečna starost anketirancev je 38,5 let. Delovno dobo anketirancev lahko razberemo iz Grafa 1.
Graf 1: Delovna doba anketirancev.
0 2 4 6 8 10 12
0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let več kot 20 let
Število odgovoorov
Delovna doba anketirancev
Na vprašanje »Kaj je tehnološka pismenost?« so anketiranci najpogosteje odgovorili:
− uporaba materialov, orodij, tehnik (devet odgovorov),
− ne vem (dva odgovora),
− je znanje za uporabo računalnika ter z njim povezanih naprav (tiskalnik, USB);
zraven lahko štejemo tudi telefone in tablične računalnike. uporaba in upravljanje tehnologije (trije odgovori),
− spoznavanje različnih materialov in orodij, s katerimi ustvarjamo (sedem odgovorov),
− zmožnost ponovne uporabe odpadne embalaže, kritično razmišljanje in ustvarjalnost (dva odgovora),
− uporaba tehnologije v okviru rutine (trije odgovori),
− je sposobnost uporabe, vrednotenja in razumevanja tehnologij (dva odgovora),
− tehnična vzgoja;. tehnološka pismenost je slabo poznana v predšolskem obdobju.
Na vprašanje »Kako bi tehnološko pismenost razvijali pri otrocih, starih 3–4 leta?« so anketiranci odgovorili:
− z izdelovanjem igrač in z različnimi igrami (trije odgovori),
− razvija se sama, pustiti jim moramo prosto pot pri razmišljanju (en odgovor),
− s spoznavanjem novih materialov in igro z nestrukturiranim materialom (sedem odgovorov),
− odkrivanje različnih tehnoloških pripomočkov ob spontani igri (en odgovor),
− z razvijanjem grafomotorike in fine motorike spoznavajo različne materiale in teksture (dva odgovora),
− s preprostimi, vsakdanjimi dejavnostmi (rezanje, risanje, šiljenje …) (štirje odgovori),
− čim več naravnih materialov (štirje odgovori),
− z odpadno embalažo, lesenimi kuhalnicami za lutke, kartonske škatle za izdelavo avtomobilov (en odgovor),
− z didaktičnimi igračami, pri katerih se razvijajo miselne sposobnosti (en odgovor).
Delež odgovorov na vprašanje »V vrtcu vsebine tehnične vzgoje izvajamo …« si lahko ogledamo na Grafu 2:
Graf 2: Pogostost izvajanja vsebin tehnične vzgoje.
Na vprašanje o pogostosti izvajanja vsebin tehnične vzgoje so anketiranci najpogosteje odgovorili, da jih izvajajo tedensko (17), naslednji najpogostejši odgovor je bil mesečno (15), dva sta odgovorila, da jih izvajajo vsakodnevno, eden izmed anketirancev pa je odgovoril, da jih izvajajo včasih.
Na vprašanje »Kaj menite o razvijanju tehnološke pismenosti s pomočjo lutk in namiznega gledališča?« so anketiranci odgovorili:
− razvijali bi sposobnost razumevanja zgodbe, povezovanja delov v celoto (dva odgovora),
− razvijajo govor in koncentracijo (en odgovor),
− za mlajše otroke je to priporočljivo in učinkovito (en odgovor),
− otrok bi cenil svoj izdelek, spoznava les in druge materiale (trije odgovori),
− gledališče in lutke so pomemben pripomoček pri vzgoji in izobraževanju (pet odgovorov),
− spodbuja domišljijo in tako spozna različne teme (pet odgovorov),
− je vsekakor premalo poznan in se premalokrat uporablja, saj ni nujno uporaben le na področju umetnosti (trije odgovori),
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
vsak dan tedensko mesečno nikoli drugo
Število odgovorov
Pogostost izvajanja tehničnih dejavnosti
− dobra povezava je v tem, da lahko lutke izdelamo iz različnih materialov; pri tem jim damo prosto pot pri ustvarjanju, hkrati se spoznavajo z lutko (pet odgovorov),
− čudovito spoznavanje sveta in okolja (en odgovor),
− dobra ideja, a naj bodo otroci prisotni pri celotnem postopku – načrtovanje, izdelava, preizkušanje, igra (en odgovor),
− mi ni poznano (sedem odgovorov),
− ne vidim povezave (dva odgovora).
Odgovore na vprašanje »Za katere vsebine najpogosteje uporabljate namizno gledališče?« si lahko ogledamo na Grafu 3:
Graf 3: Primeri uporabe namiznega gledališča.
Možnih je bilo več odgovorov. Anketiranci so največkrat izbrali odgovor spoznavanje igre in rokovanje z lutko (23), spoznavanje novih književnih del (15), spoznavanje živali (8), ga ne uporabljam (7), spoznavanje novih materialov (6), drugo: za vse vsebine;
naredimo ga iz mize, ki jo obrnemo okrog (3), spoznavanje poklicev in uniform (2).
Odgovore na vprašanje »Ocenite na lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ), kaj od naštetega bi razvijali pri otrocih s pomočjo namiznega gledališča« si lahko ogledamo v Preglednici 1 s povprečno oceno:
0 5 10 15 20 25
spoznavanje živali
spoznavanje igre in rokovanja z
lutko
spoznavanje poklicev in
uniform
spoznavanje novih književnih del
spoznavanje novih materialov
ga ne uporabljam
drugo
Število odgovorov
Primeri uporabe namiznega gledališča
Odgovori Povprečna ocena
domišljija 4,8
odnos do materialov 3,8
odnos do lutk 4,7
rokovanje s predmeti 3,9
kritično razmišljanje 3,3
spoznavanje elementov gledališča 3,7
sodelovanje z vrstniki 4,2
jezik in izrazi 4,1
komunikacija 4,4
Preglednica 1: Kaj razvijamo pri otrocih s pomočjo namiznega gledališča.
Najvišjo povprečno oceno so anketiranci namenili domišljiji (4,8), odnosu do lutk (4,7), komunikaciji (4,4), sodelovanju z vrstniki (4,2), jeziku in izrazom (4,1), rokovanju s predmeti (3,9), odnosu do materialov (3,8), spoznavanju elementov gledališča (3,7) ter kritičnemu razmišljanju (3,3).
Odgovore na vprašanje »Kako bi preverjali napredek otroka pri tehnološki pismenosti?«
si lahko ogledamo na Grafu 4:
Graf 4: Načini preverjanja napredka otrok.
0 5 10 15 20 25 30
opazovanje izvajanje iste dejavnosti
ček lista pogovor z otroki drugo
Število odgovorov
Načini preverjanja napredka otrok
Največ (24) anketirancev se je odločilo za odgovor opazovanje, nato pogovor z otroki (19), izvajanje iste dejavnosti pred in po spoznavanju nove teme (17), drugo: vse zgoraj našteto, povezano na vseh področjih; napredek otroka na začetku in ob koncu leta;
ponavljanje iste dejavnosti večkrat mesečno (3), ček lista (2).
Na vprašanje »Katere teme bi otroci lahko spoznavali s pomočjo namiznega gledališča?« so anketiranci odgovorili:
− prijateljstvo (štirje odgovori),
− odnos do narave – ekologija in živali (trije odgovori),
− spodbujanje samostojnosti (šest odgovorov),
− promet (dva odgovora),
− spoznavanje lutk in rokovanje z njimi (sedem odgovorov),
− spoznavanje drugačnosti (trije odgovori),
− vse tematike – primerne otrokovi starosti (šest odgovorov),
− spoznavanje poklicev (dva odgovora),
− različne socialne situacije (prijateljstvo, reševanje sporov, čustva, družina) (pet odgovorov),
− spoznavanje različnih materialov (en odgovor),
− lutkovne predstave (dva odgovora),
− spoznavanje književnih del in jezika (trije odgovori).
Odgovore na vprašanje »Ocenite na lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ), pri katerih dejavnostih po vašem mnenju otroci pridobijo največ znanja iz tehnične vzgoje« si lahko ogledamo v Preglednici 2 s povprečno oceno:
Možni odgovori Povprečna ocena
izdelava okraskov 3,5
igra/ustvarjanje z nestrukturiranim materialom
4,2
delo s papirjem (prepogibanje, mečkanje, trganje …)
4,2
urjenje preprostih dejavnosti (šiljenje, rezanje, trganje, risanje ob ravnilu …)
4,3
drugo 4,5
Preglednica 2: Primeri dejavnosti, kjer otroci pridobijo največ znanja iz tehnične vzgoje.
Najvišja povprečna ocena je pri odgovoru drugo (4,5), kjer so anketiranci zapisali:
izdelava lutk in malih glasbil, urejanje igrišča – skrb za igrače in prostor, uporaba kladiva in tehničnih pripomočkov, sestavljanje iz različnih kock, vse, kar se ustvarja z rokami.
Druga najvišja ocena je pri odgovoru urjenje preprostih dejavnosti (4,3), nato igra/ustvarjanje z nestrukturiranim materialom in delo s papirjem (4,2) ter izdelava okraskov (3,5).
Odgovore na vprašanje »Katere materiale najpogosteje uporabljate pri tehničnih dejavnostih?« si lahko ogledamo na Grafu 5:
Graf 5: Vrsta uporabljenega materiala.
0 5 10 15 20 25 30 35
les papir karton blago usnje stiripor drugo
Število odgovoorv
Materiali
Anketiranci se največkrat odločijo za papir (33) in karton (31), les (17), blago (12), stiropor (8), usnje (2) in pod drugo (5): nestrukturiran in naravni material (kamni, storži, listje, plodovi), plastika.
Na vprašanje »Katere dejavnosti s tehnično vsebino pripravljate in katere so otrokom najbolj všeč?« so anketiranci odgovorili:
− nastop za starše in stare starše (štirje odgovori),
− ustvarjanje in izdelovanje voščilnic (šest odgovorov),
− nabiranje naravnega materiala v naravi – kamenčki, vejice, storži in ustvarjanje z njimi (osem odgovorov),
− odtiskovanje (trije odgovori),
− lepljenje (devet odgovorov),
− ustvarjanje okraskov (pet odgovorov),
− rezanje (šest odgovorov),
− trganje in lepljenje papirja/kartona (šest odgovorov),
− zabijanje žebljev (dva odgovora),
− risanje s šablono (en odgovor),
− sestavljanje in podiranje (dva odgovora),
− risanje (pet odgovorov).
5.2 ZASNOVA IN IZVEDBA DEJAVNOSTI V VRTCU
V vrtcu izvedemo različne dejavnosti za opazovanje napredka otok v povezavi s tehnološkim opismenjevanjem. Zamislili smo si tri različne dejavnosti, katere izvedemo pred in po spoznavanju z namiznim gledališčem. Na podlagi izvajanja dejavnosti otrok opredelimo njihovo predhodno in pridobljeno znanje ter njihov napredek. Vse izvajamo postopoma, da otroci lahko povezujejo znanja med seboj in se dobro spoznajo z vsemi materiali in pripomočki. Pred izvajanjem dejavnosti otrokom najprej predstavimo materiale. V vrečko pripravimo predmete iz različnih materialov, otroci pa jih miže izžrebajo. Pogovorimo se, iz česa so narejeni ter jih primerjamo s predmeti, ki jih vidimo v igralnici (npr. lesena kocka – lesena miza).
Najprej izvedemo dejavnosti za vrednotenje predznanja in v sklopu teh dejavnosti že spoznajo materiale in jih poimenujejo, spoznajo lutke (vrste lutk, ogledajo si lutkovno
