• Rezultati Niso Bili Najdeni

DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA "

Copied!
108
0
0

Celotno besedilo

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PETRA JANEŽIČ

DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(2)
(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

PETRA JANEŽIČ

Mentor: izr. prof. dr. STANISLAV AVSEC Somentor: asist. VERONIKA ŠULIGOJ

DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(4)

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Stanislavu Avsecu, in somentorici, asist. Veroniki Šuligoj, za usmerjanje, strokovno pomoč, nasvete in odzivnost v času nastajanja tega diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem tehniškemu sodelavcu Primožu Pirnovarju za

nudeno pomoč in podporo pri izdelavi didaktičnih igrač.

Fantu Andražu, družini in prijateljem se iskreno zahvaljujem za podporo na moji študijski poti. Posebna zahvala gre moji mami, ki me je že zgodaj navdušila za strokovno pot

vzgojitelja in bila ves čas moja vzornica ter tudi največja podpora.

Posebna zahvala tudi vzgojiteljicama Mileni Mikec in Andreji Okorn za pomoč pri izvedbi dejavnosti ter otrokom vseh treh skupin Vrtca Ig.

Hvala, da verjamete vame in me spodbujate na moji poti.

(5)

I

POVZETEK

V zadnjih nekaj desetletjih je življenjski tempo postal vse bolj hiter in stresen. Ljudje smo izgubili stik z naravo, v vsakodnevnem življenju pa si pozabimo vzeti čas za obisk gozda. Ob tem so odraščali tudi naši otroci. Namesto da bi se igrali zunaj, so bili obdani z igračami, ki pa jim niso vzbujale interesa za igro. Gozdna pedagogika skuša to rešiti in predstaviti kakovostno preživljanje časa. Gozd nam ponuja tako prostor za aktivno učenje kot materiale, s katerimi lahko ustvarjamo in se igramo. Vzgojitelji ob načrtovanju dejavnosti pogosto pozabljamo na preprosto gozdno okolje, ki pa otrokom in našim aktivnostim nudi več kot naše igralnice. Namen diplomskega dela je bil raziskati otroško igro in s pomočjo dejavnosti na gozdno tematiko otrokom, starim 2–4 leta, predstaviti didaktične igrače in jih opazovati pri igri z njimi.

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Teoretični del se dotakne otroške igre in igrač, s katerimi se otroci igrajo ter podrobneje opiše didaktične igrače. Nanaša se tudi na razvojne značilnosti otrok pri starosti 2–4 let, na gozdno pedagogiko in aktivno učenje. V empiričnem delu je najprej predstavljen anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili strokovni delavci dveh vrtcev. Večino anketirancev gozdno pedagogiko dobro pozna in jo vključuje v svoj delovni proces. Rezultati kažejo, da so pri svojem delu že skoraj vsi izdelovali didaktične igrače. Najpogosteje so bile to čutne poti, sestavljanke in spomin. Nato so predstavljeni tehnični postopki izdelave treh didaktičnih igrač: Gozdna škatla, Gozdni senzorni spomin in tiha knjiga Gozdna zgodba. Na koncu so predstavljene dejavnosti, ki smo jih izvajali v treh skupinah, preizkus ter igra z izdelanimi didaktičnimi igračami.

Diplomsko delo je namenjeno strokovnim delavcem vrtca, saj lahko v njem najdejo zamisli za dejavnosti v povezavi z gozdno pedagogiko in zamisli za izdelavo didaktičnih igrač.

KLJUČNE BESEDE:

Igra, igrače, didaktične igrače, razvoj, gozdna pedagogika, aktivno učenje, dejavnosti gozdne pedagogike.

(6)

II

Forest Pedagogy Didactic Toys for Children Aged 2–4

SUMMARY

In the last decades, the pace of life has become faster and more stressful. People have lost touch with nature and in their daily lives fail to find time to visit forests. This is also the reality of our children. Instead of playing outside, they had tons of toys, which, however, did not arouse their interest in play. Forest pedagogy aims to solve this problem and teach children how to spend quality time. Forests offer a space for active learning as well as materials with which we can create and play. When planning activities, educators often forget about the simple forest environment. Forests offer children more than playrooms and facilitate activities easily. The purpose of the thesis was to research children's play and, with the help of forest-related activities, offer didactic toys to children aged 2–4, and observe them as they play with the toys.

The thesis consists of the theoretical part and of the empirical part. The theoretical part touches upon children's play and the toys children play with, and describes didactic toys in detail. It also refers to the developmental characteristics of children aged 2–4, to forest pedagogy, and to active learning. The empirical part firstly presents the survey questionnaire which was filled out by the professional staff of two kindergartens. Most of the respondents are well acquainted with forest pedagogy and include it in their work process. The results show that almost all of them have already made didactic toys for their work, most often sensory paths, puzzles, and memory matching games. Further on, the technical processes of making three didactic toys, The Forest Box, The Forest Sensory Memory, and The Forest Story quiet book, are presented. At the end, the activities done in three groups, the testing, and the play with the said didactic toys are described.

The thesis is intended for kindergarten professionals as they will find in it ideas for activities in connection with forest pedagogy as well as ideas for making didactic toys.

KEY WORDS:

Play, toys, didactic toys, development, forest pedagogy, active learning, forest pedagogy activities.

(7)

III

(8)

IV

KAZALO

1 UVOD ... 1

1.1OPREDELITEVPODROČJAINOPISPROBLEMA ... 1

1.2NAMEN,CILJIINHIPOTEZE NALOGE ... 3

1.3RAZISKOVALNEMETODE ... 3

1.4PREGLEDVSEBINEOSTALIHPOGLAVIJ ... 4

2 IGRA ... 6

2.1KLASIFIKACIJAIGER ... 7

2.2 RAZVOJIGREVPREDŠOLSKEMOBDOBJU ... 7

2.3IGRANAPROSTEM ... 9

3 IGRAČE... 10

3.1DELITEVIGRAČPOL.MARJANOVIČUMEK ... 10

3.1.1 IGRAČE ZA RAZGIBAVANJE ... 10

3.1.2 LJUBKOVALNE IGRAČE ... 10

3.1.3 KONSTRUKCIJSKE IGRAČE ... 11

3.1.4 DRUŽABNE IGRE ... 11

3.1.5 PRILOŽNOSTNE IGRAČE ... 11

3.2IGRAČESKOZIOTROKOVRAZVOJ ... 11

3.3DOBREIGRAČE... 12

3.4DIDAKTIČNEIGRAČE ... 13

4 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OTROK, STARIH 2–4 LETA ... 15

4.1TELESNIRAZVOJ ... 15

4.2MOTORIČNIRAZVOJ ... 15

4.3RAZVOJČUTENJAINZAZNAVANJA ... 16

4.4RAZVOJGOVORA... 16

5 GOZDNA PEDAGOGIKA ... 17

5.1VPLIVIGOZDNEPEDAGOGIKE ... 18

5.2GOZDNIVRTCI ... 18

5.3AKTIVNOUČENJE ... 19

5.3.1 VLOGA ODRASLEGA PRI AKTIVNEM UČENJU ... 20

6 ANKETNI VPRAŠALNIK: MNENJA VZGOJITELJEV O GOZDNI PEDAGOGIKI ... 21

(9)

V

7 IZDELAVA DIDAKTIČNIH IGRAČ ... 33

7.1IZDELAVAGOZDNEKOCKE ... 33

7.2IZDELAVASENZORNEGASPOMINA ... 39

7.3IZDELAVATIHEKNJIGEGOZDNAZGODBA ... 43

8 DEJAVNOSTI IN PREIZKUS DIDAKTIČNIH IGRAČ V VRTCU ... 47

8.1DEJAVNOSTIVSKUPINIŽABICE,STAROSTNASKUPINA3–4LETA ... 47

8.1.1 NABIRANJE GOZDNEGA MATERIALA ... 50

8.1.2 SPOZNAVANJE DIDAKTIČNIH IGRAČ IN PRVA IGRA Z NJIMI ... 54

8.1.3 PROSTA IGRA Z DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI ... 62

8.2DEJAVNOSTIVSKUPINIZVEZDICE,STAROSTNASKUPINA2–4LETA . 64 8.2.1 POGOVOR O GOZDU ... 64

8.2.2 IGRA Z DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI ... 65

8.2.3 PROSTA IGRA Z IGRAČAMI ... 69

8.3DEJAVNOSTIVSKUPINILISIČKE, STAROSTNASKUPINA1–2 LETI ... 72

8.4DANVGOZDNIIGRALNICI ... 77

9 DISKUSIJA ... 81

10 ZAKLJUČEK ... 86

11 LITERATURA IN VIRI... 88

12 PRILOGE ... I

12.1ANKETNIVPRAŠALNIKZAVZGOJITELJEOPOZNAVANJUINUPORABI GOZDNEPEDAGOGIKE ... I

(10)

VI

KAZALO SLIK

Slika 1: Znak dobra igrača. ... 12

Slika 2: Porazdelitev rezultatov glede na spol. ... 21

Slika 3: Porazdelitev odgovorov glede na čas zaposlitve strokovnih delavcev. ... 22

Slika 4: Porazdelitev odgovorov, glede na stopnjo izobrazbe. ... 22

Slika 5: Porazdelitev rezultatov, glede na starostni oddelek, v katerem so strokovni delavci zaposleni v šolskem letu 2019/2020. ... 23

Slika 6: Porazdelitev na vprašanje o poznavanju vsebin gozdne pedagogike. ... 25

Slika 7: Porazdelitev odgovorov glede na smiselnost povezave med gozdno pedagogiko in didaktičnimi igračami. ... 26

Slika 8: Porazdelitev odgovorov glede na pogostost uporabe elementov gozdne pedagogike. ... 27

Slika 9: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o vključevanju elementov in vsebin gozdne pedagogike. ... 28

Slika 10: Porazdelitev odgovorov glede na izdelavo didaktičnih igrač anketirancev. .... 29

Slika 11: Porazdelitev odgovorov glede na mnenje anketirancev, kaj je pri izdelavi didaktičnih igrač pomembno. ... 30

Slika 12: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o pomembnosti pri igri z didaktičnimi igračami. ... 31

Slika 13: Porazdelitev odgovorov glede na izvedbo gozdne pedagogike. ... 32

Slika 14 : Končni izdelek: Gozdna kocka. ... 33

Slika 15: Lepljenje prve stranice kocke. ... 35

Slika 16: Škatla pritrjena z mizarskimi sponami. ... 35

Slika 17: Pritrjeno dno škatle. ... 36

Slika 18: Brušenje koškov z brusilnim papirjem. ... 36

Slika 19: Izrisovanje sledi, za pomoč pri žaganju s tračno žago. ... 36

Slika 20: Narisane luknje za vstavljanje koščkov. ... 37

Slika 21: Kocki, pred izrezom lukenj v pokrov. ... 37

Slika 22: Vrtanje lukenj na stebelni vrtalni stroj. ... 37

Slika 23: Brušenje na vretenski brusilni stroj. ... 38

Slika 24: Brušenje z električnim ročnim brusilnim strojem. ... 38

Slika 25: Končni izdelek: Gozdni senzorni spomin. ... 39

Slika 26: Izrezane kocke za senzorni spomin. ... 40

(11)

VII

Slika 27: Pritrjen podstavek z mizarskimi sponami. ... 40

Slika 28: Brušenje kock za senzorni spomin, na kolutni brusilni stroj. ... 41

Slika 29: Zbrušene kocke za senzorni spomin. ... 41

Slika 30: Lepljenje plodov na kocke. ... 42

Slika 31: Končni izdelek: Gozdna zgodba. ... 43

Slika 32: Začetek lepljenja filca na podlago. ... 44

Slika 33: Med lepljenjem podlage. ... 44

Slika 34: Med lepljenjem in šivanem detajlov. ... 45

Slika 35: Lepljenje samolepljivih ježkov. ... 45

Slika 36: Sprednja stran tihe knjige. ... 46

Slika 37: Zadnja stran tihe knjige. ... 46

Slika 38: Didaktična igrača o barvah. ... 48

Slika 39: Prosta igra v gozdu. ... 50

Slika 40: "Poglej kaj imam." ... 50

Slika 41: Nabiramo listke. ... 51

Slika 42: Na poti v gozd. ... 51

Slika 43: Pod listjem smo našli polžka. ... 51

Slika 44: Predstavitev didaktične igrače senzorni spomin... 56

Slika 45: Predstavitev didaktične igre tiha knjiga Gozdna zgodba. ... 56

Slika 46: Razporeditev pokrovov na pravo škatlo. ... 57

Slika 47: Kateri pokrov paše na katero škatlo? ... 57

Slika 48: Najprej je vsa jabolka razvrstila v škatlo k jablani. ... 58

Slika 49: Deček je razvrščal po obliki in ne po tem kaj je narisano na koščkih. ... 58

Slika 50: Prvi način iskanja parov. ... 59

Slika 51: Drugi način iskanja parov. Pare postavlja na stran in ne na podstavek. ... 59

Slika 52: Deklica pare postavlja na pladenj. ... 60

Slika 53: Vsi pari so na podstavku. Pravilno ji je uspelo poiskati vse pare. ... 60

Slika 54: »Lisica je utrujena in gre počivat.« ... 61

Slika 55: »Veverica prodaja sladoled.« ... 61

Slika 56: Povabili so me na sladoled. ... 62

Slika 57: Skupaj potujemo na morje. ... 62

Slika 58: Izmišljena zgodba o ježku, ki išče gozdne prijatelje. ... 65

Slika 59: Razporeditev igrač na mizah. ... 65

(12)

VIII

Slika 60: Deklica, je igro igrala tako, da se je osredotočila najprej na eno in nato na

drugo škatlo. ... 66

Slika 61: Deček, je najprej vse koščke obrnil s sličicami navzgor. ... 66

Slika 62: Starejši otroci so bili bolj pozorni na to, kam paše storž in kam jabolko. ... 67

Slika 63: Igra brez preveze. ... 67

Slika 64: Igra s prevezo. ... 68

Slika 65: Vsak otrok na fotografiji se igra svojo igro. ... 68

Slika 66: K igri so povabili tudi mene... 69

Slika 67: Skupna igra medveda in lisice. ... 69

Slika 68: Igra s traktorjem in tiho knjigo. ... 70

Slika 69: Igra deklic z stoječimi živalmi. ... 70

Slika 70: Igra s pokrovi. ... 72

Slika 71: Reševanje z metodo poskusov in napak. ... 73

Slika 72: Postavljanje parov na podstavek. ... 73

Slika 73: Deček najprej ni hotel pobožati spomina, nato pa sta skupaj s kužkom Pikijem pobožala. ... 74

Slika 74: S skupnimi močmi jima je uspelo najti pare. ... 74

Slika 75: Na koncu pa ponovno pobožamo spomin in se tako prepričamo ali nam je uspelo. ... 75

Slika 76: Igra s tiho knjigo. ... 75

Slika 77: Ob petju pesmice Ježek teka, teka, se je ježek gibal po hribu. ... 76

Slika 78: Na poti v gozdno igralnico. ... 78

Slika 79: Prispeli smo v gozdno igralnico in obnovili pravila. ... 79

Slika 80: Malica v gozdni igralnici. ... 79

Slika 81: Igra v gozdni igralnici. ... 79

Slika 82: Plezanje na igralih v gozdni igralnici. ... 80

(13)

IX

(14)
(15)

1

1 UVOD

Razvoj tehnologije je v naši kulturi tako napredoval, da smo ljudje postali preobremenjeni. Življenje je postalo stresno, življenjski standard pa se je izboljšal. Pri tem smo pozabili na okolje, ki nas obkroža, in se odtujili od narave. Je to res boljši življenjski standard? Kaj je tisto, kar življenju daje večjo vrednost? So to materialne dobrine ali kakovostno preživljanje časa v simbiozi z naravo? Otroke smo postavili v igralnice, polne igrač, ki pa brez navodil za uporabo niso koristne. Posledice tega lahko že nekaj let opažamo prav v vrtcu, kjer se otroci ne znajo in ne želijo več igrati z igračami, kupljenimi v trgovini. Najbolj srečni so, ko lahko v gozdu prosto tekajo in brcajo listje.

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Profesorica psihologije Slavica Pogačnik-Toličič je v svojem delu zapisala, da brez igre ni srečnega in zdravega otroštva. Igra je otrokova notranja potreba. Za otroka predstavlja tudi možnost za razvijanje in spoznavanje življenja. Če se želimo v otrokovo igro poglobiti, moramo otroka pri igri vedno znova opazovati. Med igro se otrok nauči, da je neodvisen od okolja, s tem pa želi na okolje vplivati na poseben, izviren način (Pogačnik-Toličič, 1977).

Izredno pomembna je tudi igra na prostem, saj vpliva na otrokovo socializacijo.

Pomembno vpliva tudi na gibanje, saj imajo otroci na prostem več možnosti za vse oblike gibanja (tek, hoja, plezanje, skakanje, plazenje) (Hohmann in Weikart, 2005).

Pri igri otroci uporabljajo igrače. Igračo opredelimo kot vsak predmet, ki ga otrok v igri spremeni in z njim manipulira. Igrača vpliva na obliko igre ter tudi da okvir ideje za igro. Otroci se najprej igrajo z lastnim telesom (s prstki, z nogami, z glasom), nato z obrazom in rokami bližnje osebe, ki ga neguje, kasneje pa s predmeti iz okolja (Marjanovič Umek, 1981).

(16)

2

Gozd je že dolgo del pedagoškega procesa. Ker ima v Sloveniji skoraj vsak vrtec v bližini gozd ali travnik, so imeli pedagoški delavci vedno možnost gozd aktivno vključevati v pedagoški proces in otrokom omogočiti, da preko izkušenj spoznavajo naravno okolje. Pojem gozdna pedagogika pa je gozdno tematiko zajel celostno.

Dejavnosti v povezavi z gozdno pedagogiko so se povezale tudi s Kurikulumom za vrtce, in tako se je tudi pri nas vzpostavila Mreža gozdnih vrtcev Slovenije. Strokovni delavci v svoj pedagoški proces vsakodnevno vključujejo elemente gozdne pedagogike in tako so otroci v učenje vključeni aktivno (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).

S pomočjo aktivnega učenja lahko otroci iz neposrednih izkušenj izpeljejo pomen določene tematike in skozi razmišljanje konstruirajo znanje, ki jim je v pomoč pri razumevanju njihovega sveta. Aktivno učenje je pri otrocih uspešno prav zaradi notranje pobude brez katere učenja ne moremo imenovati aktivno učenje. Otroci so aktivni prav zaradi želje po raziskovanju. Pri tem zastavljajo vprašanja in iščejo odgovore ter tako raziskujejo in razumejo svet, ki jih obkroža (Hohmann in Weikart, 2005).

Diplomsko delo je namenjeno strokovnim delavcem vrtca, ki želijo v svoje delo vključevati elemente gozdne pedagogike. V diplomskem delu lahko najdejo ideje za izdelavo didaktičnih igrač, primer izdelave, preizkus, pomen didaktičnih igrač in pa preproste dejavnosti v povezavi z gozdno pedagogiko, kot so sprehod in pogovor o gozdu, nabiranje plodov in gozdna igralnica.

(17)

3

1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE

Namen diplomskega dela je raziskati otroško igro in igrače ter v vzgojno-izobraževalni proces umestiti dejavnosti in didaktične igrače v povezavi z gozdno pedagogiko, saj smo mnenja, da se vzgojitelji premalokrat zavedajo, kako malo je potrebno za izdelavo didaktičnih igrač, s katerimi se bodo otroci z veseljem igrali. Pri tem smo si zadali naslednje cilje (C1–C6):

C1: Predstaviti igre in igrače.

C2: Opisati gozdno pedagogiko s poudarkom na predšolskem obdobju.

C3: Predstaviti mnenja in stališča vzgojiteljev o gozdni pedagogiki.

C4: Zasnovati, izdelati in preizkusiti tri različne ciljno naravnane didaktične igrače.

C5: Kritično analizirati in ovrednotiti dejavnosti igre zasnovanih didaktičnih igrač.

C6: Razvijati pozitiven odnos otrok do narave in tehnične vzgoje.

Preverili smo naslednje hipoteze (H1–H8):

H1: Večina vzgojiteljev gozdno pedagogiko pogosto vključuje v svoj proces dela.

H2: Poznavanje vsebin gozdne pedagogike se med vzgojitelji, ki delajo v vrtcih na vasi, in med vzgojitelji, ki delajo v mestnih vrtcih, ne razlikuje.

H3: Večina vzgojiteljev gozdno pedagogiko v svoj proces dela večkrat vključuje skozi igro z nestrukturiranim materialom in izdelovanjem dekoracije kot pa skozi načrtovane dejavnosti.

H4: Večina vzgojiteljev je pri svojem delu že izdelovala didaktične igrače.

H5: Vsaj polovico otrok bodo didaktične igrače pritegnile in bo zanje izkazala zanimanje.

H6: Vsaj polovica otrok bo po igri z vsemi tremi didaktičnimi igračami usvojila nove gozdne vsebine.

H7: Večina otrok, ki se bo najprej igrala s tiho knjigo, bo hitreje razumela pravila igre z gozdno kocko.

H8: Večina mlajših otrok (starost 2–3 leta) se bo pri igri senzorni spomin bolj poglobila v čutne zaznave kot v pravilno postavitev spomina na podstavek.

1.3 RAZISKOVALNE METODE

(18)

4

V diplomskem delu smo uporabili naslednje raziskovalne metode:

 Zbiranje in študij literature in virov,

 deskriptivna metoda,

 priprava in izvedba anketnega vprašalnika za strokovne delavce vrtca,

 snovanje in izdelava didaktičnih igrač,

 priprava in izvedba dejavnosti za tri didaktične igrače,

 metoda opazovanja otrok pri igranju z didaktičnimi igračami s pomočjo ček liste,

 fotografiranje in dokumentiranje dejavnosti,

 statistična obdelava pridobljenih podatkov in evalvacija.

Ciljne skupine: Strokovni delavci vrtca, otroci v vrtcu.

Vzorec: 80 strokovnih delavcev in 52 otrok.

Pripomočki: Anketni vprašalnik za strokovne delavce in ček lista za otroke.

1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ

 V prvem poglavju je opredeljen problem, predstavljeni so cilji, hipoteze, namen in raziskovalne metode.

 V drugem poglavju je opisana in klasificirana igra. Predstavljena je skozi razvojna obdobja otroka. Posebej je predstavljena igra na prostem.

 Tretje poglavje opredeli igrače in jih deli po L. Marjanovič Umek. Opisani so vrste igrač skozi razvojna obdobja in pa znak dobra igrača. Na koncu poglavja se dotaknemo didaktičnih igrač in jih podrobneje opišemo.

 V četrtem poglavju opišemo glavne razvojne značilnosti otrok, starih 2–4 leta.

Opišemo telesni, motorični in govorni razvoj ter razvoj čutenja in zaznavanja.

 Peto poglavje opisuje gozdno pedagogiko in njen vpliv. Opisuje začetke gozdne pedagogike in gozdne vrtce. Na koncu pišemo še o aktivnem učenju in o vlogi odraslega pri zagotavljanju aktivnega učenja.

 V šestem poglavju so predstavljeni in obdelani podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.

 Sedmo poglavje opisuje tehnično izdelavo treh didaktičnih igrač in pripomočke, orodje ter materiale, ki smo jih uporabili pri izdelavi.

 V osmem poglavju so opisane dejavnosti gozdne pedagogike in preizkus izdelanih didaktičnih igrač.

(19)

5

 Deveto poglavje zajema diskusijo, kjer so preverjene hipoteze in predstavljeni doseženi cilji.

 V desetem poglavju najdemo zaključne misli. Enajsto poglavje navaja uporabljeno literaturo in vire, ki smo jih uporabili pri pisanju diplomskega dela.

 V dvanajstem poglavju so priloge, in sicer anketni vprašalnik in ček lista.

(20)

6

2 IGRA

Ko pomislimo na igro, najprej pomislimo na otroštvo in otroke. Otroci se igrajo že od nekdaj. Na začetku se jim zdijo zanimive roke in noge, nato raziskujejo okolico in se igrajo s kamenčki in z zemljo. Skozi igro spoznavajo in odkrivajo svet, ki jih obkroža, ter se tako razvijajo na vseh področjih (Bošnjak, 2017). V literaturi večkrat preberemo, da je igra otrokova primarna in najpomembnejša potreba. Zanj igra ni le preživljanje časa, je sredstvo za učenje. Iz igre izvirajo vse otrokove nove zamisli. Skozi igro otroci pridobivajo izkušnje, ki jim koristijo tako v vsakodnevnem življenju kot kasneje v odraslem življenju (Bošnjak, 2017). Igra je brezmejna in se stalno spreminja. V njej se skozi otrokove oči odsevajo dejanski dogodki. Zato jo poimenujejo alternativa odrasle realnosti. V igri se torej poustvarja realnost, ki je poenostavljena in brez pravil realnega sveta (Umek idr., 2013).

Zmotno je prepričanje, da za igro potrebujemo igrače s točno določenimi pravili. Za otrokovo dobro in kvalitetno igro je potrebna le ustrezna motivacija. V praksi je moč opaziti, da so otroci najbolj veseli, ko se igrajo z naravnimi materiali ali pa, ko so na prostem, in ne ko so v igralnici, kjer je veliko kupljenih igrač. (Bošnjak, 2017)

S. Pogačnik-Toličič (1977) pravi, da brez igre in igrač ni srečnega in zdravega otroštva.

Prav s pomočjo igre se otrok spreminja in spoznava življenje. Dodaja tudi, da preko igre otroci dobijo veselje do dela.

Pomembno je izpostaviti tudi igralni prostor. Pri tem pa niso pomembna le igrišča v bližini otrokovega doma, temveč tudi možnosti, ki jih ima otrok doma. Strokovnjaki so ugotovili, da lahko premajhen igralni prostor pri otrocih povzroči nedomiselnost in zdolgočasenost, ki pa lahko vodita v agresivnost ali pasivnost (Pogačnik-Toličič, 1977).

Poleg vsega naštetega je igra tudi pomemben posredovalec kulture. Igra vsebuje procese inkulturacije in socializacije. Pri tem gre za prenos tako z odraslih na otroke kot tudi med vrstniki. Pri procesu inkulturacije se otrok uči, kaj je pomembno, potrebno in ustrezno v neki kulturi. Ta proces je spontan in nenameren. Socializacija pa je namerno, prostovoljno in načrtno oblikovanje posameznika v to, kar je za družbo sprejemljivo. V

(21)

7

igri se to odraža v posnemanju različnih situacij, ki jih otroci opazijo v okolju in jih nato skozi igro ponotranjijo in predelajo (Umek idr., 2013).

2.1 KLASIFIKACIJA IGER

V slovenski literaturi sta pri razvrščanju vrst iger največkrat omenjena Ivan Toličič in Sara Smilansky (Umek idr., 2013);

Toličič (2013) igre deli na:

 funkcijsko igro (prva oblika otroške igre, sem umešča preizkušanje senzomotoričnih shem na predmetih),

 domišljijsko igro (simbolne igre, igranje vlog),

 dojemalno igro (opazovanje, poslušanje, posnemanje, branje) in

 ustvarjalno igro (risanje, pisanje, pripovedovanje, oblikovanje).

Smilansky (2013) pa igre razvršča na:

 funkcijske igre,

 konstrukcijske igre (veja funkcijske igre, ki jo prepoznamo po uporabi materialov, s katerimi otrok gradi, slika),

 dramske igre (igra vlog in pretvarjanje) in

 igre s pravili.

Avtorji omenjajo tudi Piagetovo razvrstitev (vadbene igre, simbolne igre, igre pravil), ki izhaja iz igralca, ter Cailloisovo, ki pa ne izhaja iz igralca in igre deli na: tekmovalne, igre na srečo, igre preoblek ter omamne igre. Igre lahko nato delimo tudi glede na skupino, ki igra (socializacijske igre, povezovalne igre, strateške igre, tematske igre, igre spoznavanja) ali pa glede na posameznikov duhovni, miselni, čustveni, telesni in etično-moralni razvoj (Umek idr., 2013).

2.2 RAZVOJ IGRE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Prva otrokova aktivnost, ki bi ji lahko rekli igra, se pojavi v 3. in 4. mesecu starosti.

Kaže se v igri z lastnim telesom (igra s prsti, nogami, rokami). V otrokovem prvem letu starosti se razvija le funkcijska igra. Prepoznamo jo kot večkratno ponavljanje aktivnosti, ki pa se povezujejo s pravkar razvitimi zmožnostmi (igra z ropotuljicami).

(22)

8

Otrok s pomočjo funkcijske igre razvija glavne senzomotorične funkcije. Med funkcijske igre, ki so prisotne v prvem letu starosti, uvrščamo tudi igranje z govornim aparatom ter proizvajanje različnih vrst zvokov. To pa ni pomembno le za razvoj govora, temveč tudi za navezovanje stikov in vzpostavljanje komunikacije. Med 8. in 12. mesecem se v igri pojavijo nove motorične funkcije, ki otroku omogočajo prijemanje, spuščanje in ogledovanje predmetov. To pa so manipulativne in raziskovalne igre. Ob koncu prvega leta se že razvijajo socialne igre (posnemanje, skrivanje, ponavljanje) (Hrovat in Magajna, 1989).

V drugem letu starosti še vedno prevladujejo funkcijske igre, ki pa se navezujejo na aktivnosti tistih funkcij, ki v tem času najbolj dozorijo. To so predvsem aktivnosti, povezane s hojo in telesom. Poleg tega se razvije oblika eksperimentalne igre (npr.

mečkanje papirja), novo v razvoju pa je tudi to, da otrok med igro uporablja več predmetov hkrati. Ob koncu prve polovice drugega leta se razvija simbolična igra, ki je pomembna za razvoj socialne igre. Aktivnosti v simbolični igri so povezane predvsem s posnemanjem odraslih. V drugi polovici drugega leta se pojavijo igre, povezane z gibanjem (tekanje, plezanje, metanje) in pa percepcijske igre, kot je npr. razvrščanje predmetov po isti spremenljivki. Razvijejo se tudi govorne igre in igre raziskovanja s predmeti, pojavi pa se tudi začetek razvoja konstrukcijskih iger (Hrovat in Magajna, 1989).

Od tretjega leta naprej se vse vrste iger nadgradijo in postanejo bolj kompleksne.

Stopnja kompleksnosti je v tesni povezavi z ostalimi vejami razvoja. Pojavijo se dramske igre, igre s pravili, ustvarjalne igre, socialne igre. Otroci se začnejo igrati v skupini in manipulirajo z različnimi predmeti in igračami. Pojavi se tudi sodelovanje odraslih. Njihova vloga pa ni le zagotavljanje zadostnih pogojev za igro. Vključeni so v igro in skušajo se vživeti v otroški svet. Opazimo lahko tudi razliko pri izbiri igre glede na spol. V večini primerov dečki posežejo po konstrukcijskih igrah, vožnji z različnimi vrstami vozil, medtem ko se deklice večkrat igrajo igre vlog, igre preoblek in ustvarjalne igre (Hrovat in Magajna, 1989).

(23)

9

2.3 IGRA NA PROSTEM

Igro na prostem lahko razumemo kot nadaljevanje igre v bolj prostranem okolju, kjer otroci raziskujejo naravno okolico ter jo spoznavajo. Na prostem doživljajo različne vremenske razmere in opazujejo okolico skozi različne letne čase (Hohmann in Weikart, 2005).

Igra na prostem ima velik pomen pri socializaciji. Na igrišču se otroci med seboj opazujejo in posnemajo. Pri igri na plezalih, v peskovniku in ostalih igralih si med seboj pomagajo in se dogovarjajo. Na prostem se velikokrat zgodi, da se otroci v igro vključujejo z otroki, s katerimi se sicer v prostoru ne bi igrali. Prav tako pride do stika med mlajšimi in starejšimi otroki (Hohmann in Weikart, 2005).

Igra na prostem ima pomembno vlogo tudi pri gibanju, saj imajo otroci na prostem več možnosti za različne oblike gibanja. Preko gibanja raziskujejo naravo, nabirajo cvetlice, plodove, kopljejo po zemlji in opazujejo živali (npr. žuželke) (Hohmann in Weikart, 2005). Gozd tako doživljajo z vsemi čutnimi zaznavami, ki pa jih v okolju, kot je npr.

gozd, tudi varujejo. Skozi izkušnjo vročega kamna se na primer naučijo, kako sonce segreva površine. Otroci v gozdu prijemajo, poslušajo, vonjajo in okušajo vse, na kar naletijo v naravnem okolju (Stenovec, 2017).

(24)

10

3 IGRAČE

Ljubica Marjanovič Umek v svojem delu Igra in igrače (1981) igračo predstavi kot vsak predmet, ki ga otrok v svoji igri spremeni v željeno igračo. Okvir otrokovi igri daje prav predmet oz. igrača, s katero otrok manipulira. Vpliva na obliko otrokove igre in pa na zamisli za igro. Igrača torej soodloča o vsebini otroške igre. Otrok s pomočjo igrače pridobiva spoznanja tako na čustvenem področju kot na področju motorike, prav tako pa razvija spretnosti in pridobiva izkušnje, ključne za življenje. Prav zato je igrače razvrstila glede na osnovno funkcijo, ki jo igrača pri igri razvija.

3.1 DELITEV IGRAČ PO L. MARJANOVIČ UMEK

Po Marjanovič Umek (1981) ločimo:

 igrače za razgibavanje,

 ljubkovalne igrače,

 konstrukcijske igrače,

 družabne igrače in

 priložnostne igrače.

V nadaljevanju bodo predstavljene značilnosti posameznih igrač.

3.1.1 IGRAČE ZA RAZGIBAVANJE

Igrače za razgibavanje vplivajo predvsem na razvoj otrokove motorike. S tem otroku omogočajo razvoj gibalnih spretnosti in razvoj le-teh tudi pospešijo. To so igrače, ki v večini otrokom omogočajo razgibavanje na svežem zraku. V to skupino igrač spadajo žoge, različna vozila, tuneli, obroči blazine itd. (Marjanovič Umek, 1981).

3.1.2 LJUBKOVALNE IGRAČE

Te igrače so večinoma narejene iz mehkih materialov, kot so pliš, volna ali blago.

Otroci jih med svojo igro oživijo, velik pomen pa imajo tudi pri čustvenem razvoju.

Otroci jih pestujejo, objemajo in ljubkujejo. Otroka v vsakdanjem življenju pomirjajo in mu nudijo občutek varnosti. V stresnih situacijah bo to prvi predmet, ki ga bo otrok

(25)

11

želel, da se hitreje pomiri. Večina otrok jih uporablja pri spanju. Predstavljajo jim vir tolažbe. V to skupino igrač umeščamo npr. različne plišaste živali, punčke iz blaga, ninice itd. (Marjanovič Umek, 1981).

3.1.3 KONSTRUKCIJSKE IGRAČE

To so igrače, ki jih otrok uporabi pri gradnji različnih konstrukcij. S tem pridobiva tehnične izkušnje in razvija domišljijo. Pomembno vlogo imajo pri razvijanju predstave o prostoru in okolju. V to kategorijo spadajo različne kocke, leseni gradniki, sestavljanke, naravni matirali itd. (Marjanovič Umek, 1981).

3.1.4 DRUŽABNE IGRE

Družabne igre od otroka zahtevajo, da sledi pravilom igre. Ta vrsta igre spodbuja sodelovanje tako med otroki kot med otrokom in odraslim. S tem se razvijajo medsebojni odnosi med igralci. Ker med potekom igre prihaja do konfliktov, to otrokom omogoča, da se učijo reševanja sporov. Primer družabnih iger: Človek ne jezi se, Črni Peter (Marjanovič Umek, 1981).

3.1.5 PRILOŽNOSTNE IGRAČE

V to skupino igrač štejemo improvizirane igrače, ki jih otroci izdelajo sami ali pa jim pri izdelavi pomagajo odrasli. To so igrače, ki so izdelane iz različnih materialov (papir, blago, stari kosi oblačil, naravni materiali, odpadni materiali). Pri otroku vzbujajo veselje in jim utrjujejo zaupanje v lastne sposobnosti. Otroci so na svojo izdelano igračo ponosni in se z njo radi igrajo (Marjanovič Umek, 1981).

3.2 IGRAČE SKOZI OTROKOV RAZVOJ

V prvih letih otrokovega življenja so za otroke igrače predvsem deli telesa. Igrajo se s nogami, rokami in prsti, prav tako pa tudi z glasom. Ob vokalizaciji občutijo zadovoljstvo (Bergant, 2017).

Kasneje postanejo vir igre roke in obraz osebe, ki otroka neguje. Otroci z rokami raziskujejo mamin obraz in njene prste. Prav tako jih zanimajo predmeti, ki jih bližnji drži. Želijo jih prijeti v roke ter jih okusiti z usti (Bergant, 2017).

(26)

12

Sčasoma igrače postanejo najbližji predmeti iz okolice, ki so vse bolj strukturirani.

Kmalu otroci dobijo »prave igrače«. Pomembno je, da smo pozorni, da je igrača, ki jo ponudimo otroku, primerna stopnji razvoja otroka (Bergant, 2017).

Med drugim in tretjim letom otroci zelo radi razvrščajo, gradijo z lesenimi kockami, se igrajo z avtomobili, zlagajo pesek itd. (Pogačnik-Toličič, 1977).

Po četrtem letu se otroci najraje igrajo to, kar doživijo. To je predvsem igra vlog (zdravniki, mama, oče itd.). Otroci med igro posnemajo vedenje in se vživijo v situacije, ki so jih izkusili. Radi se igrajo z lutkami, avtomobili, prebirajo slikanice. Radi ustvarjajo z voščenkami in s plastelinom (Pogačnik-Toličič, 1977).

3.3 DOBRE IGRAČE

V današnjem času imajo otroci veliko igrač, to pa nanje pogosto vpliva negativno, saj otroci ob preveliki količini igrač izgubijo interes in voljo do igre. Avtorica je mnenja, da je najbolje, da imajo otroci le nekaj igrač, ki pa ponujajo veliko različnih možnosti za igro. Pri nakupu igrač, morajo biti starši pozorni:

 na primernost igrače glede na razvojno stopnjo otroka,

 da upoštevajo otrokove želje, a so hkrati pozorni na kakovost izdelave,

 da so igrače podobne predmetom iz okolja (Pogačnik-Toličič, 1977).

Pri nakupu je potrebno paziti na oznako »DOBRA IGRAČA« (Slika 1). V Uradnem listu Republike Slovenije je zapisan Pravilnik o znaku »Dobra igrača«. Pravilnik določa podlago za ocenjevanje igrač in s tem pridobitev znaka »Dobra igrača«. Igrače morajo zadovoljiti določene strokovne kriterije, ki jih določi komisija za oceno igrač, ki jo sestavlja šest članov.

Slika 1: Znak dobra igrača.

(27)

13

3.4 DIDAKTIČNE IGRAČE

Didaktične igre so igre z določenimi pravili. Igre od otroka zahtevajo, da opravi naloge, se drži pravil in spozna vsebino, ki jo didaktična igrača vsebuje. Pri zasnovi didaktičnih iger je zavestno postavljen smoter, zato otroci pri teh igrah niso tako svobodni. Pri igranju morajo slediti točno določenemu poteku igre, da pridejo do končnega cilja. Prav zato didaktične igrače zahtevajo večjo koncentracijo in usvojitev vsebin in pravil. Otroci pri igri razvijajo sposobnost samokontrole, discipline, potrpljenja in družabnosti. Z didaktičnimi igrami prav tako razvijamo sposobnosti razumevanja prostorskih odnosov.

Didaktične igrače aktivirajo miselne procese in vplivajo na natančnost govornega izražanja, preko vsebin pa obogatijo besedni zaklad otroka (Ambrož, 2017).

Didaktične igre so izjemno pomembne za razvoj predšolskega otroka, saj vsebujejo individualne miselne dejavnosti, pri katerih otrok sklepa iz posameznega na splošno. Pri otroku vzbujajo interes in lastno aktivnost med potekom igre (Peternelj, 2017).

Za uspešno izvajanje didaktičnih iger je pomembno, da imajo otroci pred igro z vsebino določene izkušnje. Tako postane igra vaja in utrjevanje znanih vsebin. Didaktične igre morajo otroka miselno aktivirati. Pomembno je, da otrok pravila igre dobro pozna in jih razume, saj lahko tako nalogo uspešno reši. Uspešnost izvajanja didaktičnih iger je odvisna od otrokove motivacije in radovednosti. Rezultat igre otroka navda z zadovoljstvom, odraslim pa razkrije stopnjo razvoja, na kateri je otrok. Lahko jih izvajamo s celo skupino, z manjšo skupino ali individualno posameznim otrokom. Pri izvajanju moramo upoštevati prostorske možnosti v povezavi z didaktično igro oz.

igračo. Zelo pomembno vlogo pri igri z didaktičnimi igračami pa ima čas. Ker so didaktične igre bolj zahtevne in od otroka zahtevajo veliko pozornosti, je priporočljivo, da otroke z didaktičnimi igrami zaposlimo takrat, ko ocenimo, da so najbolj spočiti in pripravljeni na miselno aktivnost (Ambrož, 2017).

(28)

14

(29)

15

4 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OTROK, STARIH 2–4 LETA

Otrokov razvoj poteka na različnih področjih. Ta se med seboj prepletajo in so soodvisna. L. Hrovat in L. Magajna v svojem delu Razvojna psihologija (1989) opisujeta razvoj skozi otrokovo življenje vse od rojstva pa do zrelosti. Ob tem pa podrobneje opišeta prav obdobje med drugim in sedmim letom starosti. V nadaljevanju bomo opisali značilnosti posamezne veje razvoja pri otrocih, starih med dve in štiri leta.

4.1 TELESNI RAZVOJ

Po drugem letu starosti se tempo telesnega razvoja že počasi umirja in ni tako hiter, kot je v prvem letu starosti. Na otrokovo telesno višino ne vpliva le organska konstrukcija, temveč tudi okolje. Prav tako ima na rast vpliv zdravstveno stanje otroka. Telesni razvoj zajema vse anatomske in fiziološke spremembe v strukturi in obliki, do katerih pride skozi razvoj otroka. Opazne so spremembe v telesnih razmerjih. Po drugem letu otroci počasi izgubijo večino maščobnega tkiva, zmanjša se nesimetričnost obraza, nekateri otroci že izgubljajo prve mlečne zobe. Sorazmerno s telesnim razvojem se razvijajo tudi različne oblike gibanja, ki pa v tem obdobju igrajo pomembno vlogo (Hrovat in Magajna, 1989).

4.2 MOTORIČNI RAZVOJ

V obdobju med drugim in četrtim letom se motorični razvoj kaže predvsem v razvoju novih gibalnih zmožnosti, motoričnih spretnosti ter navad. Najbolj napreduje razvoj pokončne hoje, ki je po drugem letu vedno bolj podobna hoji, značilni za človeka. Med tretjim in četrtim letom se izpilita sposobnosti skakanja in hoje po stopnicah. Otroci v tem obdobju vozijo tricikel, skiro in kolo, nekateri se naučijo smučati, drsati itd.

Opazimo tudi razvoj ročnih spretnosti, ki se kažejo pri igri in ustvarjanju. Naučijo se tudi metati in brcati žogo. Motorični razvoj se kaže tudi pri oblačenju in obuvanju (Hrovat in Magajna, 1989).

(30)

16

4.3 RAZVOJ ČUTENJA IN ZAZNAVANJA

Zaznavanje postane bolj namerno. Bistvo čutnega in zaznavnega razvoja v predšolskem obdobju je razvoj sposobnosti analize in sinteze zaznanega. Pri tem pa se dogaja, da otroci pogosto del celote razumejo kot celoto in še niso sposobni dojeti, da ima celota samostojne dele. V čutni in zaznavni razvoj vključujemo tudi sposobnost ostrine vida, razlikovanje in poimenovanje barv, razvoj slušne občutljivosti, dojemanje prostora, zaznavanje oblik itd. (Hrovat in Magajna, 1989).

4.4 RAZVOJ GOVORA

Najizrazitejše obdobje razvoja govora je med drugim in šestim letom starosti. Sprva je ves govor povezan z postavljanjem vprašanj (»Kaj je to?«) ali z dajanjem odgovorov na dana vprašanja – oblika dialoga. Za tem se razvije sporočanje v obliki monologa, ko otrok govori o preteklih dogodkih, odnosih s prijatelji ali o poteku igre. Šele ko se vsebina otrokovega govora lahko razbere, govorimo o kontekstnem govoru (Hrovat in Magajna, 1989).

(31)

17

5 GOZDNA PEDAGOGIKA

Gozdno pedagogiko umeščamo med doživljajsko pedagogiko. To je veda o vzgoji in izobraževanju na gozdno tematiko (gozd, gozdarstvo). Glavni cilj gozdne pedagogike je zbližati človeka z naravo in doživljanje gozda s srcem, glavo in rokami – z vsemi čutili.

Temelji torej na izkustvenem učenju in učenju pozitivnega odnosa do gozda in gozdnega življenja ter posega v celostni razvoj otrok. Ker je življenjski tempo postal težji in hitrejši, so se ljudje želeli vračati k naravi in so v gozdu iskali sprostitev (Turk, 2014).

Bivanje v gozdu se pri nas največkrat pojavi v sklopu izobraževanja na prostem (npr.

gozdna učilnica/igralnica). Gozd v tem primeru predstavlja vir znanja in učne pripomočke za podajanje neke vsebine. Pri gozdni pedagogiki pa so cilji naravnani k celostnem izkustvenem zaznavanju in doživljanju gozda. Na otrokov čustven, socialen in intelektualen razvoj ima gozd velik vpliv (Györek, 2013).

Gozdna pedagogika se je najprej razvila v skandinavskih državah, se nato širila v nemško govoreče dežele, kjer najdemo tako imenovane gozdne vrtce, in se kmalu pojavila tudi pri nas. Na začetku je bil namen gozdnih šol le učenje o naravi in ekosistemih. Otroke so želeli naučiti veščin v naravi in jim nuditi praktične izkušnje.

Gozdna pedagogika kot opredeljen pojem se je prvič pojavila na Danskem, kjer so jo umestili tudi v kurikulum predšolske vzgoje (Györek, 2012).

V Sloveniji se je najprej pojavil tako imenovani Gozd eksperimentov, in sicer v letu 2011, na pobudo takratnega direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije. Na začetku je bil zasnovan kot učna pot, kasneje pa je prerastel v učno okolje, ki je združilo tako raziskovalce kot učence in otroke. Njihovi cilji so bili predvsem usmerjeni v spodbujanje kreativnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu, ozaveščanju pomena vzgoje za trajnostni razvoj in predstavitev inovativnih dejavnosti v naravnem okolju (Vilhar idr., 2019).

Danes tako v Sloveniji kot v Evropi poznamo gozdne vrtce in šole, ki v svojem delu izvajajo dejavnosti gozdne pedagogike. V Sloveniji se je razvila Mreža gozdnih vrtcev in šol, v katero so vključeni tako vrtci in šole kot Inštitut za gozdno pedagogiko (Györek, 2012).

(32)

18

5.1 VPLIVI GOZDNE PEDAGOGIKE

V današnjem času vedno pogosteje opazimo, da se otroci oddaljujejo od naravnega okolja. Več časa preživijo v zaprtih prostorih, kjer se zamotijo z računalniki in televizijami. Globalno to predstavlja velik problem, saj taka vrsta zaposlitve otroških možganov in čutil ne stimulira dovolj. Pri tem so jim odvzeti domišljija, ustvarjalnost in aktivno doživljanje, elektronski mediji pa od njih zahtevajo, da so čustveno vpleteni.

Otroci med gledanjem ali igranjem zgodbe in prostorov ne morajo doživljati celostno, saj pri tem nimajo možnosti tipanja, okušanja in vonjanja. Vse to je otrokom omogočeno v naravnem okolju oz. v gozdu. Gozd oživi vsa naša čutila in nas prisili k aktivnemu doživljanju okolja okoli nas (Györek, 2014).

Gozdna pedagogika deluje terapevtsko in vodi k zdravemu načinu preživljanja časa.

Služi lahko tudi kot preventivni vzgojni sistem, ki otroke ščiti pred različnimi oblikami novodobne zasvojenosti, kot so zasvojenost s televizijo, z računalnikom, igricami itd. S pomočjo gozdne pedagogike posameznik krepi osebnost in samozavest, izboljšuje socialne veščine ter razvija miselne in gibalne sposobnosti ter spretnosti. Prav tako se krepijo potrpežljivost, vztrajnost, koncentracija, sodelovanje in ustvarjanje prijateljskih vezi. Otrok lahko s pomočjo domišljije in ustvarjalnosti izrazi svoj notranji svet. V gozdu ustvarja in se igra z naravnimi materiali (Turk, 2014).

5.2 GOZDNI VRTCI

Kljub temu, da ima večina vrtcev in šol dostop do gozda, je pouk poteka v razredu oz. v igralnici. Pri tem učitelj velja za poznavalca in edini vir podajanja prenosljivega znanja.

V Sloveniji izobraževanje v naravnem okolju ni zakonsko določeno in je tako od učitelja oz. vzgojitelja odvisno, kako bo predal znanje in predvsem v kakšnem okolju in obliki (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).

Naziv gozdni vrtec lahko pridobijo vrtci, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

 obisk gozda oz. naravnega okolja tedensko ali na 14 dni skozi celo leto,

 upoštevanje zmožnosti otrok in njihovih individualnih lastnosti pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti,

 odprti tip učenja pri raziskovanju,

 dobro počutje vseh v naravnem okolju.

(33)

19

V praksi to pomeni, da igralnico preselimo ven (npr. učenje pesmice v gozdu, ustvarjanje gozde igralnice, …) in z otroki ustvarimo mrežo naravnih lokalnih okolij za aktivno učenje (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).

5.3 AKTIVNO UČENJE

Aktivno učenje je podlaga za popoln razvoj človekovih sposobnosti. Učinkovito je le, če so zagotovljene razvojno primerne učne priložnosti. M. Hohmann in D. P. Weikart (2005) aktivno učenje opišeta kot učenje, pri katerem otrok deluje na predmete in stopi v interakcijo z ljudmi, zamislimi in dogodki, in s pomočjo tega konstruira novo razumevanje in znanje. Izkušnje so torej bistvenega pomena pri otrokovem konstruiranju znanja. Pri tem sta najpomembnejša notranja motivacija in domiselnost pri reševanju problemov. Otroci se učijo pojmov, tvorijo zamisli in ustvarjajo svoje lastne simbole.

Avtorja opisujeta temeljne prvine aktivnega učenja:

 NEPOSREDNO DELOVANJE NA PREDMETE:

Pri aktivnem učenju je pomembna uporaba materialov, ki so bodisi naravni, odpadni, gospodinjski, ali pa igrače. Aktivno učenje se začne že, ko otrok manipulira in rokuje s predmetom in tako postopno oblikuje abstraktne pojme.

 RAZMIŠLJANJE O DELOVANJU:

Da bi otroci razumeli svet, je pomembna razmišljujoča interakcija med neposrednim svetom in otrokom. Razumevanje sveta se razvija, ko otrok opravlja dejanja (seže po žogo, iz rok spusti predmet itd.). To so torej fizične dejavnosti, ki so povezane z mentalnimi dejavnostmi interpretacije za boljše razumevanje sveta.

 NOTRANJA MOTIVACIJA, DOMISELNOST IN POSPLOŠITEV:

Pobuda za učenje prihaja iz otroka in ne iz okolja. Otroci si pri aktivnem učenju zastavljajo vprašanja in izumljajo stvari, besede in hipoteze. Pri tem ustvarjajo enkratne rešitve in izdelke. Avtorja poudarjata, da ni pomemben končni rezultat temveč proces, v katerem otroci razmišljajo in razumejo svet.

 REŠEVANJE PROBLEMOV:

Učenje in reševanje problemov temelji na izkustvu, ko pričakovani učinek dosežemo ali pa ne. Za učenje in razvoj je pomembno usklajevanje nepričakovanega in tega, kar otroci o svetu že vedo.

(34)

20

5.3.1 VLOGA ODRASLEGA PRI AKTIVNEM UČENJU

Odrasli v interakcijo z otroki stopajo samo zato, da opazujejo in odkrivajo, kako posameznik razmišlja in sklepa pri reševanju problemov. Otroke pri aktivnem učenju podprejo tako, da organizirajo okolje in rutino za aktivno učenje. Pri tem jasno določijo igralne površine in jih založijo z zanimivim materialom, ki je primeren starosti in razvoju. Prav tako vzpostavijo ozračje, ki spodbuja pozitivne socialne interakcije.

Spodbudijo tudi otrokova namenska dejanja, reševanje problemov in verbalno razmišljanje. Pomembno vlogo imajo pri opazovanju in interpretaciji otrokovega dejanja. Načrtujejo izkušnje, ki spodbujajo otrokova dejanja in krepijo interes (Hohmann in Weikart, 2005).

(35)

21

6 ANKETNI VPRAŠALNIK: MNENJA

VZGOJITELJEV O GOZDNI PEDAGOGIKI

Anketni vprašalnik (priloga 12.1) so izpolnjevali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev dveh vrtcev, in sicer Vrtca Ig in Vrtca Trnovo. V vzorec je bilo vključenih 73 vzgojiteljev in vzgojiteljic. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 17 vprašanj, od tega je vsebuje 5 demografskih vprašanj in 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja se nanašajo na mnenja in izkušnje delavcev vrtca o poznavanju gozdne pedagogike in njeni uporabi. Odgovori so nam bili v pomoč pri načrtovanju dejavnosti in izdelavi didaktičnih igrač.

V nadaljevanju bomo z grafičnim in opisnim prikazom predstavili odgovore na vprašanja, zastavljena v anketnem vprašalniku.

1. SPOL

Slika 2: Porazdelitev rezultatov glede na spol.

Na anketni vprašalnik je odgovorilo 73 strokovnih delavcev. Iz slike 2 je razvidno, da je na anketni vprašalnik odgovorilo 71 žensk in 2 moška.

(36)

22 2. STAROST

Povprečna starost anketirancev je bila 38,6 let. Najmlajši strokovni delavec, ki je izpolnil anketo, je imel 22 let, najstarejši pa 60 let.

3. ČAS ZAPOSLITVE V VRTCU

Slika 3: Porazdelitev odgovorov glede na čas zaposlitve strokovnih delavcev.

Iz slike 3 je razvidno, da je največ strokovnih delavcev (30) v vrtcu zaposlenih med 11 in 25 let. 28 anketirancev v vrtcu dela med 1 in 10 let. 14 strokovnih delavcev je v vrtcu zaposlenih med 26 in 40 let, le 1 anketiranec pa v vrtcu dela manj kot 1 leto.

4. STOPNJA IZOBRAZBE

Slika 4: Porazdelitev odgovorov glede na stopnjo izobrazbe.

(37)

23

Iz slike 4 je razvidno, da ima največ anketirancev (34), ki je reševalo anketo, VII.

stopnjo izobrazbe. 28 strokovnih delavcev je doseglo V. stopnjo izobrazbe. 9 pedagoških delavcev ima VI. stopnjo izobrazbe, le 2 pa imata VIII. stopnjo izobrazbe.

5. STAROSTNI ODDELEK, V KATEREM SO ANKETIRANCI ZAPOSLENI V ŠOLSKEM LETU 2019/2020

Slika 5: Porazdelitev rezultatov glede na starostni oddelek, v katerem so strokovni delavci zaposleni v šolskem letu 2019/2020.

Na sliki 5 je razvidno, da je na peto vprašanje odgovorilo 17 anketirancev, ki so zaposleni v prvi starostni skupini od 1 do 2 leti. 15 strokovnih delavcev dela v skupini, kjer so otroci stari med 2 in 3 leti. V starostni skupini 3 do 4 in 5 do 6 je zaposleno enako število strokovnih delavcev (13). V starostni skupini 4 do 5 let je zaposlenih 11 strokovnih delavcev. V kombinirani skupini 2 do 4 leta sta zaposlena 2 strokovna delavca. Enako število delavcev (1), ki je odgovorilo na anketni vprašalnik, pa dela v starostnih skupinah 3 do 5 let in 4 do 6 let.

(38)

24

6. KAJ VAM PREDSTAVLJA GOZDNA PEDAGOGIKA IN KAJ ZA VAS POMENI?

Odgovori na to vprašanje so si med seboj zelo podobni. Pojem gozdna pedagogika so razlagali kot preživljanje časa v naravi in gozdu in zbližanje otrok z naravo. V veliki večini so izpostavili povezavo med rutino v vrtcu in življenjem v gozdu.

Skoraj vsi so poudarili pomembnost oblikovanja odnosa do gozda in učenje gozdnega bontona.

35 anketirancev je gozdno pedagogiko povezalo z učenjem v naravi, o naravi in z naravo. Pri tem pa so izpostavili pomembnost igre v gozdu, dva pa sta izpostavila predvsem prosto igro in raziskovanje gozda.

12 jih je gozdno pedagogiko povezalo z gibanjem ali/in s sprostitvijo v gozdu.

5 anketirancev je zapisalo, da pri svojem delu poskušajo temo gozda vpeljati v vsa področja kurikuluma. Tako gozd in življenje v njem z otroki obdelajo v vsakem letnem času.

3 anketiranci so zapisali, da jim gozdna pedagogika predstavlja nov način dela, ki jim pri vsakdanji rutini ponuja delo z naravnimi materiali.

2 sta zapisala, da je gozdna pedagogika pomembna za razvijanje otrokove domišljije.

Med odgovori so izpostavili tudi kakovostno preživljanje časa v gozdu skupaj s starši, varno in sproščeno raziskovanje, sprehod skozi gozd, učenje o gozdnem življu (živali in rastlinje), obogatitev že obstoječih dejavnosti.

(39)

25

7. KAKO DOBRO POZNATE NASLEDNJE VSEBINE GOZDNE PEDAGOGIKE?

Slika 6: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o poznavanju vsebin gozdne pedagogike.

Iz slike 6 je razvidno, da so anketiranci največkrat odgovarjali s »poznam« ali »dobro poznam«. Največ jih »pozna« ali »dobro pozna« gozdne živali in gozdne rastline. V povprečju najslabše poznajo likovno izražanje v povezavi z gozdno pedagogiko in pa ekologijo gozda. Z odgovorom »zelo dobro poznam« je največ strokovnih delavcev odgovorilo pri gozdnih živalih, najmanj pa pri likovnem izražanju.

(40)

26

8. KAKO SMISELNA SE VAM ZDI POVEZAVA MED GOZDNO PEDAGOGIKO IN DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI?

Slika 7: Porazdelitev odgovorov glede na smiselnost povezave med gozdno pedagogiko in didaktičnimi igračami.

Slika 7 kaže, da se največ anketirancem (40 %) zdi povezava med gozdno pedagogiko in didaktičnimi igračami precej smiselna. 33 % strokovnih delavcev je mnenja, da je povezava zelo smiselna. 23 % je na to vprašanje odgovorilo, da je povezava smiselna, 4 % anketiranih pa se povezava zdi le delno smiselna. Nihče od anketiranih pa ne meni, da povezava sploh ni smiselna.

(41)

27

9. KAKO POGOSTO PRI SVOJEM DELU UPORABLJATE NASLEDNJE ELEMENTE GOZDNE PEDAGOGIKE?

Slika 8: Porazdelitev odgovorov glede na pogostost uporabe elementov gozdne pedagogike.

Iz slike 8 je razvidno, da 30 anketirancev vsak dan razvija pozitiven odnos do gozda. 21 pozitiven odnos do gozda otrokom predstavi enkrat tedensko, 8 enkrat mesečno, 12 le parkrat letno, 1 pa tega ne počne nikoli.

3 strokovni delavci didaktične igrače pri svojem delu uporabijo vsak dan, 12 jih to počne enkrat tedensko, največ, 30, enkrat mesečno. 23 jih didaktične igrače uporabi parkrat letno, 5 delavcev pa didaktičnih igrač ne uporabi nikoli.

Likovno izražanje z gozdnimi materiali jih največ (28) uporablja enkrat mesečno, najmanj (2) pa vsak dan. Enkrat tedensko ga uporablja 15, parkrat letno se likovno izraža 25 anketirancev, nikoli pa ga ne uporabljajo 3.

34 anketirancev pri delu otrokom omogoča največ proste igre z gozdnimi materiali. 13 jih prosto igro uporablja vsak dan, 15 enkrat mesečno, 11 parkrat letno, nihče pa ni odgovoril, da proste igre z gozdnimi materiali ne uporabi nikoli.

Le 2 strokovna delavca sta odgovorila, da sproščanje v gozdu prakticirata vsak dan.

Največ (24) se v gozdu sprošča enkrat tedensko. Odgovora enkrat mesečno in parkrat

(42)

28

letno imata enako število odgovorov (21). 5 jih je odgovorilo, da v gozdu nikoli ne uporablja sprostitvenih dejavnosti.

6 anketirancev v gozdu z otroki biva vsak dan. Največ (34) jih je odgovorilo, da v gozdu bivajo enkrat tedensko, 14, da enkrat mesečno. 15 jih v gozd zahaja parkrat letno, 4 pa v gozdu nikoli ne bivajo.

10. KAKO JIH (VSEBINE IN ELEMENTE GOZDNE PEDAGOGIKE)

VKLJUČUJETE?

Slika 9: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o vključevanju elementov in vsebin gozdne pedagogike.

Iz slike 9 je razvidno, da največ strokovnih delavcev (70) vsebine in elemente gozdne pedagogike vključuje s pomočjo načrtovanih dejavnosti. 57 jih to počne s pomočjo nestrukturiranih materialov, 46 pa jih uporabi pri izdelovanju dekoracije. 4 anketiranci so pri vprašanju označili drugo in pri tem napisali: proste dejavnosti, igra v gozdu, didaktične in gibalne igre.

(43)

29

11. KAJ SE VAM V SKLOPU GOZDNE PEDAGOGIKE ZDI SMISELNO RAZVIJATI V VAŠI STAROSTNI SKUPINI OTROK V ODDELKU?

Na vprašanje so anketiranci odgovarjali z zelo podobnimi odgovori. Največ jih v svoji starostni skupini razvija pravilen odnos do narave in gozda ter pri tem razvija občutek soodgovornosti pri skrbi za čist planet in za ozaveščanje lastnega telesa, ustvarjanje in spoznavanje naravnih materialov ter čutno spoznavanje gozda.

Večina v svoji starostni skupini razvija tudi igro in raziskovanje gozda ter spoznavanje ekosistema in delovanja narave. Prav tako se veliko odgovorov navezuje na gibanje v gozdu, gibalne aktivnosti in pa na razvijanje domišljije s pomočjo domišljijskih iger.

Pri anketirancih, ki so zaposleni v prvem starostnem obdobju, so bili odgovori bolj povezani z doživljanjem gozda, čutnimi zaznavami, sprehodi po gozdu ter spoznavanjem gozdnih materialov. Odgovori anketirancev v drugem starostnem obdobju pa so bili bolj razširjeni in so obsegali več dejavnosti in področij razvoja kot npr. učenje o gozdu, rastlinah in živalih, gozdni bonton, soudeležba v doseganju čistega planeta, gibanje v gozdu in gozdnih igralnicah in medsebojna pomoč in samozavest skozi sprostitvene dejavnosti.

12. ALI STE ŽE KDAJ IZDELOVALI DIDAKTIČNE IGRAČE?

Slika 10: Porazdelitev odgovorov glede na izdelavo didaktičnih igrač.

(44)

30

Slika 10 prikazuje, da je 88 % (64) strokovnih delavcev že izdelovalo didaktične igrače.

12 % (9) pa jih pri svojem delu še ni izdelovalo.

I. OPIS IZDELANIH DIDAKTIČNIH IGRAČ IN MATERIALI, KI SO JIH UPORABILI

Največ anketiranih je izdelalo čutno pot. Ostali odgovori so se navezovali na izdelavo ropotulj, spomina, različnih natikank in pretikank, senzornih iger, npr. senzorne žoge, različne vrste sestavljank, gozdni bingo in različne hišice za storže, škratke in listje.

Uporabili so različne materiale, največkrat les in naravne materiale. Nekaj jih je didaktične igrače izdelalo iz odpadnih materialov, ostali pa so izdelovali tudi iz blaga, pene, kartona in rafije.

II. VZROK, ZAKAJ DIDAKTIČNIH IGRAČ ŠE NISO IZDELOVALI

2 strokovna delavca sta napisala, da je didaktične igrače izdelovala vzgojiteljica, 3 za to še niso imeli priložnosti, 2 na to še nista pomislila, ostali pa na to vprašanje niso odgovorili.

13. KAJ SE VAM ZDI POMEMBNO PRI IZDELAVI DIDAKTIČNIH IGRAČ V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO?

Slika 11: Porazdelitev odgovorov glede na mnenje anketirancev o tem, kaj je pri izdelavi didaktičnih igrač pomembno.

(45)

31

Iz slike 11 je razvidno, da je največ anketirancev mnenja, da je pri izdelavi najpomembnejši material (57) in to, da otroci izdelujejo sami oz. so pri izdelavi vključeni v proces (55). 30 jih je odgovorilo, da je pomembna kakovost igrače, 6 pa jih je označilo odgovor »drugo«. Pri tem so napisali, da so pomembni uporabnost, domišljija in izvirnost, vključitev staršev v projekt in pa to, da otroci materiale nabirajo sami.

14. KAJ JE ZA VAS PRI IGRI Z DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI POMEMBNEJŠE?

PROSIM, DA NA KRATKO RAZLOŽITE SVOJ ODGOVOR.

Slika 12: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o tem, kaj je pomembno pri igri z didaktičnimi igračami.

Iz slike 12 je razvidno, da je 42 % anketiranih na vprašanje odgovorilo, da samostojna igra. 40 % anketiranih je mnenja, da je pomembnejša skupinska igra.

Od vseh strokovnih delavcev jih je 18 % mnenja, da sta pri igri pomembni obe obliki iger.

Anketiranci so svoje odgovore argumentirali z zelo podobnimi odgovori. Tisti, ki so mnenja, da je pomembnejša samostojna igra, so to podkrepili z naslednjimi izjavami:

pomembno je, ker sam pride do rešitve in se pri tem v igro in cilje igre bolj poglobi, otrok je pri samostojni igri bolj ustvarjalen in razvija domišljijo ter sposobnost razmišljanja, ob uspehu doživi pozitivne občutke, ki vzpodbudijo notranjo motivacijo, kar pa je pri razvoju samozavesti zelo pomembno.

(46)

32

Anketiranci, ki so mnenja, da je pomembna skupinska igra, pa so svoje mnenje podkrepili z naslednjimi izjavami: pri tem sodelujejo in se učijo deljenja in pravil igre z vrstniki, poteka interakcija, ki spodbudi socializacijo, otroci se skupaj naučijo več, to pa je zanje bolj zanimivo, med igro se morajo naučiti dogovarjanja in poslušanja, zamisli otrok pomagajo tistim »šibkejšim«, pri skupinski igri pride do razvoja dialoga, otroci se naučijo timskega dela, počutijo se bolj varne in sigurne, pri tem se učijo reševanja konfliktov in navezujejo stike.

Anketiranci, ki so mnenja, da sta pri igri pomembna tako samostojna kot skupinska igra, so napisali, da je to odvisno od ciljne naravnanosti didaktične igrače in razvojne stopnje otrok. Večina jih je napisala, da je pomembno razvijati vse po malem.

15. GOZDNO PEDAGOGIKO BI IZVAJALI PREDVSEM:

Slika 13: Porazdelitev odgovorov glede na izvedbo gozdne pedagogike.

Iz slike 13 je razvidno, da največ anketirancev (66) gozdno pedagogiko izvaja kombinirano v naravnem okolju in v vrtcu. 62 strokovnih delavcev gozdno pedagogiko izvaja v gozdu, 27 v bližini vrtca, 24 pa s pomočjo naravoslovne-tehnične učne poti. Le 1 anketiranec je odgovoril, da bi gozdno pedagogiko izvajal samo v vrtcu, 1 pa je označil odgovor drugo in pri tem zapisal, da bi pri izvajanju vključil tudi starše.

(47)

33

7 IZDELAVA DIDAKTIČNIH IGRAČ

Pri načrtovanju diplomskega dela smo se odločili, da izdelamo tri didaktične igrače.

Izdelovali smo: gozdno kocko, gozdni senzorni spomin in tiho knjigo iz filca.

Igrače smo izdelali v delavnici na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pred prihodom smo se s tehniškim sodelavcem dogovorili glede poteka dela in potrebnih materialov.

7.1 IZDELAVA GOZDNE KOCKE

Slika 14 : Končni izdelek: Gozdna kocka.

Na sliki 14 je končni izdelek Gozdna kocka.

Cilji:

 Otrok koščke razvrsti glede na obliko ali motiv na koščku.

 Otrok ob vstavljanju koščkov v pokrov razvija fino-motoriko.

 Otrok prepozna motiv na koščku in ga umesti v pravilno škatlo.

(48)

34 Material:

 8 x furnirna plošča, 140 mm x 140 mm x 5 mm,

 4 x furnirna plošča, 130mm x 135 mm x 5 mm,

 6 x smrekov les, 35 mm x 35 mm x 15 mm,

 6 x smrekova palica Φ 35 mm x 15 mm,

 PVAC lepilo za les.

Orodja:

 okrogla pila,

 ploščata pila,

 kvadratna pila,

 brusni papir,

 mizarske spone.

Pripomočki:

 kotno merilo,

 šestilo,

 kljunasto merilo.

Stroji:

 kolutni brusilni stroj,

 krožna žaga,

 stebelni vrtalni stroj,

 tračna žaga,

 vretenski brusilni stroj,

 električni ročni brusilni stroj.

(49)

35 POSTOPEK IZDELAVE:

Na krožni žagi odžagamo furnirno ploščo naslednjih dimenzij: 8 x po 140 mm x 140 mm x 5 mm, in 4 x po 130mm x 135 mm x 5 mm za vse stranice škatle. Na dveh stranskih ploščah izrežemo tudi rob za pokrov.

Pri lepljenju stranic škatle smo si pomagali s kotnim merilom (slika 15). Pred nanašanjem lepila smo robove zmočili z mokro gobico, da je les bolj vpil lepilo.

Slika 15: Lepljenje prve stranice kocke.

Zlepimo še ostale stranice, tako da je ogrodje kocke sestavljeno, in vse skupaj pritrdimo z mizarskimi sponami (slika 16).

Nekaj časa pustimo in nato prilepimo še dno (slika17). Vse skupaj pustimo stati 24 ur.

Slika 16: Škatla pritrjena z mizarskimi sponami.

(50)

36

Slika 17: Pritrjeno dno škatle.

Iz smrekove palice narežemo 6 kolutov dimenzije Φ 35 mm x 15 mm in 6 kvadrov dimenzije 35 mm x 35 mm x 15 mm in jih z brusilnim papirjem pobrusimo (slika 18), robove zbrusimo na kolutnem brusilnem stroju.

Slika 18: Brušenje koščkov z brusilnim papirjem.

Na pokrov narišemo vodilno črto (slika 19) in po njej s tračno žago izrežemo 4 kroge na en pokrov in 4 kvadrate na drugega.

Slika 19: Izrisovanje sledi za pomoč pri žaganju s tračno žago.

(51)

37 Narišemo še odprtine za vstavljanje

koščkov (slika 20).

Slika 20: Narisane luknje za vstavljanje koščkov.

Slika 21: Kocki pred izrezom lukenj v pokrov.

S stebelnim vrtalnim strojem izvrtamo luknje (slika 22) in jih na vretenski brusilni stroj pobrusimo.

Kvadratne odprtine pobrusimo s ploščato pilo.

Slika 22: Vrtanje lukenj s stebelnim vrtalnim strojem.

(52)

38

Slika 23: Brušenje z vretenskim brusilnim strojem.

S kocke odstranimo mizarske spone in vse strani pobrusimo z brusilnim papirjem in ploščato pilo, na koncu pa še z električnim ročnim brusilnim strojem.

Slika 24: Brušenje z električnim ročnim brusilnim strojem.

Na koncu z akrilnimi barvami narišemo motive in polakiramo z brezbarvnim lakom.

(53)

39

7.2 IZDELAVA SENZORNEGA SPOMINA

Slika 25: Končni izdelek: Gozdni senzorni spomin.

Na sliki 25 je končni izdelek Gozdni senzorni spomin na podstavku.

Cilji:

 Otrok s pomočjo tipa določi pare in jih položi na podstavek.

 Otrok razvija čut tipa.

 Otrok spozna in poimenuje gozdne plodove.

Materiali:

 12 x smrekov les, 40 mm x 40 mm x 40 mm,

 1 x furnirna plošča, 110 mm x 265 mm x 10 mm,

 1 x furnirna plošča, 105 mm x 270 mm x 5 mm,

 PVAC lepilo za les,

 silikonsko lepilo.

Orodje:

 toplotna lepilna pištola

 brusilni papir,

 mizarske spone.

Pripomočki:

 kljunasto merilo.

(54)

40 Stroji:

 krožna žaga,

 električni ročni brusilnik,

 kolutni brusilni stroj.

POSTOPEK IZDELAVE:

S krožno žago odrežemo furnirni plošči dimenzij 110 mm x 265 mm x 10 mm in 105 mm x 270 mm x 5 mm in smrekov les dimenzij 12x 40 mm x 40 mm x 40 mm (slika 26)

Slika 26: Izrezane kocke za senzorni spomin.

S PVAC lepilom za les zlepimo dele podstavka in ga z mizarskimi sponami pritrdimo ter pustimo stati 24 ur (slika 27). Nato ga pobrusimo z električnim brusilnim strojem.

Slika 27: Pritrjen podstavek z mizarskimi sponami.

(55)

41 S kolutnim brusilnim strojem

pobrusimo vse robove kocke (slika 28).

Slika 28: Brušenje kock za senzorni spomin s kolutnim brusilnim strojem.

Slika 29: Zbrušene kocke za senzorni spomin.

(56)

42 Na kocke nato nalepimo plodove

(slika 30) in vse skupaj polakiramo z brezbarvnim lakom za les.

Slika 30: Lepljenje plodov na kocke.

(57)

43

7.3 IZDELAVA TIHE KNJIGE GOZDNA ZGODBA

Slika 31: Končni izdelek: Gozdna zgodba.

Na sliki 31 je končni izdelek. Sprednja stran z naslovom in odprta knjiga z živalmi.

Cilji:

 Otrok razvija domišljijo.

 Otrok prepozna in poimenuje gozdne živali.

 Otrok razvija fino motoriko.

 Otrok razvija simbolno igro.

Material:

 trd karton, dimenzije 715 mm x 400 mm,

 filc različnih barv,

 samolepilni ježki.

Pripomočki:

 ravnilo,

 šivanka.

Orodje:

 toplotna lepilna pištola.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Magistrsko delo prinaša tudi izdelane smernice za izdelavo tipne knjige, kot tudi smernice za obravnavo otroka z Apertovim sindromom skozi usmerjeno finomotorično igro s

Namen anketnega vprašalnika je bil ugotavljanje pogostosti uporabe večfunkcijske igrače v vrtcu, ugotavljanje razumevanja tehnološke pismenosti pri vzgojiteljih in

Opazovali smo koliko časa se otrok igra z igračo, koliko otrok sodeluje pri igri, koliko in katere funkcij igrače uporabljajo, ali najdejo nove oblike uporabe igrače... 31

Ugotovila sem, da dodelanost igrače ni pogoj za uspešno igro in razvoj otroka, hkrati pa so mnenja vzgojiteljic potrdila, da se otroci dalj časa zadržujejo pri

Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, ali bodo ponujene matematične didaktične igre učence podaljšanega bivanja pritegnile in v kolikšni meri lahko z igro

Cilja diplomskega dela, ki sem si ju zastavila, sta bila, ali so otroci že dovolj spretni, da izdelajo svojo igračo, in katero, otroku sprejemljivo tehniko izdelave igrače, lahko

Lahko je del različnih oblik dela (individualno, skupinsko ali delo v parih), njene glavne prednosti so v tem, da pripomorejo k povečanju zanimanja otrok, vključujejo

V obeh državah pazijo na velikost igrač, saj ni vsaka igrača primerne velikosti glede na leta otroka, v slovenskih vrtcih pa opažajo pomembnost pri tem, koliko se