UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ANUŠA KOBAL
RAZVIJANJE FINE MOTORIKE PRI OTROCIH, STARIH 3–5 LET, S POMOČJO
RAZLIČNIH TEHNIŠKIH KOMPLETOV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
ANUŠA KOBAL
Mentor: izr. prof. dr. Stanislav Avsec Somentorica: asist. Veronika Šuligoj
RAZVIJANJE FINE MOTORIKE PRI OTROCIH, STARIH 3–5 LET, S POMOČJO RAZLIČNIH
TEHNIŠKIH KOMPLETOV DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Stanislavu Avscu za strokovno mnenje in pomoč pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi somentorici asist. Veroniki Šuligoj za vso pomoč, vodenje, usmerjanje pri pisanju diplomskega dela ter hitro odzivnost.
Hvala moji družini za podporo, pomoč in spodbudo v času študija.
Zahvaljujem se tudi vrtcu Ciciban, ravnateljici ter vsem vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic, ki so mi omogočile preizkušanje
tehniških kompletov, ter otrokom za aktivno sodelovanje in motiviranost.
I POVZETEK
V celotnem predšolskem obdobju ima igra pomembno vlogo za otroka, saj zanj predstavlja obliko učenja. Otrok se z igro nezavedno tudi uči, spoznava in raziskuje vsakodnevno okolje in svet okrog sebe ter s tem pridobiva prve izkušnje – tudi s področja tehnike. V diplomskem delu smo predstavili tehniške komplete, ki so namenjeni igri ter posrednemu razvijanju fine motorike pri predšolskih otrocih.
Namen diplomskega dela je predstaviti in ugotoviti, kako izdelani tehniški kompleti vplivajo na razvoj fine motorike pri otrocih, starih 3–5 let. Drobne motorične spretnosti otrokom omogočajo, da postajajo samostojni, saj lahko sami opravijo veliko vsakodnevnih opravil: sami lahko jedo s priborom, se obujejo in si zavežejo vezalke, rišejo in barvajo, strižejo s škarjami, se oblečejo in si zapnejo zadrgo ali gumbe.
V osrednjem delu so predstavljena teoretična izhodišča o razvoju fine motorike pri predšolskih otrocih ter tehnika in tehnična vzgoja v vrtcu. Čeprav v Kurikulumu za vrtce (1999) ne najdemo področja, ki bi zajemalo samo tehnično vzgojo, so cilji zanjo navedeni pri drugih področjih, kot so umetnost (likovna), narava in matematika, saj se tehnika najbolj povezuje z njimi. V zadnjem delu naloge so predstavljeni tehniški kompleti, izdelava ter materiali, iz katerih so narejeni.
V empiričnem delu smo analizirali in predstavili vprašalnik, ki smo ga posredovali strokovnim delavcem vrtca (vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev) s pomočjo spletne ankete 1KA. Ugotoviti smo želeli, kako pomemben se jim zdi razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih in tehnična vzgoja v vrtcih ter kako pogosto se jo poslužujejo v svoji skupini in na kakšen način. Vprašalnik je izpolnilo 53 strokovnih delavcev iz različnih vrtcev po Sloveniji. Večina strokovnih delavcev je mnenja, da je razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih pomemben. Menijo, da pomembnost razvoja fine motorike raste s starostjo predšolskih otrok.
Pri praktičnem delu smo v skupini predšolskih otrok, starih 3–5 let, preizkusili tri različne tehniške komplete, sešite iz filca, in raziskali ter kritično ovrednotili uporabnost teh kompletov ter njihov vpliv na razvoj fine motorike. Z diplomskim delom smo želeli raziskati in preveriti, kako zelo je fina motorika razvita pri otrocih, starih 3–5 let, ter katere so njihove prednosti in slabosti. Otroke smo pri rokovanju s tehniškimi kompleti opazovali individualno. Otroci so s tehniškimi kompleti
II
aktivno rokovali, jih preizkušali, raziskovali, opazovali … Posameznemu otroku smo ponudili vse tri komplete, tako da si je lahko sam izbral, s katerim bo rokoval.
S kompleti se je igral in jih preizkušal ter posredno uporabljal in krepil fino motoriko. Želeli smo ugotoviti, kako različni tehniški kompleti vplivajo na razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih in kako je le-ta pri tej starosti razvita.
Uporabnost tehniških kompletov za razvoj fine motorike smo spremljali s pomočjo opazovalnega lista.
Diplomsko delo je namenjeno vsem vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem v vrtcu, ki jih zanima razvoj fine motorike v predšolskem obdobju. Prav tako je dober pripomoček za vse študente, ki bodo v prihodnje raziskovali in se ukvarjali s to temo. Strokovnim delavcem smo želeli predstaviti tehniške komplete kot zanimiv pripomoček za razvijanje fine motorike pri predšolskih otrocih.
KLJUČNE BESEDE: tehnična vzgoja, fina motorika, tehniški kompleti, filc, predšolski otroci, strokovni delavci v vrtcu
III
DEVELOPMENT OF FINE MOTOR ABILITY IN CHILDREN AGED 3–5 YEARS OLD, WITH HELP OF VARIOUS TECHNICAL SETS
SUMMARY
During the entire preschool development stage the children's play holds an important role as it poses as a form of learning. Throughout playing the child is subconsciously learning, discovering and exploring his daily environment and the world around himself, gaining first experience including that from the area of technical education. In the thesis we are showcasing various technical kits which are aimed at children's play and indirect development of fine motor skills in preschool children.
The purpose of this thesis is to discover and present how developed technical kits influence the evolvement of fine motor skills at children aged 3–5 years. Fine motor skills enable the children to become independent as they make it possible for them to carry out many daily chores on their own: they can eat with cutlery, put on their shoes and tie their shoelaces, draw and colour, cut with scissors, dress themselves and do the buttons or zip the zipper up.
The central part of the thesis presents theoretical basis regarding development of motoric functions in preschool children and technology connected to technical education in kindergarten. Although kindergarten curriculum does not include a separate section dedicated to technical education, other areas of education contain the objectives for this field. These areas include fine art, nature study and mathematics as they complement the field of technical education very well. The conclusive part of the thesis presents tecnical kits, their development and materials used to produce them.
IV
During empirical research we presented professional workers in kindergarten (preschool teachers and their assistants) with an questionnaire created with an online survey system 1KA, which was later analysed. Our intent was to find out how much importance do respondents give to development of fine motor skills in preschool children and technical education in kindergarten. Furthermore we were interested in which ways and how often do they implement technical education in their preschool groups. The questionnaire was completed by 57 professional workers from different kindergartens across Slovenia. Most of them believe that development of fine motor skills in preschool children is important. They think the importance of development of fine motor skills grows with age of preschool children.
During practical research in group of preschool children aged 3–5 years we tested the usage of three different technical sets made out of felt. We researched and critically evaluated usability of these technical kits and assessed their influence on development of fine motor skills. The intent of this thesis is to research and test the level of development of fine motor skills in children aged 3–5 years, identifying it's advantages and disadvantages. The children were observed individually while handling the technical kits. The children were handling the technical kits actively, probing and experimenting with their features, exploring, observing…Each child was presented with all three kits and given the option to choose which one will he handle. The kits were used to encourage play and experimentation, indirectly stimulating the development and usage of fine motor skills. We wanted to find out how different technical kits influence the development of fine motor skills in preschool children and assess the general level of this development at that age. The usability of technical sets for development of fine motor skills was tracked with the use of observational worksheet.
The thesis is intended for all preschool teachers and other professional workers in kindergarten that have an interest in development of fine motor ability in preschool period. It is also an excellent source of information for all students that will conduct research in this area in the future. Our aim was to present the aforementioned technical sets to the professional workers as an interesting tool for development of fine motor ability in preschool children.
V
KEY WORDS: technical education, fine motor skills, technical kits, felt, preschool children, professional workers in kindergarten
VI
VII
KAZALO VSEBINE
1.1 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela ... 3
1.2 Metode raziskovanja ... 3
1.3 Pregled ostalih poglavij ... 4
2.1 Motorični razvoj ... 5
2.2 Fina motorika ... 6
2.3 Kurikulum in cilji ... 7
3.1 Kurikulum za vrtce ter tehnika in tehnologija ... 9
3.2 Tehnika in razvojna obdobja ... 10
4.1 Predstavitev tehniških kompletov ... 12
4.1.1 Komplet 1 – preproga ... 13
4.1.2 Komplet 2 – kocka ... 14
4.1.3 Komplet 3 – knjiga ... 15
5.1 Uporaba tehniške vzgoje v vrtcu in razvoj fine motorike ... 17
5.1.1 Vzorec ... 17
5.1.2 Pripomočki... 17
5.1.3 Spremenljivke ... 17
VIII
IX
KAZALO SLIK
Slika 4.1: Tehniški komplet 1 – preproga za razvoj fine motorike ... 13
Slika 4.2: Tehniški komplet 2 – kocka za razvoj fine motorike ... 14
Slika 4.3: Tehniški komplet 3 – knjiga za razvoj fine motorike ... 15
Slika 5.1: Delež strokovnih delavcev ... 18
Slika 5.2: Starost strokovnih delavcev ... 19
Slika 5.3: Delovna doba anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu ... 19
Slika 5.4: Lokacije vrtcev, v katerih delajo anketirani strokovni delavci. ... 20
Slika 5.5: Trenutna starostna skupina otrok, v kateri delajo anketirani strokovni delavci... 21
Slika 5.6: Prikaz pomembnosti razvijanja fine motorike pri predšolskih otrocih . 23 Slika 5.7: Prikaz tehnike striženja s škarjami za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 25
Slika 5.8: Prikaz tehnike risanja za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 25
Slika 5.9: Prikaz tehnike natikanja za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 26
Slika 5.10: Prikaz tehnike zabijanja za razvoj fine motorike po pomembnosti .... 26
Slika 5.11: Prikaz tehnike pretikanja za razvoj fine motorike po pomembnosti .. 27
Slika 5.12: Prikaz tehnik, ki vključujejo pincetni prijem, za razvoj fine motorike po pomembnosti. ... 27
Slika 5.13: Prikaz tehnike zapenjanja (npr. gumbov) za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 28
Slika 5.14: Prikaz tehnike sestavljanja sestavljank za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 28
Slika 5.15: Prikaz tehnike trganke za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 29
Slika 5.16: Prikaz tehnike vijačenja za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 29
Slika 5.17: Prikaz tehnike uporabe ščipalk za razvoj fine motorike po pomembnosti ... 30
Slika 5.18: Prikaz razvrstitve vseh tehnik za razvoj fine motorike po pomembnosti za anketirane strokovne delavce ... 31
Slika 5.19: Prikaz pogostosti uporabe določenih tehnik za razvoj fine motorike .. 32
X
Slika 5.20: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo papir za
razvijanje fine motorike. ... 34
Slika 5.21: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo blago za razvijanje fine motorike. ... 34
Slika 5.22: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo gumbe za razvijanje fine motorike. ... 35
Slika 5.23: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo vrvice za razvijanje fine motorike. ... 35
Slika 5.24: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo ščipalke za razvijanje fine motorike. ... 36
Slika 5.25: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo kamenčke za razvijanje fine motorike. ... 36
Slika 5.26: Prikaz, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu uporabljajo sestavljanke za razvijanje fine motorike... 37
Slika 5.27: Prikaz pogostosti uporabe materiala za razvoj fine motorike ... 38
Slika 5.28: Prikaz pogostosti uporabe tehnik za razvoj fine motorike ... 39
Slika 5.29: Prikaz mnenja anketirancev o tem, ali imajo otroci težave pri uporabi fine motorike. ... 40
Slika 5.30: Prikaz, koliko anketiranih strokovnih delavcev je že kdaj naredilo igračo za spodbujanje in razvoj fine motorike. ... 42
Slika 6.1: Igra s tehniškim kompletom – kocka ... 48
Slika 6.2: Igra z deklicami iz zadrge ... 48
Slika 6.3: Preoblačenje deklice in pospravljanje ... 49
Slika 6.4: Obešanje in pranje perila ... 49
Slika 6.5: Tudi lutka (deklica) ima pričesko. ... 50
Slika 6.6: Delanje pričeske, spenjanje las ... 50
Slika 6.7: Deklica se pelje v vrtec. ... 51
Slika 6.8: Igra s tehniškim kompletom – preproga ... 52
Slika 6.9: Pretikanka – pripelji miško do sirčka. ... 52
Slika 6.10: Razstavljanje in sestavljanje malice – sadja ... 53
Slika 6.11: Pretikanje črvička skozi luknje v jabolku ... 53
Slika 6.12: Vezanje vezalke na tehniškem kompletu ... 54
Slika 6.13: Zapenjanje in odpenjanje zaponk – preproga ... 54
Slika 6.14: Prijem in uporaba lesenih ščipalk ... 55
XI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 6.1: Povprečni čas rokovanja (v minutah) s posameznim tehniškim kompletom. ... 47
XII
1
UVOD
Igra ima v celotnem predšolskem obdobju pomembno vlogo in velik vpliv na otroka. Zanj predstavlja obliko učenja. Otrok se ne igra zato, da bi se učil, ampak ker v igri uživa in je zanjo notranje motiviran (Batistič Zorec, 2002). Med igro pa se nevede uči, spoznava in raziskuje vsakodnevno okolje ter svet okrog sebe in s tem pridobiva prve izkušnje, tudi iz področja tehnike (Papotnik, 1993).
Pri različnih dejavnostih opazuje in posnema tehnične stvaritve. Z glasom in mimiko poskuša posnemati različne stroje in orodja. Pri igri konstruira, razstavlja in sestavlja ter si tako pridobiva različne izkušnje in vpogled v svet tehnike (Papotnik, 1988).
Pri tehnični vzgoji je bistvenega pomena, da otroka spodbujamo k ustvarjalnosti, pri tem pa pravzaprav podzavestno razvija tudi delovne spretnosti ter sposobnosti.
Poleg ustvarjalnih zmožnosti spoznava in oblikuje tudi različne materiale (Papotnik, 1993).
Tehnični kompleti, ki jih bomo preizkusili pri predšolskih otrocih in jih tako ovrednotili v praktičnem delu diplomskega dela, so narejeni oziroma sešiti iz filca.
Filc je netkana tekstilija, ki je preprosta za uporabo različnih izdelkov, saj se preprosto modelira. Pod tekstil danes uvrščamo vse od tekstilnih surovin za predelavo do tekstilnih izdelkov, čeprav beseda, ki izvira iz latinščine – textum, pomeni »tkano« (Jug in Hartman, 1997).
V Kurikulumu za vrtce (1999) ne najdemo področja, ki bi zajemalo samo tehnično vzgojo. Cilje zanjo najdemo pri drugih področjih, kot so umetnost (likovna), narava in matematika, saj se tehnika najbolj povezuje z njimi.
Otrok se v prvih treh letih svojega življenja razvija najhitreje, zato je napredek tu tako opazen. Nato se razvoj upočasni, a traja vse do adolescence in še dlje. Odvisen je od treh dejavnikov, in sicer okolja, genov in otrokove samodejavnosti (Pišot in Planinšec, 2005).
Preden se otrok začne učiti prvih ročnih spretnosti, se mora najprej odvaditi nekaterih refleksov, s katerimi se je rodil. Prvi tak je prijemalni refleks, ki je tako
2
močan, da lahko malček z njim vzdrži tudi lastno težo, drugi pa je refleks zdrznjenja – malček stegne in razširi prste v obliki zvezde (Stoppard, 1992).
Otroci začnejo že v zgodnjem otroštvu razvijati sposobnosti za rokovanje z različnimi predmeti. Dvoletniki že zmorejo metati različne predmete, ampak le-te po navadi vržejo visoko v zrak – nad glavo, nato pa predmet pristane tik pred njimi.
V obdobju zgodnjega otroštva nastopi tudi razvoj drobnih gibov, ta se izraža z natančnostjo gibov dlani in prstov ter vse večjim nadzorom. Razvoj se začne že pri malčku, ki si na začetku pri zajemanju hrane z žlico pomaga z obema rokama, prav tako z obema rokama drži kozarček. Kasneje je otrok sposoben sam natočiti čaj iz čajnika ter prijeti skodelico za ročaj, prav tako si sam namaže namaz na kruh. Kako se pri otroku razvijajo drobni gibi, lahko opazimo pri risanju. Malčki na primer držijo barvico s celo pestjo, na zgornji tretjini, triletniki pa jo primejo z blazinicami, na spodnji tretjini (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
Pri izvajanju težjih in natančnejših dejavnostih ter nalogah je fina motorika izjemnega pomena. Zajema majhne gibe, manjših mišičnih skupin, ki se sprožijo ob finih gibih rok, nog, prstov, zapestja pa tudi obraza (Jelovčan in Pišot, 2016).
Zelo pomembno je, da odrasli (starši in vzgojitelji) otrokom omogočimo čim več zanimivih izzivov in materialov, preko katerih bodo pridobili veliko novih izkušenj, saj prav spodbudno okolje otroka motivira k boljšemu in hitrejšemu razvoju, medtem ko okolje z manj izkušnjami zavira otrokov razvoj (Jelovčan in Pišot, 2016).
Drobne motorične spretnosti otrokom omogočajo, da postajajo samostojni, saj lahko sami opravijo veliko vsakodnevnih opravil: sami lahko jedo s priborom, se obujejo in si zavežejo vezalke, rišejo in barvajo, strižejo s škarjami, se oblečejo in si zapnejo zadrgo ali gumbe (Papalia idr., 2003).
Z diplomskim delom želimo raziskati in preveriti, kako tehniški kompleti vplivajo na razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih ter kakšne so njihove prednosti in slabosti.
3
1.1 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen pomen vzgojitelji dajejo razvoju fine motorike v predšolskem obdobju, katere dejavnosti uporabljajo za razvoj fine motorike ter katere materiale in pripomočke največkrat uporabijo. Diplomsko delo je namenjeno vsem vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem v vrtcu, ki jih zanima razvoj fine motorike v predšolskem obdobju. Prav tako je lahko v pomoč študentom, ki bodo v prihodnje raziskovali to temo in se z njo poglobljeno ukvarjali.
Pri diplomskem delu smo si zastavili naslednje cilje (C1–C4):
C1: Predstaviti pomen tehnične vzgoje v predšolskem obdobju.
C2: S pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti mnenja in stališča strokovnih delavcev v vrtcih o pomembnosti razvoja fine motorike pri predšolskih otrocih ter o tem, kako in koliko jo razvijajo v vrtcu ter katere materiale pri tem uporabljajo.
C3: Izdelati in predstaviti tri tehniške komplete ter jih kritično ovrednotiti na podlagi opazovanja in preizkušanja.
C4: Analizirati in ovrednotiti razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih s pomočjo tehniških kompletov.
Preverili smo naslednje hipoteze (H1–H4):
H1: Večini anketiranih strokovnih delavcev je razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih pomemben.
H2: Večina anketiranih strokovnih delavcev se za razvoj fine motorike največkrat poslužuje risanja.
H3: Večini anketiranim strokovnim delavcem se zdi, da ima večina otrok težave pri uporabi fine motorike.
H4: Večina otrok ne bo imela težav pri uporabi tehniških kompletov.
1.2 Metode raziskovanja
V diplomskem delu smo uporabili naslednje metode:
– zbiranje ustreznih virov in literature ter študij le-teh;
– priprava in analiza anketnega vprašalnika za vzgojiteljice;
4
– priprava načrta ter izdelava (šivanje) tehniških kompletov iz filca za razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih;
– dokumentiranje s pomočjo fotografiranja – izdelave tehniških kompletov ter preizkušanje v vrtcu;
– metoda razlage in demonstracije;
– analiza in evalvacija.
1.3 Pregled ostalih poglavij
V diplomskem delu obravnavamo razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih s pomočjo različnih tehniških kompletov. V drugem poglavju je opisan in predstavljen finomotorični razvoj otrok ter cilji iz Kurikuluma za vrtce (1999), ki vključujejo razvoj fine motorike.
V tretjem poglavju je predstavljena tehnična vzgoja v vrtcu in to, kdaj je otrok pripravljen oziroma dovolj dozorel za aktivno izvajanje tehničnih dejavnosti.
Navedeni in opisani so tudi cilji različnih področij iz Kurikuluma (1999), ki se osredinjajo na tehniko in tehnologijo.
Četrto poglavje se navezuje na igro – kaj to je in kaj le-ta pomeni otroku. Sledi predstavitev treh različnih tehniških kompletov, postopka izdelave ter materiala, iz katerega so narejeni.
Naslednje, peto poglavje, je empirični del diplomskega dela. Tu so predstavljeni rezultati vprašalnika, ki se nanaša na razvoj fine motorike v predšolskem obdobju ter tehnike in tehničnih dejavnosti v vrtcu.
V šestem poglavju sledi predstavitev aktivne uporabe tehniških kompletov s predšolskimi otroki v vrtcu, analiza ter vrednotenje tehniških kompletov ter finomotoričnega razvoja s pomočjo le-teh.
Sedmo poglavje vključuje diskusijo; tu so predstavljeni doseženi cilji ter preverjanje hipotez.
Na koncu, v osmem poglavju, sledi še zaključek z vsemi ugotovitvami o razvoju fine motorike ter kako nanj vpliva uporaba tehniških kompletov.
5
FINA MOTORIKA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Otrok se z gibanjem in premikanjem vključuje v okolje in družbo, ki ga obdaja.
Omogoča mu aktivno pridobivanje številnih izkušenj, doživetij ter odkrivanje sveta.
2.1 Motorični razvoj
Gibalni razvoj je eden pomembnejših otrokovih področij razvoja. Velik pomen ima to, kar se otrok nauči v tem zgodnjem obdobju, saj to ostane trajno zapisano v njegovem gibalnem spominu. Gibati se – to je ena od človekovih osnovnih potreb.
Z gibanjem krepimo telo in naše zdravje, preprečujemo prekomerno telesno težo, pozitivno vplivamo na zdravje kosti in sklepov pa tudi naše počutje in duševno zdravje je boljše, če se veliko gibamo (Željeznov Seničar, 2015).
Razvoj ni vedno nujno kontinuiran, ampak je včasih tudi diskontinuiran proces.
Poteka v različnih stopnjah, ki se običajno pojavijo v približno enakih starostnih obdobjih. Zanje je značilno tipično vedenje otrok. Razvoj je na začetku življenja (v prvih treh letih) hitrejši in intenzivnejši kot kasneje. Traja do konca adolescence, vendar se nekatere razvojne spremembe dogajajo tudi v odraslosti. Otrok se razvija celostno v interakciji z njegovo telesno rastjo ter zorenjem različnih funkcij v družbenem okolju (Pišot in Planinšec, 2005).
Otrokov razvoj poteka v različnih smereh in tudi na različnih področjih. Povezan je s čustvenim, kognitivnim, telesnim in socialnim razvojem. Otrok se razvija in postopno postaja sposoben nadzirati in izvajati zahtevnejše gibalne spretnosti.
Razvoj najprej poteka v cefalo-kavdalni smeri. To je od glave proti nogam – otrok najprej nadzira glavo, nato roke in trup ter šele na koncu noge. Potem pa začne razvoj potekati še v proksimo-distalni smeri – od hrbtenice navzven. To pomeni, da je otrok najprej sposoben nadzirati dele telesa, ki so bližje hrbtenici, šele kasneje pa tiste, ki so bolj oddaljeni od nje (Pišot in Planinšec, 2005).
Ko je malček sposoben samostojnega sedenja, ko se dvigne v stoječ položaj, hodi ob opori, se te gibalne sposobnosti začnejo združevati v sestavljena gibalna dejanja.
6
Otrok je pri letu in pol sposoben hoditi po stopnicah navzgor, kasneje tudi navzdol – ob pomoči odraslega. Nato razvoj poteka vse bolj v smeri samostojne hoje po stopnicah. Pri drugem letu je že sposoben najprej vzvratne, pozneje pa tudi bočne hoje. Proti koncu drugega leta večina otrok že usklajeno teka ter doskoči z obema nogama. Še vedno pa imajo slabše ravnotežje, zato so v tem obdobju pogosti padci.
Pri teku triletnika so koraki že daljši in enakomernejši. Šele pri petih letih so se otroci sposobni nenadno ustaviti in spremeniti smer teka. To je razvoj, ki poteka v cefalo-kavdalni smeri (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
V zgodnjem otroštvu pa se razvijajo tudi sposobnosti rokovanja z različnimi predmeti. Dvoletni otroci zmorejo metati predmete, te so prej le spuščali, čeprav je mogoče izgledalo, da jih mečejo. Njihovi gibi so sicer še vedno nenatančni, ob metu pa stojijo trdno na tleh z obema nogama, njihov pogled pa je usmerjen v smer meta.
Tako kot njihovi gibi je nenatančna tudi smer. Predmet na začetku mečejo visoko v zrak, ta pa nato pristane pri njihovih nogah. Z razvojem se veča nadzor nad smerjo, veča pa se tudi dolžina samih metov (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
Otroci so že v zgodnjem otroštvu zmožni povezovati posamezne grobomotorične gibe ter rokovanje s predmeti – vozijo tricikel ali poganjalček, pozneje tudi kolo;
vodijo žogo in jo vržejo v nek cilj. Konec zgodnjega otroštva pa nadgradijo temeljne gibalne zmožnosti. Naučijo se smučanja, plavanja, plezanja, drsanja, kotalkanja … (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
2.2 Fina motorika
Novorojenček ima ob rojstvu prirojene številne reflekse – plavalni refleks, prijemalni ali Darwinov refleks, sesalni refleks, iskalni refleks idr. Da bi se čez čas naučil prvih ročnih spretnosti, se mora najprej odvaditi nekaterih refleksov. Njegov prijemalni refleks je tako močan, da lahko, držeč se z eno roko, vzdrži lastno težo.
Zato mora ta refleks prej izginiti, da lahko otrok namerno prime neko reč in jo drži v roki. Da bo otrok lahko kasneje držal pisalo in z njim pisal, pa se mora odvaditi refleksa zdrznjenja. Ta se kaže tako, da otrok razširi prste v obliki zvezde. Zanimivo je tudi to, da imajo pri dojenčkih nalogo tipa usta, kasneje pa to prevzamejo blazinice na roki (Stoppard, 1992).
Razvoj fine motorike oz. razvoj drobnih gibov je eno od pomembnejših področij gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu. Razvoj se kaže v vedno večjem nadzoru in
7
natančnosti gibov dlani in prstov pa tudi v vedno boljši usklajenosti gibov »oko- roka«. Enoletnik lahko zgradi stolp iz dveh kock, medtem ko je dvoletnik že sposoben grajenja stolpa iz osmih kock. To nam dokazuje, kako hiter je razvoj pri malčku. Ta razvoj drobnih gibov otroku omogoča vedno večjo samostojnost – sam je s priborom, na začetku si pomaga še z drugo roko, z obema in kasneje samo z eno roko drži kozarec, da lahko sam pije, si namaže na kruh … (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
Od drugih živalskih vrst se razlikujemo prav v sposobnostih fine motorike. Ta se kaže tudi pri otrokovem likovnem ustvarjanju. Prav tako pa lahko tam opazimo tudi usklajenost »oko-roka«. Že osemmesečni dojenček prime pisalo in z njim pušča sledi. Na začetku držijo otroci pisalo s celo dlanjo na zgornji tretjini in z njim puščajo sled po podlagi. Enoletni otroci zelo radi rišejo; temu obdobju pravimo obdobje čečkanja. Njihove čačke so sprva neusklajene in okorne, pritisk na podlago pa je močan. Med drugim in tretjim letom otroci rišejo različne čačke in jih povezujejo v vzorce. Triletniki pa že zmorejo držati barvico z blazinicami na spodnji tretjini (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
Dojenček pri enem letu prime leseno kocko s celo dlanjo, čez čas pa jo prime le s palcem in kazalcem. Velik razvojni korak je tudi to, ko otrok nadzorovano spusti predmet iz rok. To kaže na sodelovanje med mišicami za spuščanje in držanje predmeta. Vse te spretnosti potrebujemo, da lahko postanemo samostojni pri vsakodnevnih opravilih. Otroka moramo zato spodbujati in mu ponujati razne aktivnosti in dejavnosti, s katerimi bo razvijal in pridobival te spretnosti (Stoppard, 1992).
Kot strokovni delavci v vrtcu – vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev – se moramo zavedati, da gibanje ni samo vaja, ampak ima točno določen cilj in namen. Otrok za optimalen motoričen razvoj ne potrebuje veliko spodbud. Mi kot odrasli in vzgojitelji pa moramo izbrati tiste prave spodbude, primerne gibalne dejavnosti in pripomočke (Željeznov Seničar, 2015).
2.3 Kurikulum in cilji
V kurikulumu za vrtce (1999) je med vsemi področji na prvem mestu prav gibanje.
Kot smo že nekajkrat zapisali, je gibanje v zgodnjem otroštvu izrednega pomena.
Otrok z izvajanjem različnega gibanja spoznava, krepi in razvija različne gibalne
8
sposobnosti. Ko začne kontrolirati roke, noge in trup, začuti ob tem ugodje, veselje in samozavest.
Pri področju gibanja najdemo veliko različnih ciljev. Eden od njih, ki je zanimiv in pomemben za nas, je »razvijanje prstne spretnosti« oziroma t. i. »fine motorike«.
Tudi razvoj fine motorike uvrščamo k področju gibanja – to je specifično in zahtevno gibanje (Željeznov Seničar, 2015).
9
TEHNIČNA VZGOJA
Tehnične vzgoje ne najdemo v Kurikulumu za vrtce (1999) kot samostojno področje. Vendar je v vrtcih zelo prisotna, saj se velikokrat vključuje v vrtčevski vsakdan. Cilje, ki se nanašajo na tehniko in tehnično vzgojo, pa najdemo znotraj drugih področij.
3.1 Kurikulum za vrtce ter tehnika in tehnologija
Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, ki ima pomembno strokovno podlago za delo v vrtcih. Kljub temu da spoštuje tradicionalno delo v vrtcih, vpeljuje tudi nove teoretske poglede na otroštvo in vzgojo. V kurikulumu najdemo osnovna načela, globalne cilje ter cilje posameznih področij. Kurikulum zajema naslednjih šest področji dejavnosti v vrtcu. Ta področja so:
– gibanje, – jezik, – umetnost, – družba, – narava, – matematika.
Kot lahko opazimo, tehnike ni med njimi. Zato najdemo cilje zanjo pri drugih področjih, predvsem pri naravi.
Globalni cilji s področja narave:
– Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti s področja tehnike in tehnologije.
– Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.
– Spoznavanje snovi, zvoka, prostora, časa in svetlobe (Kurikulum, 1999).
Cilji s področja narave:
– Otrok spozna, da ima urejanje prostora in položaj predmetov svoj namen.
– Otrok spozna gibanje glede na trajanje in hitrost.
– Otrok odkriva, kaj gibanje povzroči in vzdržuje.
– Otrok spozna in odkriva lastnosti predmetov.
10
– Otrok se uri pri tehničnih opravilih ter razvija tehnično ustvarjalnost.
– Otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese, ob tem spoznava njihov pomen in namen ter prek igre ponazarja njihovo delovanje.
– Otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela ter organizacijske sposobnosti (prav tam).
Ugotovili smo, da tehnike kot samostojnega poglavja v Kurikulumu ne bomo našli.
Lahko pa najdemo nekaj zakonitosti in predpostavk, ki kažejo na prisotnost tehnike in tehnologije oziroma delovno-tehnične vzgoje:
– Prepletenost razvojnih področij – npr. otrok doživlja, spoznava in zaznava svet in okolje okrog sebe, samega sebe, odnose z različnih vidikov (čustvenega, intuitivnega, spoznavnega, socialnega …).
– Pomembnost predšolske vzgoje – razumeti jo moramo kot pomembno zaradi nje same, vsako razvojno obdobje je pomembno, saj je to priprava na naslednjo stopnjo vzgoje in izobraževanja.
– Aktivnost predšolskega otroka – najpomembnejše so konkretne izkušnje s stvarmi, ljudmi, oblikovanje predstav, reševanje konkretnih problemov in pridobivanje socialnih izkušenj (Papotnik, Katalinič in Fošnarič, 2005).
3.2 Tehnika in razvojna obdobja
Pomembno se je vprašati, kdaj je otrok pripravljen in dovolj razvit za različne tehnične dejavnosti. V predšolskem obdobju je bistvenega pomena, da je otrok v fazi intuitivne inteligence ali z drugimi besedami v fazi predoperativnega mišljenja.
Ta faza se pojavi nekje med 2. in 7. letom starosti. Takrat se pri otroku krepijo in razvijajo predstavne dejavnosti, začenja razumeti simbole in jih tudi vključuje v svojo igro. Oblike dejavnosti, ki jih lahko ponudimo otrokom v tem obdobju, so npr. spoznavanje narave in materialov – blaga, lesa, umetnih snovi. Tako otrok preko konkretnih izkušenj pridobiva predstave ter naravoslovno in tehnično znanje, uči se spretnosti in delovnih navad. Najboljša metoda, ki jo lahko uporabimo, je igralna dejavnost – igra, ki je otrokom najbliže in je tudi zelo učinkovita. Prav tako se lahko poslužujemo pogovora, opazovanja, posnemanja, izdelovanja … Lahko konstruiramo s sestavljankami, razstavljamo in sestavljamo tehnične predmete ali le-te zbiramo (Papotnik, Katalinič in Fošnarič, 2005).
11
Prav v predšolskem obdobju, v fazi predoperativnega mišljenja so vsebine s področja tehnike in tehnologije ene najbolj primernih za vodeno raziskovanje, saj so predmeti in pojavi tu zelo konkretni, kljub temu pa omogočajo širok razpon nadgradnje na abstraktnem nivoju (Papotnik, idr., 2005).
12
IGRA IN IGRAČE
Igra je dejavnost, s katero se otrok največ nauči, saj je zanjo notranje motiviran.
Otrok ni prisiljen, ampak se igra, ker sam čuti potrebo po tem. Zanj ni pomemben cilj, temveč proces in to, da ob igranju uživa in je zadovoljen (Batistič Zorec, 2002).
Obstaja veliko teorij igre, saj ta še zdaleč ni raziskana.
O pomembnosti igre za otrokov telesni in tudi duševni razvoj so razpravljali na kongresu o otrokovi igri leta 1971. Poudarjali so, da prav igra vpliva na to, da postane otrok, ko odraste, samostojen človek, njegovo mišljenje pa svobodno in kritično. Vsi na kongresu so se strinjali, da ima igra veliko vrednost v zgodnjem otroštvu. Današnje otroke imamo za ljudi tehnike in avtomatizacije, zato je pomembno, da jim starši in vzgojitelji pri igri omogočamo tudi zadovoljitev čustvenih potreb (Bergant, 1977).
V Kurikulu za vrtce (1999) lahko preberemo o igri, da »je tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske vzgoje in je v primeru, da je opredeljena dovolj široko, razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju« in da se »v igri v otrokovih dejavnostih prepletajo in povežejo različna področja Kurikuluma, kar je za razvojno stopnjo in način učenja v tem starostnem obdobju smiselno in strokovno utemeljeno« (str. 20).
4.1 Predstavitev tehniških kompletov
Naredili smo tri različne tehniške komplete za razvijane fine motorike pri predšolskih otrocih. Čeprav so si med seboj različni, jim je nekaj skupno: vsi trije so narejeni oziroma sešiti iz filca. Filc je netkana tekstilija, ki je preprosta za uporabo in izdelavo različnih izdelkov, saj se ga preprosto modelira. Pod tekstil danes uvrščamo vse od tekstilnih surovin za predelavo do tekstilnih izdelkov, čeprav beseda, ki izvira iz latinščine – textum, pomeni »tkano«. Tekstil delimo glede na uporabnost; na oblačilne tekstilije, tekstilije za notranjo opremo in tehnično tekstilije. Narejene so iz kemičnih in naravnih vlaken (Jug in Hartman, 1997).
13 4.1.1 Komplet 1 – preproga
Slika 4.1: Tehniški komplet 1 – preproga za razvoj fine motorike
Prvi komplet, ki ga lahko vidite na Sliki 4.1, smo naredili že lani na fakulteti pri izbirnem predmetu Ustvarjalne tehnične delavnice. Ideje za projekt pri predmetu sem iskala na različnih spletnih straneh. Našla sem veliko zanimivih izdelkov;
nekateri so bili bolj, nekateri manj zahtevni za izdelavo. Odločila sem se, da bom izdelala oziroma sešila didaktično igračo iz filca. Moji cilji, ki sem si jih takrat zadala, so bili:
– otrok zaznava prirejanja 1-1 in prireja 1-1, – otrok odkriva in spoznava like in barve,
– otrok razvija prstno spretnost oziroma t. i. fino motoriko.
Materiali, ki smo jih uporabili za izdelavo kompleta, so:
– filc (različne barve), – vezalka,
– gumbi,
– vrvice (za like), – nit (za šivanje), – ježki.
14
Delovna sredstva (pripomočki, orodja, stroji in naprave):
– šivanka,
– škarje za blago, – lepilo za blago.
Na štiri kvadratne podlage iz filca sem prišila različne animacije (balone, like, čevelj z vezalko, rože). In vse štiri kvadrate pritrdila na večji kos kvadratnega filca – ta je predstavljal preprogo.
Izdelava kompleta me je tako navdušila, da sem se odločila, da ga vključim v diplomsko delo in naredim še dva podobna, a hkrati drugačna tehniška kompleta, ki bosta pri predšolskih otrocih spodbujala razvoj fine motorike s pomočjo igre.
4.1.2 Komplet 2 – kocka
Slika 4.2: Tehniški komplet 2 – kocka za razvoj fine motorike
Na Sliki 4.2 je drugi komplet – kocka, s katero otrok razvija fino motoriko. Na vsaki ploskvi kocke je prišito nekaj, kar spodbuja otroka k igri in posledično tudi razvoju fine motorike. Materiali, ki smo jih uporabili za izdelavo tega kompleta, so:
– filc (različne barve), – vezalka,
– gumbi,
15 – vrvice,
– perlice,
– plastične zaponke, – elastika,
– zadrga,
– punčke iz blaga in perlic, – nit (za šivanje),
– pena, – ježki.
Delovna sredstva (pripomočki, orodja, stroji in naprave):
– šivanka, – škarje za blago.
4.1.3 Komplet 3 – knjiga
Slika 4.3: Tehniški komplet 3 – knjiga za razvoj fine motorike
Tretji tehniški komplet – knjigo, lahko vidimo na Sliki 4.3. Ta knjiga ni navadna knjiga, saj nima besedila, ampak vseeno prikazuje neko zgodbo, ki si jo lahko vsak otrok razlaga in zamišlja po svoje. V knjigi je manjša lutka – deklica, ki jo lahko prelagamo po knjigi iz ene strani na drugo stran. Tako lahko damo deklico spat v posteljo, jo preoblečemo, jo postavimo v pralnico ali na vrt … S knjigo otroci poleg
16
fine motorike razvijajo tudi domišljijo in ustvarjalnost pri govoru in pripovedovanju. Materiali, ki smo jih uporabili za izdelavo kompleta, so:
– filc (različne barve), – gumbi,
– plastične bleščice, – plastična mapa,
– majhne lesene ščipalke, – elastike za lase,
– sponke za lase, – vrvice,
– perlice,
– plastične zaponke,
– elastika – tanka in debela, – nit (za šivanje),
– ježki.
Delovna sredstva (pripomočki, orodja, stroji in naprave):
– šivanka, – škarje za blago, – lepilna pištola.
Punčkini lasje so iz volne, to je tanka, kodrasta dlaka ovc. Ovce ročno ali strojno ostrižejo. Volno po striženju razvrstijo glede na kakovost – to je odvisno, iz katerega dela telesa je volna. Sortirajo jo tudi glede na barvo, čistost, kodravost, debelino in dolžino (Jug in Hartman, 1997).
17
EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu diplomskega dela bomo predstavili analizo anketnega vprašalnika (Priloga 1), ki smo ga v obliki spletne ankete 1ka posredovali strokovnim delavcem različnih vrtcev po Sloveniji – vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Predstavili bomo tudi tri tehniške komplete za razvijanje fine motorike pri predšolskih otrocih ter konkretno uporabo le-teh pri otrocih, starih 3–5 let.
5.1 Uporaba tehniške vzgoje v vrtcu in razvoj fine motorike
Zanimalo nas je, kako pogosto se strokovni delavci v vrtcu poslužujejo tehniških in finomotoričnih dejavnosti, katere materiale uporabljajo in katere od teh najpogosteje. Namen je bil ugotoviti pomembnost razvoja fine motorike v predšolskem obdobju, način izvajanja dejavnosti, pogostost dejavnosti in uporabnosti materialov.
5.1.1 Vzorec
Raziskovalni vzorec je zajemal dve skupini:
– 53 strokovnih delavcev iz različnih vrtcev po Sloveniji (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev);
– Skupina otrok, starih 3–5 let, iz vrtca Ciciban.
5.1.2 Pripomočki
– Trije različni tehniški kompleti za razvoj fine motorike, sešiti iz filca.
– Anketni vprašalnik za strokovne delavce v vrtcu (Priloga 1).
– Opazovalni list za spremljanje razvoja fine motorike predšolskih otrok s pomočjo tehniških kompletov (Priloga 2).
5.1.3 Spremenljivke
Anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali strokovnim delavcem v vrtcu – vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev – po Sloveniji. Izpolnjenih je bilo 53 vprašalnikov. Vprašalnik je bil anonimen, sestavljen iz 16 vprašanj, obsegal je vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa ter vprašanja z mersko lestvico.
Ugotavljali in preverjali smo, kako pogosto in katere dejavnosti izvajajo v skupini
18
za razvoj fine motorike predšolskih otrok ter kako pomembne se jim te dejavnosti zdijo.
Opazovalni list bomo uporabili za opazovanje fine motorike predšolskih otrok s pomočjo uporabe tehniških kompletov. Ugotavljali, preverili in kritično vrednotili bomo uporabnost, prednosti in slabosti posameznega tehniškega kompleta za razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih.
Rezultati vprašalnika so v nadaljevanju predstavljeni z grafi in opisi.
1. SPOL
Slika 5.1: Delež strokovnih delavcev
Slika 5.1 prikazuje delež strokovnih delavcev, ki so odgovorili na anketni vprašalnik. Vprašalnik je rešilo 51 (96 %) žensk in 2 (4 %) moška.
2
51
0 10 20 30 40 50 60
MOŠKI ŽENSKE
šTEVILO ANKETIRANCEV
SPOL
19 2. STAROST
Slika 5.2: Starost strokovnih delavcev
Na Sliki 5.2 lahko vidimo, da je največ strokovnih delavcev starih med 36 in 45 let, kar predstavlja 31 % oziroma 17 oseb. Naslednji so anketiranci 18–25 let, teh je 14 (26 %). Takoj za njimi so strokovni delavci, stari 26–35 let, ki jih je 13 (25 %).
Anketirancev, starih 46–60 let, je 9 (17 %). Nihče od anketiranih pa ni star več kot 60 let.
3. DELOVNA DOBA STROKOVNIH DELAVCEV V VRTCU
Slika 5.3: Delovna doba anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu
14 13
17
9
0 0
2 4 6 8 10 12 14 16 18
18-25 26-35 36-45 46-60 VEČ KOT 60
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
STAROST
18
8
11
5 6
4
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
0-5 LET 6-10 LET 11-15 LET 16-20 LET 21-30 LET VEČ KOT 30 LET
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
DELOVNA DOBA
20
Zanimalo nas je, koliko let delovnih izkušenj imajo anketirani strokovni delavci v vrtcu. Največ anketiranih ima najmanj delovnih izkušenj – med 0 in 5 let; teh je 18 oziroma 35 %. Sledijo anketiranci z 11 do 15 let delovne dobe, ki jih je 11 (21 %).
S 6–10 let delovnih izkušenj je 8 anketiranih delavcev (15 %). 12 % (6) anketiranih strokovnih delavcev ima 21–30 let delovne dobe. 5 (10 %) jih dela v vrtcu 16–20 let in le 4 (8 %) imajo več kot 30 let izkušenj z delom v vrtcu.
4. LOKACIJA VRTCA
Slika 5.4: Lokacije vrtcev, v katerih delajo anketirani strokovni delavci.
Slika 5.4 prikazuje lokacije vrtcev, v katerih so zaposleni anketirani strokovni delavci. S prikaza razberemo, da je največ anketirancev zaposlenih v vrtcih v mestnem okolju, to je kar 57 % (30). V vrtcih na podeželju dela 14 strokovnih delavcev (26 %). Najmanj vrtcev, v katerih delajo anketiranci, je v primestnem okolju; teh je le 9 (17 %).
30
14
9
0 5 10 15 20 25 30 35
MESTNO OKOLJE
PODEŽELJSKO OKOLJE
PRIMESTNO OKOLJE
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
LOKACIJA VRTCA
21
5. TRENUTNA STAROSTNA SKUPINA OTROK
Slika 5.5: Trenutna starostna skupina otrok, v kateri delajo anketirani strokovni delavci.
Želeli smo izvedeti, s koliko starimi predšolskimi otroki delajo anketirani strokovni delavci. S Slike 5.5 lahko razberemo, da so skupine zelo različne in raznolike.
Največ anketirancev dela z otroki, ki so stari 1–2 leti, teh je 10 (19 %). 8 (15 %) je vzgojiteljev/pomočnikov vzgojiteljev, ti delajo v skupini otrok, ki so stari 4–5 let.
Sledi 7 (13 %) anketirancev, ki so v skupini otrok, ki so stari 2–3 let, 6 (11 %) pa jih dela z otroki, starimi 3–4 let. V drugi starostni skupini, to je 3–6 let, dela 5 (9
%) anketiranih vzgojiteljev ali pomočnikov vzgojiteljev, 4 (8 %) pa so v skupini 2–
4 let. Najmanj pa jih dela v skupini otrok, starih 1–6 let, in sicer le 3 anketiranci (6
%). Z najstarejšimi, ki so stari 5–6 let, dela 9 strokovnih delavcev (17 %). Eden od anketiranih vzgojiteljev/pomočnikov vzgojiteljev dela z različno starimi otroki – pokriva odsotnost.
10 7
4 6
3 8
5 9
1 0
2 4 6 8 10 12
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
STAROSTNA SKUPINA
22
6. KAKO POMEBNO SE VAM ZDI RAZVIJANJE FINE MOTORIKE?
(1 – NEPOMEBNO, 5 – ZELO POMEMBNO)
Razvijanje fine motorike pri otrocih, starih 2–3 let, se večini – 38 anketirancev (69
%) – zdi zelo pomembna. 12 (24 %) jih je mnenja, da je razvoj fine motorike zanje pomemben. 4 (8 %) so pomembnost označili s 3 (Slika 5.6).
Večina strokovnih delavcev meni, da je razvoj fine motorike pri otrocih, starih 3–4 let, zelo pomemben. To je potrdilo kar 38 (73 %) anketirancev. 13 anketirancev (25
%) meni, da je razvoj fine motorike zanje pomemben. Le eden od anketirancev je pomembnost označil s 3.
Največ – 48 anketirancev, to je kar 92 % – jih je mnenja, da je razvoj fine motorike za otroke, stare 4–6 let, zelo pomemben. Le 4 (8 %) so pomembnost razvoja za te otroke označili s 4.
Pomembnost razvoja fine motorike pri tehničnih dejavnostih je 31 (60 %) anketirancev označilo kot zelo pomembno. 19 (37 %) anketiranim strokovnim delavcem je razvoj fine motorike v tem primeru pomemben, 2 (4 %) pa sta ga označila s številko 3.
Razvijanje fine motorike pri vsakdanjih opravilih je zelo pomemben za 33 anketirancev, to je 63 %. 18 anketirancev (35 %) meni, da je razvijanje drobnih gibov pri vsakdanjih opravilih pomembno; le eden pa je pomembnost označil s 3.
23
Slika 5.6: Prikaz pomembnosti razvijanja fine motorike pri predšolskih otrocih 1
3 0 5
5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
0 0 0 0 0 0 1
0 1
0 0 0 0 0 0 0 0 0
4 1 0 2 1 0 3
0 1
12 13 4
19 18 10
17 16
3 38 38
48
31 33 42
31 36
8
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
POMEMBNOST RAZVIJANJA FINE MOTORIKE PRI
OTROCI H STARIH
2-3 LETA
PRI OTROCI
H STARIH
3-4 LETA
PRI OTROCI
H STARIH 4-6 LET
V OKVIR
U TEHNIČ
NIH DEJAV NOSTI
PRI VSAKO DNEVN
IH OPRAVI
LIH PRI MANIP ULACIJI
Z MATER
IALI IN PRIPO MOČKI
ZA RAVIJA
NJE TEHNO
LOŠKE PISME NOSTI
ZA RAZVIJ
ANJE OSTALI
H PISME NOSTI
DRUGO
1 0 0 0 0 0 0 1 0 1
2 0 0 0 0 0 0 0 0 0
3 4 1 0 2 1 0 3 0 1
4 12 13 4 19 18 10 17 16 3
5 38 38 48 31 33 42 31 36 8
1 2 3 4 5
24
Kar 42 anketirancev (81 %) je mnenja, da je razvijanje fine motorike pri manipulaciji z materiali in pripomočki zelo pomembno. Ostalih 10 (19 %) pa je pomembnost označilo kot pomembno.
Eden od anketirancev je odgovoril, da se mu razvijanje fine motorike za razvoj tehnološke pismenosti zdi nepomemben. Trije (6 %) so pomembnost tega označili nevtralno – s 3. 17 anketirancem (33 %) se zdi razvoj drobnih gibov za tehnološko pismenost pomemben, 31 (60 %) anketiranim strokovnim delavcem pa je to zelo pomembno.
Razvoj drobnih gibov za razvijanje ostalih pismenosti se večini anketirancev – šestintridesetim (69 %) – zdi zelo pomemben. Ostalih 16 (31 %) pa meni, da je to pomembno.
Anketiranci so pod drugo navedli naslednje: skozi igro, pravi prijem pisala, za razvoj predpisalnih spretnosti, krepitev mišic prstov, koordinacija oko-roka, prstov, spretnost, samostojnost.
7. PO POMEMBNOSTI RAZVRSTITE TEHNIKE ZA RAZVOJ FINE MOTORIKE (OZNAČI PRED POSAMEZNO TEHNIKO OD 1 DO 12; 1 – NAJBOLJ POMEMBNA, 12 – NAJMANJ POMEMBNA) Tehnika striženja s škarjami je za 8 anketiranih strokovnih delavcev najbolj pomembna kot tehnika za razvijanje fine motorike. 7 anketirancev je to tehniko po pomembnosti označilo s 7, štirje so jo označili s 3. Eden od anketiranih vzgojiteljev je pomembnost te tehnike ocenil s 4, eden s 6 in eden s 7. Pet anketiranih strokovnih delavcev je pomembnost tehnike striženja s škarjami ocenilo z 8, enajst z 10, enajst z 10. Le dva anketiranca sta jo ocenila z 11 in kar 11 jih je mnenja, da je ta tehnika najmanj pomembna za razvijanje fine motorike pri predšolskih otrocih.
25
Risanje je kot tehnika za razvijanje fine motorike petnajstim anketirancem najmanj pomembna. 5 jih je to tehniko po pomembnosti označilo z 11, trije pa z 10. Dva sta pomembnost ocenila z 8, štirje s 7, trije s 6 in le eden od anketirancev s 5. Trije anketirani strokovni delavci so pomembnost tehnike risanja ocenili s 4, štirje pa s 3. 6 jih je mnenja, da je tehnika risanja najbolj pomembna za razvoj fine motorike, 6 anketirancev pa je pomembnost označilo z dve.
8
7
4 1 10 1 5 0 11 2
11
STRIŽENJE S ŠKARJAMI
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12
6 6
4 3 3 1 2 4
0 3 5
15
RISANJE
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12
Slika 5.7: Prikaz tehnike striženja s škarjami za razvoj fine motorike po pomembnosti
Slika 5.8: Prikaz tehnike risanja za razvoj fine motorike po pomembnosti
26
Tehnika natikanja se 10 anketirancem zdi najbolj pomembna tehnika za razvoj fine motorike predšolskih otrok, prav tako se desetim zdi najmanj pomembna kot tehnika za razvoj fine motorike. Ostali anketirani strokovni delavci v vrtcih so pomembnost te tehnike ocenili tako: pet anketirancev z 11, enajst anketirancev z 10, trije z 9, štirje s 6, dva s 4, eden s 3 in šest z 2.
Petim anketiranim vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev je pomembnost tehnike zabijanja ocenilo kot najbolj pomembno tehniko. Dva sta pomembnost ocenila z 2, štirje s 3, dva s 4, šest s 5, le eden s 6. Petim anketirancem se zdi tehnika zabijanja najmanj pomembna. Štirje so jo ocenili z 11, devet z 10, šest z 9, dva z 8 in šest s 7.
10
6 2 1 4 0 0 0 3 11
5 10
NATIKANJE
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12
5 2
4 2 6
6 1 6 2
9 4
5
ZABIJANJE
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Slika 5.9: Prikaz tehnike natikanja za razvoj fine
motorike po pomembnosti
Slika 5.10: Prikaz tehnike zabijanja za razvoj fine motorike po pomembnosti
27
Sedmim anketirancem je tehnika pretikanja najbolj pomembna za razvijanje fine motorike. Pet jih je pomembnost te tehnike ocenilo z 2, trije od anketirancev so jo ocenili s 3, trije s 4, štirje s 5, eden s 6 in eden s 7. Osmim anketirancev se zdi ta tehnika najmanj pomembna. 13 anketirancev je pomembnost tehnike pretikanja označilo z 10 in le eden z 11. Štirje so jo označili z 8 in dva z 9.
16 anketirancem so tehnike, ki vključujejo pincetni prijem, najbolj pomembne za razvoj fine motorike. 15 anketiranim strokovnim delavcem pa so tehnike, ki vključujejo pincetni prijem, najmanj pomembne za razvoj fine motorike.
7 5
3 3 4 11 2 4
13
1 8
PRETIKANJE
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12
16
4 3 1 1 0 1 11 4 5
15
TEHNIKE, KI VKLJUČUJEJO PINCETNI PRIJEM
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Slika 5.11: Prikaz tehnike pretikanja za razvoj fine
motorike po pomembnosti
Slika 5.12: Prikaz tehnik, ki vključujejo pincetni prijem, za razvoj fine motorike po pomembnosti.
28
Osmim anketiranim strokovnim delavcem je tehnika zapenjanja (npr. gumbov) najbolj pomembna. Enajstim anketirancem pa je ta tehnika najmanj pomembna. S Slike 5.13 lahko razberemo tudi, da je 9 anketirancev pomembnost te tehnike označilo z 2, dva s 3, eden s 4, dva s 5, trije s 6, trije z 9, osem z 10 in pet z 11.
Na Sliki 5.14 lahko vidimo, da je tehnika sestavljanje sestavljank devetim anketirancem najbolj pomembna za razvoj fine motorike. Prav tako je devetim anketirancem ta tehnika najmanj pomembna.
8
9
21 2 3 00 3 8 5
11
ZAPENJANJE (NPR. GUMBOV)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Slika 5.13: Prikaz tehnike zapenjanja (npr. gumbov) za razvoj fine motorike po pomembnosti
Slika 5.14: Prikaz tehnike sestavljanja sestavljank za razvoj fine motorike po pomembnosti
9
3 2
1 3 1
4 5 6 3 6
9
SESTAVLJANJE SESTAVLJANK
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
29
Štirje anketirani strokovni delavci so mnenja, da je trganka najbolj pomembna tehnika za razvijanje fine motorike. Petim anketirancem pa se ta tehnika zdi najmanj pomembna.
S Slike 5.16 lahko razberemo, da je tehnika vijačenja petim anketirancem najbolj pomembna kot tehnika za razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih. Prav tako je petim anketirancem ta tehnika najmanj pomembna.
4 4
4 4 5 1 5
5 4 7
3 5
TRGANKA
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Slika 5.15: Prikaz tehnike trganke za razvoj fine motorike po pomembnosti
Slika 5.16: Prikaz tehnike vijačenja za razvoj fine motorike po pomembnosti
5 2
5 4 5 1 0 4 5 11
5 5
VIJAČENJE
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12
30
10 anketiranim strokovnim delavcem je tehnika uporabe ščipalk najbolj pomembna za razvoj fine motorike. 8 anketirancem se ta tehnika zdi najmanj pomembna za razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih.
Anketirani strokovni delavci so pod drugo navedli naslednje tehnike za razvoj fine motorike: šiljenje, žebljički, gnetenje, lepljenje, prelivanje, uporaba pincete/pipete, drža pisala/pribora, šivanje.
10
5
6
1 1 2 0 4 3
7 4
8
UPORABA ŠČIPALK
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Slika 5.17: Prikaz tehnike uporabe ščipalk za razvoj fine motorike po pomembnosti
31
Slika 5.18: Prikaz razvrstitve vseh tehnik za razvoj fine motorike po pomembnosti za anketirane strokovne delavce
S Slike 5.18 lahko hitro razberemo, da so za anketirane strokovne delavce najbolj pomembne tehnike za razvoj fine motorike različne tehnike, ki vključujejo pincetni prijem. Sledijo uporaba ščipalk, natikanje in sestavljanje sestavljank. Tehniki, ki sta
0 10 20 30 40 50 60
STRIŽENJE S ŠKARJAMI RISANJE NATIKANJE ZABIJANJE PRETIKANJE TEHNIKE, KI VKLJUČUJEJO PINCETNI
PRIJEM
ZAPENJANJE NPR. GUMBOV SESTAVLJANJE SESTAVLJANK TRGANKA VIJAČENJE UPORABA ŠČIPALK
RAZVRSTITEV TEHNIK PO POMEMBNOSTI (1 - NAJBOLJ POMEMBNA, 12 - NAJMANJ POMEMBNA)
TEHNIKE ZA RAZVOJ FINE MOTORIKE
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
32
za anketirance najmanj pomembni za razvoj fine motorike pri predšolskih otrocih, sta risanje in tehnike, ki vključujejo pincetni prijem.
8. KAKO POGOSTO UPORABLJATE NASLEDNJE TEHNIKE ZA RAZVIJANJE FINE MOTORIKE? (1 – NIKOLI, 5 – VEDNO)
Slika 5.19: Prikaz pogostosti uporabe določenih tehnik za razvoj fine motorike
23 (44 %) anketiranih strokovnih delavcev je pogostost uporabe tehnike striženja s škarjami označilo s številko 5, kar pomeni vedno. 21 oziroma 40 % je pogostost uporabe te tehnike označilo s 4. 6 (12 %) anketirancev je bilo nevtralnih – izbrali so številko 3. Dva sta jo označila s številko 2.
Tehniko risanja kar 37 (71 %) anketiranih strokovnih delavcev vedno uporablja za razvoj fine motorike. 13 (25 %) je pogostost uporabe te tehnike označilo s 4, le dva anketiranca, to je 4 %, sta jo označila s številko 3.
Naslednjo tehniko – natikanje – 19 (37 %) anketiranih strokovnih delavcev vedno uporablja za razvoj fine motorike. 21 (40 %) anketirancev, to je 40 %, je pogostost uporabe tehnike označilo s 4. 11 (21 %) jih je označilo s 3 in le eden (2 %) z 2.
Pogostost uporabe tehnike zabijanja je največ anketirancev označilo s 3, teh je bilo kar 21 (40 %). 10 (19 %) je pogostost uporabe te tehnike označilo z 2 in prav tako
0 0 0 0 1 2 2 5
2 0 1 1
10
5 1 2
11 0 6
2
11 21
15 7
14 10
5 21
13 21
10 17
13
19 17
13 23
37
19 8
13 29
15 8
32
0 5 10 15 20 25 30 35 40
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
POGOSTOST UPORABE TEHNIK
1 2 3 4 5
