UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ŠPELA MALOVRH
RAZLIKE V POGOSTOSTI STIKOV PREDŠOLSKIH OTROK Z ŽIVALMI MED MESTNIMI IN VAŠKIMI VRTCI V
SLOVENIJI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA
ŠPELA MALOVRH
Mentor: izr. prof. dr. GREGOR TORKAR
RAZLIKE V POGOSTOSTI STIKOV PREDŠOLSKIH OTROK Z ŽIVALMI MED MESTNIMI IN VAŠKIMI VRTCI V
SLOVENIJI
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, avgust 2021
Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju izr. prof. dr. Gregorju Torkarju za vso strokovno pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela, za hitro odzivnost ter za izredno
prijaznost.
Zahvaljujem se vsem pedagoškim delavcem slovenskih javnih in zasebnih vrtcev za sodelovanje v raziskavi diplomskega dela.
Posebej se zahvaljujem svoji družini in prijateljem za vso podporo na moji študijski in življenjski poti, za vso potrpežljivost in zaupanje. Hvala, ker ste soustvarjali moja študijska
leta in jih naredili nepozabna.
I
IZJAVA
Podpisana Špela Malovrh, rojena 6. avgusta 1996 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Razlike v pogostosti stikov predšolskih otrok z živalmi med mestnimi in vaškimi vrtci v Sloveniji pri mentorju izr. prof. dr. Gregorju Torkarju, avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni, teksti niso prepisani brez ustrezne navedbe avtorja.
________________________________
Ljubljana, avgust 2021
II
POVZETEK
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali med mestnimi in vaškimi vrtci v Sloveniji prihaja do razlik v pogostosti stikov predšolskih otrok z živalmi.
V teoretičnem delu sem predstavila vlogo živali v otrokovem življenju, tako pozitivne učinke, ki jih prinaša sobivanje z živaljo, kot negativne. Pisala sem tudi o vse bolj pomembni nalogi vrtca, ki pri predšolskih otrocih spodbuja stik z naravo in živalmi in o posledicah, ki nastanejo, če je tega stika z naravo premalo. Izpostavila sem glavne cilje in napotke za dejavnosti s področja narave iz Kurikuluma za vrtce. Na koncu sem pisala tudi o pomembnosti vključevanja živali v igralnice vrtca in navedla nekaj napotkov, ki jih mora vzgojitelj1 upoštevati ob vključevanju živali v igralnico.
V empiričnem delu sem izvedla kvantitativno raziskavo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Vzorec je zajemal 308 pedagoških delavcev iz slovenskih javnih in zasebnih vrtcev, ki so se za anonimno reševanje vprašalnika odločili prostovoljno. Uporabila sem kavzalno-neeksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Rezultate sem interpretirala na deskriptivni in inferenčni ravni, z besedami in grafi ter tabelami. Z analizo rezultatov sem ugotovila, da se med vaškimi in mestnimi vrtci v Sloveniji pojavljajo statistično pomembne razlike v pogostosti stikov z živalmi in v izbiri dejavnosti, ki vključujejo živali. Pojavljajo se tudi statistično pomembna odstopanja pogostosti stikov z različnimi živalmi za posamezna časovna obdobja. Ugotovila sem, da imajo mestni vrtci pogosteje svoje lastne živali kot vaški vrtci.
Ključne besede: stik z živalmi, predšolski otrok, mestni vrtec, vaški vrtec, naravno okolje, pogostost
1V diplomskem delu bom z besedo vzgojitelj nazivala vzgojiteljico, vzgojitelja, vzgojiteljico pomočnico in vzgojitelja pomočnika.
III
ABSTRACT
The aim of the dissertation project was to determine whether there are differences in the frequency of preschool children’ contact with animals between urban and village kindergartens in Slovenia.
In the theoretical part of this paper, I presented the role of animals in a child's life, both the positive effects of coexistence with an animal and the negative ones. I also wrote about the increasingly important task of kindergarten, which encourages contact with nature and animals in preschool children, and about the consequences that arise if this contact with nature is insufficient. I highlighted the main goals and guidelines for nature activities from the Kindergarten Curriculum. At the end, I also wrote about the importance of including animals in kindergarten playrooms and gave some instructions, which the educator must follow when including animals in the playroom.
In the empirical part, I conducted a quantitative research using an online survey questionnaire.
The sample included 308 pedagogical workers from Slovenian public and private kindergartens, who decided to solve the questionnaire anonymously voluntarily. I used a causal- non-experimental method of data collection. I interpreted the results on a descriptive and inferential level, with words and graphs and tables. By analyzing the results, I found that between village and urban kindergartens in Slovenia, there are statistically significant differences in the frequency of contact with animals and in the choice of activities involving animals. There are also statistically significant deviations in the frequency of contact with different animals for individual time periods. I have found that urban kindergartens are more likely to have their own animals than village kindergartens.
Keywords: contact with animals, preschool child, urban kindergarten, village kindergarten, natural environment, frequency
IV
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN OPREDELITEV PROBLEMA ... 2
2.1 VLOGA ŽIVALI V ŽIVLJENJU LJUDI ... 2
2.2 POZITIVNI VPLIVI ŽIVALI NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI ... 3
2.2.1 Pozitivni učinki živali na otroke in mladostnike ... 3
2.2.2 Pozitivni učinki živali na starostnike ... 5
2.2.3 Pozitivni učinki živali na osebe z nevrološkimi, razvojnimi in duševnimi motnjami ter ljudmi, ki trpijo za hujšimi boleznimi in njihovimi posledicami... 5
2.2.4 Pozitivni učinki živali na zdrav življenjski slog ljudi ... 6
2.2.5 Pozitivni učinki živali na socialna omrežja ljudi ... 6
2.2.6 Pozitivni učinki živali na zdravljenje odvisnosti ... 7
2.2.7 Pozitivni učinki živali na razvijanje empatije pri človeku ... 7
2.3 NEGATIVNI VPLIVI ŽIVALI NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI ... 7
2.4 VSE BOLJ POMEMBNA VLOGA VRTCA – SPODBUJANJE STIKA Z NARAVO IN ŽIVALMI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH ... 8
2.4.1 POSLEDICE POMANJKANJA STIKA Z ŽIVALMI IN NARAVO ... 9
2.5 DEJAVNOSTI Z ŽIVALMI S PODROČJA NARAVE ... 10
2.5.1 PODROČJE NARAVE V KURIKULUMU ZA VRTCE (1999) ... 10
2.5.2 NAPOTKI ZA USPEŠNO UČENJE V NARAVI (Cornell, 1994) ... 12
2.6 VKLJUČEVANJE ŽIVALI V IGRALNICE VRTCEV ... 13
2.6.1 Pogoji za vključevanje živali v igralnice ... 14
2.6.2 Vrste živali, ki jih vzgojitelji vključijo v igralnice ... 15
2.6.3 Seznanjanje s pojavom smrti živali ... 15
2.7 OBRAZLOŽITEV OSNOVNIH POJMOV V BIOLOGIJI ZA LAŽJE RAZUMEVANJE RAZISKAVE ... 16
3 CILJI RAZISKAVE ... 18
4 HIPOTEZE ... 19
5 METODE DELA... 20
5.1 METODA ... 20
5.2 VZOREC ... 20
5.2.1 Opis vzorca ... 20
5.2.2 Sestava vzorca ... 20
5.3 MERSKI INŠTRUMENTARIJ (PRIPOMOČKI) ... 21
5.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 22
V
5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 22
6 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠANJ ... 24
6.1 Starost otrok v skupini ... 24
6.2 Število prebivalcev v okolju, kjer se nahaja vrtec ... 25
6.3 Umestitev vrtca med vaške oziroma mestne vrtce ... 25
6.4 Oddaljenost vrtca od gozda ... 26
6.5 Oddaljenost vrtca od travnika ... 27
6.6 Oddaljenost vrtca od kmetije ... 28
6.7 Oddaljenost vrtca od parka ... 29
6.8 Oddaljenost vrtca od mlake ali jezera ... 30
6.9 Oddaljenost vrtca od reke ali potoka ... 31
6.10 Oddaljenost vrtca od morja ... 32
6.11 Oddaljenost vrtca od živalskega vrta, vivarija ali terarija... 33
6.12 Stalna prisotnost živali v vrtcu ... 34
6.13 Izvajanje dejavnosti v gozdu ... 36
6.14 Izvajanje dejavnosti na travniku ... 37
6.15 Izvajanje dejavnosti v parku ... 38
6.16 Izvajanje dejavnosti ob mlaki ali jezeru ... 39
6.17 Izvajanje dejavnosti ob potoku ali reki ... 40
6.18 Izvajanje dejavnosti ob morju ... 41
6.19 Zahajanje v živalske vrtove, vivarije ali terarije ... 42
6.20 Zahajanje na kmetijo ali do ograd z različnimi domačimi živalmi ... 43
6.21 Opazovanje prostoživečih živali ... 44
6.22 Ogledovanje manjših živali s povečevalnim steklom ... 45
6.23 Dotikanje živali ... 46
6.24 Hranjenje živali ... 47
6.25 Skrb za živali ... 48
6.26 Obisk in predstavitev živali v vrtcu ... 49
7 DISKUSIJA ... 51
8 ZAKLJUČEK ... 55
9 VIRI IN LITERATURA ... 56
10 PRILOGE ... 58
10.1 Anketni vprašalnik ... 58
10.2 Vrednosti odgovorov o pogostosti dogodkov anketnega vprašalnika ... 65
VI
KAZALO SLIK
Slika 1: Graf − število let delovnih izkušenj v vrtcu ... 21
Slika 2: Graf − starost otrok v skupini ... 24
Slika 3: Graf − oddaljenost od gozda ... 26
Slika 4: Graf – oddaljenost od travnika ... 27
Slika 5: Graf – oddaljenost od kmetije ... 28
Slika 6: Graf – oddaljenost od parka ... 29
Slika 7: Graf – oddaljenost od mlake ali jezera ... 30
Slika 8: Graf – oddaljenost od reke ali potoka ... 31
Slika 9: Graf – oddaljenost od morja ... 32
Slika 10: Graf – oddaljenost od živalskega vrta, vivarija ali terarija ... 33
Slika 11: Graf – stalna prisotnost živali v vrtcu ... 34
Slika 12: Graf – živalske vrste v mestnih vrtcih ... 35
Slika 13: Graf – živalske vrste v vaških vrtcih ... 35
Slika 14: Graf – povprečne vrednosti izvajanja dejavnosti v gozdu ... 36
Slika 15: Graf – povprečne vrednosti izvajanja dejavnosti na travniku ... 37
Slika 16: Graf – povprečne vrednosti izvajanja dejavnosti v parku ... 38
Slika 17: Graf – povprečne vrednosti izvajanja dejavnosti ob mlaki ali jezeru ... 39
Slika 18: Graf – povprečne vrednosti izvajanja dejavnosti ob potoku ali reki ... 40
Slika 19: Graf – povprečne vrednosti izvajanja dejavnosti ob morju ... 41
Slika 20: Graf – povprečne vrednosti zahajanja v živalske vrtove, vivarije ali terarije ... 42
Slika 21: Graf – povprečne vrednosti zahajanja na kmetijo ali do ograd z različnimi domačimi živalmi ... 43
Slika 22: Graf – povprečne vrednosti opazovanja prostoživečih živali ... 44
Slika 23: Graf – povprečne vrednosti ogledovanja manjših živali s povečevalnim steklom ... 45
Slika 24: Graf – povprečne vrednosti dotikanja živali ... 46
Slika 25: Graf – povprečne vrednosti hranjenja živali ... 47
Slika 26: Graf – povprečne vrednosti skrbi za živali ... 48
Slika 27: Graf – povprečne vrednosti obiska in predstavitve živali v vrtcu ... 49
Slika 28: Graf – primerjava pogostosti dogodkov glede na letni čas (brez upoštevanja okolja) ... 50
VII
KAZALO TABEL
Tabela 1: Spol in starost vzgojiteljev ... 20 Tabela 2: Število prebivalcev v okolju, kjer se nahaja vrtec ... 25 Tabela 3: Umestitev med vaške oziroma mestne vrtce ... 25
1
1 UVOD
Vloga živali v našem življenju se je skozi zgodovino močno spreminjala, vendar so imele živali za življenje otrok in odraslih vedno velik pomen. V današnjem času nam živali poleg ključnega vira hrane predstavljajo tudi močne prijatelje in zaveznike. Vzgoja za živali se prične že v vrtcu, ko vzgojitelji predšolskim otrokom poskušajo približati naravo, živa bitja in v njih prebuditi okoljsko zavest. Preko neposrednih stikov z živalmi si otroci živali lažje realno predstavljajo, naučijo se rokovanja in ustrezne skrbi za živali. Ob vsakodnevnih srečanjih se otroci na žival navežejo in s tem podzavestno pridobivajo empatijo do soljudi. Bližina živali blagodejno vpliva na telesni, čustveni in socialni razvoj otrok, daje jim občutek varnosti in ima številne pozitivne učinke tudi na njihovo zdravje. Vzgojitelji živali v svoje dejavnosti vključujejo na različne načine, vselej pa stremijo k temu, da dejavnosti potekajo v veselem in sproščenem vzdušju.
Za zdravje odraslih in otrok je zelo pomemben tudi stik z naravo. Vrtec je v zadnjem obdobju prevzel ključno nalogo ozaveščanja in spodbujanja tega stika pri predšolskih otrocih. Če bomo vzgojitelji dosegli odgovoren odnos do narave pri predšolskih otrocih, bodo mogoče otroci tega ohranili in bodo prihodnje generacije naravo znale bolj ceniti ter bodo imele do nje bolj pozitiven ter spoštljiv odnos.
V diplomskem delu sem želela ugotoviti, če se pojavljajo razlike v pogostosti stikov predšolskih otrok z živalmi in naravnimi okolji med mestnimi in vaškimi vrtci v Sloveniji oziroma ali na to vplivata zgolj prepričanje in način dela vzgojitelja. Zanimalo me je tudi, če prihaja do razlik v izbiri dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojiteljice v vaških in mestnih vrtcih in s katerimi živalskimi vrstami se najpogosteje srečujejo otroci v mestnih vrtcih in s katerimi otroci v vaških vrtcih.
Ugotavljala sem tudi, koliko vrtcev v Sloveniji ima svoje živali, za katere živalske vrste se običajno odločajo in če prihaja do razlik med mestnimi ter vaškimi vrtci.
2
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Dandanes imajo otroci vse manj stika z naravo in živalmi in vse več časa preživijo za ekrani.
Vrtci posledično prevzemajo nalogo, da pri otrocih spodbujajo in jim omogočajo stik z naravo in živalmi, saj otroci doma tega niso več deležni v zadostni meri (Torkar, 2015). V diplomskem delu raziskujem, ali se pogostost stikov predšolskih otrok z živalmi razlikuje med vrtci na vaseh in vrtci v mestu ter če se razlikujejo dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojiteljice v vaških in mestnih vrtcih. Zanima me tudi, s katerimi živalskimi vrstami se večinoma srečujejo otroci v mestnih vrtcih in s katerimi otroci v vaških vrtcih. Ugotavljam tudi, koliko vrtcev v Sloveniji goji živali, katere živali gojijo in ali obstajajo razlike med mestnimi in vaškimi vrtci.
Da bi bolje razumeli vsebino diplomskega dela, bom najprej podrobno preučila vlogo živali v otrokovem življenju in predstavila pozitivne ter negativne učinke sobivanja otrok in živali.
Pisala bom tudi o vse bolj pomembni nalogi vrtca, ki pri predšolskih otrocih spodbuja stik z naravo in živalmi in o posledicah, ki se zgodijo zaradi pomanjkanja tega stika. Predstavila bom usmeritve za delo z živalmi, ki jih navaja Kurikulum za vrtce (1999), pomembnosti vzgoje o naravi in razložila pomembne pojme za razumevanje raziskave.
2.1
VLOGA ŽIVALI V ŽIVLJENJU LJUDI
Marinšek in Tušak (2007) navajata, da imamo ljudje in živali izjemno pomembno vlogo sobivanja. V davni preteklosti so živali ljudem predstavljale zgolj vir hrane in bile tako ključnega pomena za njegovo preživetje. Pred približno 500.000 leti pa so ljudje pričeli tudi z njihovim udomačevanjem. Človek je kot prvo žival poskusil udomačiti volka, da mu je ta pomagal pri lovu. Pozneje so udomačili tudi druge živalske vrste in jih pričeli uporabljati za pomoč pri delu na poljih in v gozdovih, kot prevozna sredstva ter za svojo varnost. Ljudje smo sčasoma z živalmi razvili tudi odnos na višji ravni, ki je temeljil na prijateljstvu in zavezništvu.
Iz divjega volka smo tako s procesom udomačitve in vzpostavitvijo prijateljske vezi med volkom in človekom razvili domačega psa, v obliki kot ga poznamo danes.
V zadnjih desetletjih se vedno bolj zavedamo tudi terapevtske vloge živali v življenju ljudi.
Terapije z živalmi (animal-assisted-therapy – AAT) lahko potekajo v individualni in v skupinski obliki (Chamradova, 1995, v Torkar idr. 2007).
Skozi leta se je odnos do živali po različnih delih sveta spreminjal. Avtorja v svoji knjigi z naslovom Človek – žival: zdrava naveza (2007) kot primer živali, do katere na različnih koncih sveta gojimo različne odnose, navajata kravo. V Sloveniji krave oziroma bolj splošno – govedo,
3
redimo predvsem industrijsko zaradi mesa in mleka, iz katerih izdelujemo najrazličnejše produkte. Medtem ko na drugi strani sveta, v Indiji, krave častijo kot svete živali in se te prosto sprehajajo po ulicah mest. Navajata tudi primer psov in mačk, ki so pri nas hišni ljubljenčki in običajno živijo v zavetju toplega doma polnega ljubezni, na daljnem vzhodu pa predstavljajo vir hrane.
2.2
POZITIVNI VPLIVI ŽIVALI NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI
Urša Blenkuš (2019) je kot prva v Sloveniji pripravila pregled svetovne znanstvene literature o pozitivnih učinkih sobivanja ljudi in živali. Pri tem je uporabila različne demografske in socialno-ekonomske kriterije. V svojem članku piše, da so vplive živali na zdravje otrok in odraslih začeli preučevati šele konec prejšnjega stoletja, ko so se pojavili prvi večji dokazi o pozitivnih učinkih sobivanja živali in človeka. Opazili so pozitivne učinke tako na telesnem kot na duševnem zdravju lastnikov živali in kot glavno izpostavili občutno zmanjšanje stresa. V tistem času so začeli veliko pozornost dajati tudi razvoju in preučevanju dela s terapevtskimi živalmi (Siegel, J., M., 1993, v Blenkuš, 2019, str. 2).
Družba hišnega ljubljenčka nas pomirja in sprošča, lajša naše vsakdane ter nas navdaja s pozitivno energijo in optimizmom. Izboljša naše mentalno zdravje, krepi socialne odnose in zaupanje do ljudi. Zmanjšuje stres, agresijo in možnost za nastanek anksioznosti (Beetz idr., 2012; Hammer, 2017). Pri lastnikih hišnih ljubljenčkov se zaradi izpolnitve socialnih potreb,izboljša splošno počutje lastnika in izoblikuje zdrava osebnost (McConnell, 2010, v Hammel, 2017).
Pri pregledu strokovne literature se je Blenkuševa osredinila na hišne živali, predvsem na pse in mačke. Slovenski jezik na podlagi zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38, 2013) pod hišne živali opredeljuje: ''pse, domače mačke, sobne ptice, male glodavce, terarijske, akvarijske in druge živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku.'' (Blenkuš, 2019, str.3).
2.2.1 Pozitivni učinki živali na otroke in mladostnike
Blenkuš (2019) ugotavlja, da v Sloveniji vpliv hišnih živali na zdravje in na vsesplošni razvoj ter učenje otrok raziskujejo predvsem mladi študentje med pisanjem svojih raziskovalnih diplomskih nalog.
4
Prisotnost živali blagodejno vpliva na otroke in mladostnike. Blenkuš pravi, da žival vpliva na otrokovo: ''[…] čustvovanje, koncentracijo, vedenje, telesno dejavnost in socialno podporo.'' (Blenkuš, 2019, str. 1).
Družba hišnega ljubljenčka pri otroku spodbuja socialno-čustveni razvoj in viša njegovo samopodobo. Ob skrbi za žival otrok razvija občutek za odgovornost in empatijo (Uttley, 2013).
Levinson (1972, v Ascione 2004) meni, da se otrok ob prisotnosti živali in skrbi zanjo nauči odgovornosti in vestnosti. Ko vidi, da uspešno skrbi za žival, mu zraste samozavest in dobi občutek pomembnosti.
Hišni ljubljenčki pri otroku s svojim mirnim in toplim vzajemnim odnosom zmanjšujejo stres in mu predstavljajo brezpogojno podporo pri socialnih odnosih z drugimi ljudmi. Človeka žival pomirja že, ko jo ta samo gleda (Marinšek in Tušak, 2007). Bližina psa tako otroku v stresnih situacijah nudi podporo, ga pomirja in znatno zniža raven stresa (Kertes idr., 2017, v Blenkuš 2019). Otroci se na hišne ljubljenčke navežejo tako močno, da jih dojemajo kot enakovredne družinske člane (Tipper, 2011). V družini, kjer imajo za hišnega ljubljenčka psa, se pri otrocih in odraslih občutno zmanjša možnost za pojav anksioznih motenj (Gadomski idr., 2015, v Blenkuš 2019).
Friedman (2007, v Hammel 2017) ugotavlja, da se ob božanju hišnega ljubljenčka v telesu človeka sprošča oksitocin. Ta povzroči znižanje krvnega tlaka in kortizola, zaradi česar se ljudje počutimo bolje in občutimo manj tesnobe. Podobno v svojem delu navajata tudi Marinšek in Tušak: ''kardiologi ugotavljajo, da božanje po mehki dlaki zmanjšuje krvni pritisk in ugodno deluje na srčno-žilni sistem.'' (Marinšek in Tušak, 2007, str. 10).
Otroci, ki se spopadajo s prekomerno težo, imajo običajno več težav pri navezovanju socialnih stikov z vrstniki kot otroci z normalno telesno težo. Ti otroci se zato še bolj občutno navežejo na svoje živali (Linder idr., 2017, v Blenkuš, 2019).
Aktivnosti z živalmi blagodejno vplivajo na otroke z različnimi duševnimi motnjami in gibalnimi oviranostmi. Otroci so preko aktivnostih z živalmi premagali občutke strahu, izboljšali svojo komunikacijo in socialne odnose ter po svojih zmožnostih okrepili telesno- gibalne sposobnosti (Elmaci in Civizci, 2015, v Blenkuš, 2019). Terapije z živalmi občutno izboljšajo tudi vedenje, samopodobo, inteligenco in socialne spretnosti pri otrocih s pomanjkanjem pozornosti in hiperaktivnimi motnjami (Schuck idr., 2018, v Blenkuš, 2019).
5
Pri otrocih, ki trpijo za duševnimi motnjami, so pozitivni vplivi prisotnosti hišnega ljubljenčka vidni tako na otroku kot na ostalih družinskih članih. Žival s svojo mirnostjo in stalno predanostjo zmanjša raven stresa v celotni družini (PAWS Team idr., 2015, v Blenkuš, 2019).
Otroci, ki trpijo za sladkorno boleznijo tipa 1 in doma aktivno skrbijo za žival, bolje skrbijo za raven svojega glikemičnega indeksa kot otroci, ki svojih živali nimajo (Maranda in Gupta, 2016, v Blenkuš, 2019).
Dandanes zaradi hitrega ritma življenja in motečih dejavnikov v okolici težko vsaj za minuto odmislimo vse obveznosti in se posvetimo zgolj eni stvari, ki jo opravljamo v točno določenem trenutku. Ko preživljamo čas z živaljo, pa je to mogoče. Medtem ko se z njo igramo, jo božamo ali zanjo skrbimo, se osredinimo samo nanjo in vso pozornost namenimo le njej. Taki trenutki nam pomagajo sprostiti misli, se osvoboditi negativnih stresnih elementov in se prepustiti čuječnosti (Hammel, 2017).
2.2.2 Pozitivni učinki živali na starostnike
Starostnikom hišni ljubljenčki predstavljajo socialno in emocionalno podporo. Zaradi njih se starejši ljudje ne počutijo, da so osamljeni in se manj dolgočasijo. Zmanjša se tudi raven depresije. Starostnike, ki trpijo za različnimi boleznimi, živali tudi zamotijo in odvrnejo misli od bolezni (Brooks idr., 2016, v Blenkuš, 2019).
Terapevtske živali se v geriatrični zdravstveni negi uporabljajo za zdravljenje demence in pomoči ob rakavih obolenjih (Hammel, 2017).
2.2.3 Pozitivni učinki živali na osebe z nevrološkimi, razvojnimi in duševnimi motnjami ter ljudmi, ki trpijo za hujšimi boleznimi in njihovimi posledicami
Temple Grandin, znanstvenica na področju avtizma in borka za pravice živali, je ugotovila, da sebe uspešno pomiri z dotikanjem krav in konjev. Meni, da se lahko ljudje tudi v najtežjih okoliščinah umirimo in naučimo empatije s pomočjo živali (Bone, 2013).
Blenkuš (2019) navede rezultate raziskave, ki je preučevala vplive terapevtskih živali na osebe z nevrološkimi zdravstvenimi motnjami, osebe s poškodbami hrbtenice, cerebralno paralizo, kapmi ter različnimi razvojnimi in duševnimi motnjami. Ljudem, ki trpijo zaradi cerebralne paralize, se je po terapiji z živalmi občutno izboljšala uporabnost rok in ravnotežje. Ravnotežje se je okrepilo tudi osebam, ki so bile prizadete zaradi kapi ali so imele poškodovano hrbtenico.
6
Pri vseh osebah se je izboljšala interakcija z ostalimi ljudmi in posledično je bil viden napredek v socializaciji prizadetih oseb (Muñoz idr., 2015, v Blenkuš, 2019).
Terapije z živalmi izvajajo tudi pri osebah, nastanjenih v psihiatričnih bolnišnicah, in vojnih veteranih s posttravmatskimi stresnimi motnjami (Hammel, 2017). Hammel v svojem članku piše tudi o raziskavi, s katero so ugotavljali vpliv terapevtskih živali na ljudi, ki so se borili s shizofrenijo ali z bipolarno motnjo. Raziskovalci so ugotovili, da so živali obolelim nudile brezpogojno in konstantno čustveno ter socialno podporo, oboleli so ob njih dobili občutek pomembnosti, koristnosti ter varnosti. Udeleženec v raziskavi je o živali povedal: ''Ko se počutim zares slabo, je žival čudovita, saj me ne zapusti dva dni. Ona samo ostane z mano, dokler nisem pripravljen priti ven.'' (Hammel, 2010, po neznanemu udeležencu).
2.2.4 Pozitivni učinki živali na zdrav življenjski slog ljudi
Blenkuš (2019) navaja švedsko raziskavo, v katero so vključili vso švedsko populacijo med 40.
in 80. letom starosti. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo lastniki psov manj možnosti za razvoj srčnega infarkta in manj smrti zaradi srčno-žilnih bolezni (Mubanga idr., 2017, v Blenkuš, 2019). Vzrok lahko poiščemo v ugotovitvah angleških raziskovalcev, ki menijo, da se lastniki psov pogosteje ukvarjajo s športom, poleg tega pa se odpravljajo spat ob bolj zgodnjih urah (Mein in Grant, 2018, v Blenkuš, 2019). Lastniki psov svoje štirinožne prijatelje skoraj vsak dan ali celo po večkrat na dan vozijo na sprehode, kar blagodejno vpliva na njihovo telesno počutje, navdaja jih z občutkom zadovoljstva in občutno zmanjšuje stres (Westgarth idr., 2017, v Blenkuš, 2019).
2.2.5 Pozitivni učinki živali na socialna omrežja ljudi
''Vse vrste hišnih živali pozitivno pripomorejo k lažjemu navezovanju odnosov med ljudmi, saj dajejo močno začetno spodbudo za govor.'' (Blenkuš, 2019, str. 8, po Wood idr., 2015). Posebej vidno je navezovanje socialnih stikov pri lastnikih psov med njihovim sprehajanjem. Podobno stvar doživljam tudi sama, ko se odpravim na sprehod po vasi. Če se sprehajam brez prisotnosti svojega psa, se z mimoidočimi običajno samo pozdravim in grem mimo. Če pa imam med sprehodom ob sebi psa, pa se običajno z vsako osebo, ki jo srečam, zapletem v pogovor.
Psi lastnikom med sprehajanjem nudijo tudi občutek varnosti (posebej lastnicam ženskega spola) in zmanjšajo občutek samote (Christian idr. 2016, v Blenkuš, 2019). Živali ljudem, ki imajo težave z izražanji svojih čustev v družbi, nudijo oporo in občutek varnosti (Bryan idr., 2014, v Blenkuš, 2019).
7
2.2.6 Pozitivni učinki živali na zdravljenje odvisnosti
Zdravljenje s pomočjo terapevtskih živali se je razširilo tudi na področje zdravljenja različnih odvisnosti. V Italiji so med zaporniki opravili raziskavo zdravljenja odvisnosti od drog ob pomoči terapevtskih psov. Pri zapornikih, ki so bili deležni zgolj enourne-terapije tedensko, so opazili občutno izboljšanje socialnih stikov in spanca, manj je bilo depresij, zaskrbljenosti, fobij ter sovražnih nagnjenj (Cantalbrigo idr., 2017, v Blenkuš, 2019).
2.2.7 Pozitivni učinki živali na razvijanje empatije pri človeku
Psiholog Boris Levinson (1972, v Ascione 2004) meni, da če otrok v zgodnjem otroštvu spremlja pozitiven in naklonjen odnos staršev do živali, bo verjetno takega do živali imel tudi sam. Dodaja tudi, da če otrokovi starši ob neprimernem vedenju živali ohranijo mirnost in ne podležejo agresiji, otrok začuti občutek varnosti in mu je v tistih trenutkih, ko sam napravi napako, lažje.
Tudi brezdomci imajo večkrat svoje lastne živali. Zaradi velike empatije, ki jo premorejo, pogosto potrebe živali postavijo pred svoje potrebe. Odrečejo se svoji hrani, da nahranijo žival ali pa ji hrano kupijo z zadnjimi kovanci. Pojavili so se tudi že primeri, ko so brezdomcem ponudili bivališča, a so jih ti zavrnili, ker bivanje ni bilo dovoljeno tudi za njihove živali (Rhoades idr., 2015, v Blenkuš, 2019).
2.3
NEGATIVNI VPLIVI ŽIVALI NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI
Pri nekaterih ljudeh določene živalske vrste vzbujajo strah, gnus, odpor in podobna negativna občutenja, v najhujšem primeru pa se pojavi tudi zoofobija (fobija pred živalmi). Taka občutenja najpogosteje povzročajo kače, močeradi, pajki, leteče žuželke in podgane. Strah do živali je lahko prirojen, saj so nekatere živali človeku dolgo predstavljale nevarnost in se je to zapisalo v njegov genski spomin (npr. strah pred medvedom). Človekov strah pa je lahko tudi pridobljen in je posledica morebitne neprijetne izkušnje v preteklosti ali pa posnemanja odziva okolice, staršev vzgojiteljev itd. (Torkar idr., 2007).
Žival je nepredvidljivo bitje in lahko otroka tudi poškoduje, seveda pa lahko tudi otrok poškoduje njo (Bone, 2013). Vzgojitelj naj bo zato ob otrokovem rokovanju z živaljo vedno prisoten in naj ga pri rokovanju usmerja. Običajno pride do poškodb zaradi neustreznega ravnanja otrok z živaljo ali zaradi nepričakovanega dogodka v okolici, ki povzroči, da se žival prestraši. Najbolj pogoste poškodbe so ugrizi, praske ipd. (Uttley, 2013).
8
Otroci so lahko na živali tudi alergični. V takih primerih ima prisotnost živali v vrtcu na otroka mnogo negativnih zdravstvenih učinkov. V tujini so že pričeli z uvajanjem robotskih živali, ki bi bile za otroke z alergijami dobra rešitev (Bone, 2013).
Pojavljajo se primeri, ko so otroci priče zlorabam živali in na njih to pusti travmatske posledice.
Taki otroci lahko podobne vzorce obnašanja ponotranjijo in pozneje v življenju živali zlorabljajo tudi sami, lahko pa se odzovejo popolnoma nasprotno in postanejo zaščitniki živali ter se borijo za njihove pravice (Williams idr., 2008, v Bone, 2013).
Nakup živali in ustrezna skrb zanjo za lastnika predstavlja velik finančni zalogaj. Določeni ljudje, predvsem tisti, ki prihajajo iz nižjih slojev, si zato svojih lastnih živali ne morejo privoščiti. V primeru, da si svoje živali iz različnih razlogov ne moremo privoščiti, pa bi kljub temu radi skrbeli za živali, se lahko pridružijo prostovoljcem npr. prostovoljcem v živalskih zavetiščih (Hammel, 2017).Težava se lahko pojavi tudi pri zagotavljanju primernih pogojev za bivanje živali. Lastnik velikokrat živali ne more kupiti zaradi premajhnega bivališča ali pa zaradi prepovedi bivanja živali v določeni stavbi (Muraco idr., 2018, v Blenkuš, 2019).
Pojavlja se tudi problem pretiranega antropomorfizma − pripisovanja človeških lastnosti živalim. Lastniki se na svoje živali močno navežejo, imajo jih za prave prijatelje, pripravljajo jim zabave ob rojstnih dnevih ipd. Nekateri avtorji navajajo celo, da so živali ''družbeni paraziti'', ob katerih ljudje izražajo svoj starševski nagon (Torkar idr., 2007).
Starostniki se ukvarjajo s skrbjo, kaj se bo zgodilo z njihovimi živalmi, ko zaradi različnih razlogov ne bodo več mogli skrbeti zanje. Vse to jih dodatno obremenjuje ali celo odvrne od nakupa živali (Brooks idr., 2016, v Blenkuš, 2019).
2.4
VSE BOLJ POMEMBNA VLOGA VRTCA – SPODBUJANJE STIKA Z NARAVO IN ŽIVALMI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Starši dandanes zaradi prenatrpanih urnikov nimajo več toliko časa za izvajanje aktivnosti s svojimi otroki v naravi. Vrtec ima zato vse bolj pomembno vlogo pri spodbujanju stika predšolskega otroka z naravo. Če vzgojitelj pri otroku uspešno vzbudi okoljsko zavest, bo ta lahko vzpostavil pozitiven in odgovoren odnos do narave in živali, ki pa je še posebno v zadnjih desetletjih, ko živali jemljemo za samoumevne in uničujemo njihove svetovne populacije, izrednega pomena za obstoj človeštva (Bone, 2013). Louv v svoji knjigi navaja misel Thomasa Berryja, ki pravi, da bi moralo biti učenje otrok o naravi ena najpomembnejših stvari v njihovem življenju (Louv, 2010). Gail Melson meni, da je treba otroke motivirati za odgovoren odnos do
9
narave in pri njih spodbujati kritično razmišljanje o svetovnih razmerah v živalskem svetu (Serpell, 2002). O spodbujanju odgovornega ravnanja do narave govori tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (1995) (Torkar idr., 2007). Ljudje, ki imajo do živali odgovoren odnos, se borijo za njihove pravice in imajo večjo mero empatije (Signal in Taylor, 2007).
''Glede na dejstvo, da okoljske vzgoje ni mogoče reducirati na ozke programe in vzgojno- izobraževalne procese v vrtcih, bi se morala okoljska vzgoja razširiti na vse organizirane in neorganizirane skupine, ki delujejo v družbi. To so predvsem različne sekcije, društva, krožki, klubi ipd. […]'' (Uzelac, 1993, v Vodopivec, 2006, str. 57). Po drugi strani pa nas ravno družba uči (v družinah, šolah in tudi organizacijah, ki so povezane z naravo), da ne potrebujemo neposrednih stikov v naravi in naj se jim izogibamo (Louv, 2010).
''Kajti narava je naša mati in njena vzgoja je še zlasti dragocena za odraščajočega otroka.'' (Cornell, 1994, str. 8). Okoljska vzgoja je izrednega pomena že v predšolskem obdobju, saj je pri otroku treba čimprej vzbuditi odgovoren odnos do narave. Situacija v dandanašnjem času pa ni rožnata, saj ljudje do narave nimamo pozitivnega odnosa.
''Ogroženo je tudi zdravje Zemlje. Način, na kakršnega se mladi odzivajo na naravo in način, kako vzgajajo lastne otroke, bodo oblikovali konfiguracijo in razmere naših mest, domov in našega vsakdanjega življenja.'' (Louv, 2010, str. 3).
Bone (2013) pravi, da naša okolica ni nikoli prazna, temveč predstavlja bivališče za nešteto živalskih vrst, s katerimi skupaj soustvarjamo celoto sveta. In ''ko je človek v sozvočju s svetom, se okrepijo tudi njegovi občutki za harmonijo z drugimi ljudmi.'' (Cornell, 1994, str. 123).
2.4.1 POSLEDICE POMANJKANJA STIKA Z ŽIVALMI IN NARAVO
Louv (2010, str. 1 in 2) pravi: ''Otrok današnjega časa vam verjetno lahko pove kaj o amazonskem deževnem gozdu − ne pa tudi o tem, kdaj je nazadnje v samoti raziskoval gozd ali ležal na polju, poslušal veter in opazoval premikanje oblakov.'' Otroci dandanes premalo časa preživijo v naravi. Običajno se z družinami raje kot v naravo odpravijo na betonsko igrišče ali pa si ga postavijo kar na dvorišču. Pri nekaterih, ki pa se odpravijo v naravo, pa se pojavlja strah, da bodo naravo poškodovali in se zaradi tega npr. ne upajo plezati po drevesih. Otroci današnjega modernega časa družabnih omrežij naravo doživljajo kot nekaj, kar se samo gleda in fotografira, ne pa kot neskončno igrišče.
10
Pomembno je, da pri otrocih že v otroštvu vzbudimo občutek za odgovoren odnos do narave in s tem vsaj malo preprečimo možnost za nastanek novih naravnih katastrof v prihodnosti. Tako otroci kot odrasli se premalo zavedamo pomena narave v našem življenju. Louv (2010) podaja primer, ko so nizozemski študentje znali našteti le nekaj ogroženih živalskih vrst, medtem ko rastlinskih vrst sploh niso našteli.
Louv (2010) pravi, da ima pomanjkanje stika z naravo in živalmi veliko negativnih posledic na telesno in mentalno zdravje ljudi. Ljudje zaradi nenehnega mirovanja v prostem času izgubljamo odpornost in pridobivamo na telesni masi. Pojavljajo se tudi različne duševne bolezni in motnje, ki pa jih s preživljanjem v naravi lahko odpravimo. Primer take motnje je ADHD. Zaradi pomanjkanja časa v naravi se lahko pojavijo tudi višja stopnja agresije in kriminalnih dejanj.
2.5
DEJAVNOSTI Z ŽIVALMI S PODROČJA NARAVE
''Zelo pomembno, pravzaprav bistveno je, da smo ob našem prvem srečanju z naravo globoko presenečeni in očarani. Ob takšnem srečanju se za trenutek nehamo ukvarjati sami s seboj in s svojimi skrbmi, ki nam preprečujejo, da bi se čutili eno z drugimi življenjskimi oblikami. Ko kaj takega doživimo, se začnemo sveta širše zavedati in tudi skrbeti zanj, iz vsega tega pa zraste ljubezen. Spomini na trenutke ljubezni in širjenja nas nato vedno znova opominjajo in spodbujajo, da živimo bolj občuteno.'' (Cornell, 1994, str. 111). Louv (2010, str. 7) pravi, da:
''za razliko od televizije narava ne krade časa; ampak ga ojača. Narava ponuja zdravljenje za otroka, ki živi v uničujoči družini ali soseski.''
Cornell (1994) stremi k vznemirljivemu učenju otrok, ki je vedno tudi polno zabave. Kot primer takega učenja navaja pogovor o podobnih značilnostih med človekom in živaljo oziroma človekom in rastlino pred odhodom v naravo.
2.5.1 PODROČJE NARAVE V KURIKULUMU ZA VRTCE (1999)
Kurikulum za vrtce (1999) področje narave predstavlja kot eno najpomembnejših področij.
Poudarja pomembnost sodelovanja z okoljem, pri čemer vzgojitelje spodbuja k upoštevanju različnosti in uporabi naravnih ter družbeno-kulturnih virov učenja v najbližjem okolju vrtca.
Pomembno je, da otroci izkušnje pridobivajo preko neposrednih stikov z živimi bitji in naravnimi pojavi. Dejavnosti naj potekajo v veselem vzdušju, otroci naj sami čim več raziskujejo in odkrivajo. Pri naravoslovnih dejavnostih otroci spoznavajo, da vzgojitelji ne
11
poznamo odgovorov na vsa vprašanja in da vsega ni mogoče razumeti (omejenost človeškega spoznanja) (Kurikulum za vrtce, 1999).
V Kurikulumu za vrtce (1999) so navedeni globalni cilji, ki vzgojitelje usmerjajo pri dejavnostih, ki vključujejo naravo ter živali:
− ''Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih.
− Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do okolja in sebe kot enega izmed njih.
− Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str.
38):
V Kurikulumu za vrtce (1999) so navedeni tudi bolj podrobni cilji, ki vzgojitelje usmerjajo pri dejavnostih, ki vključujejo naravo in živali:
− ''Otrok odkriva, spoznava in primerja živo in neživo naravo.
− Otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih.
− Otrok spoznava, da se živa bitja med seboj sporazumevajo.
− Otrok odkriva, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo in v okolje nekaj oddajajo.
− Otrok odkriva, spoznava in primerja spremembe v življenju pri sebi, pri drugih živih bitjih ter v neživi naravi.
− Otrok spozna, da se živa bitja razmnožujejo, živijo in umrejo. Otrok odkriva in spoznava, da so med potomci razlike, so pa podobni staršem in med seboj.
− Otrok spoznava, da je življenje živih bitij odvisno od drugih živih bitij in od nežive narave.
− Otrok spoznava, da imajo živa bitja, predmeti in snovi v domišljijskem svetu tudi lastnosti, ki jih v naravi nimajo.'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 38).
Kurikulum za vrtce (1999) ponuja tudi veliko primerov dejavnosti, s pomočjo katerih vzgojitelji dobijo usmeritve in se jim ob njih porajajo morebitne nove ideje. Nekaj primerov dejavnosti:
− ''Otrok biva v naravi in jo doživlja v različnih okoljih, dnevnih in letnih časih, vremenskih razmerah.
12
− Zaznava živa bitja z vsemi možnimi čutili (ob upoštevanju varnosti otroka in živega bitja) in sodeluje v pogovorih o tem, kakšna so, kako in kje živijo, kako se gibljejo, oglašajo, kakšni so njihovi potomci, kako se hranijo ipd.
− Otrok obišče živalski vrt, park, kmetijo, njivo, vrt, gozd idr.
− Opazuje živa bitja s pomočjo povečeval.
− Išče informacije o živih bitjih v različnih medijih (slikanice, knjige, filmi itn.).
− Opazuje mladiče različnih živali in jih primerja s starši in med seboj.'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 39−40).
V Kurikulumu za vrtce (1999) so za posamezno področje podane tudi vloge odraslih, ki vzgojitelje usmerjajo pri delu z otroki. Povejo, kakšne dejavnosti naj pripravijo, kakšen stik naj vzpostavijo z otroki med dejavnostmi in na kakšne načine naj z njimi sodelujejo. Nekaj primerov vlog odraslega:
− ''Majhni otroci prevzamejo odnos vzgojiteljev, staršev in drugih odraslih do narave in raziskovanja.'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 42).
− ''Vzgojitelji ali pomočniki otroku omogočijo dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem začuti lastnosti narave z vsemi čutili. Otroku nudijo možnosti in spodbude, da sprašuje o tem, kar vidi, in se uči iskati odgovor, tako, da opazuje, raziskuje, eksperimentira, opisuje, razlaga.'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 42).
− ''Otroku omogočajo, da iz narave prinaša živa bitja in predmete, jih opazuje in skrbi zanje ter jih v naravo vrača. V raziskovalnem kotičku ali na okenskih policah mu omogočijo, da trajno skrbi za živali in rastline. Z lastnim zgledom otroka navajajo na varno in spoštljivo ravnanje z živimi bitji – varno zanj in za živo bitje!'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 43).
− ''Otroka navajajo, da lahko s poskusom ugotavlja lastnosti živih bitij, ter ga spodbujajo, da pri opazovanju uporablja vsa možna čutila.'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 43).
2.5.2 NAPOTKI ZA USPEŠNO UČENJE V NARAVI (Cornell, 1994)
Cornell v svojem delu Približajmo naravo otrokom (1994) poda veliko primerov dejavnosti z otroki v naravi. Večina primerov je primerna predvsem za osnovnošolske otroke, nekaj dejavnosti pa je možno izvesti tudi z vrtčevskimi otroki 2. starostne skupine. Cornell posebej poudarja tesen stik z naravo, zato dejavnosti običajno vsebujejo dotikanje, vonjanje, okušanje, ipd. Kot najpomembnejšo dejavnost v naravi je izpostavil skupen sprehod v tišini, kjer se otroci skupaj z vzgojiteljem oziroma učiteljem odpravijo v naravo in so medtem popolnoma tiho.
13
Priporočljivo je, da pred sprehodom s sebe odvržejo čevlje in oblačila iz sintetike, saj ta oddajajo nenaravne zvoke. Ko se v popolni tišini odpravijo v naravo med živali, jih te sprejmejo in pred njimi ne bežijo.
Pet napotkov za uspešno učenje v naravi po Cornellu (Cornell, 1994):
1. Prvi napotek je, da vzgojitelji manj učimo in večjo pozornost namenimo delitvi svojih občutkov otrokom. Cornell (1994) to podkrepi z naslednjimi besedami: ''Prepričan sem, da mora odrasel človek svoj notranji jaz deliti z otrokom. Otrokom posredujemo in navdihujemo ljubezen in spoštovanje do zemlje šele takrat, ko svoje globje misli in občutke delimo z njimi. Kadar z otrokom delimo svoje lastne misli in občutke, ga to spodbudi, da tudi sam začne raziskovati svoje občutke in zaznavanja. Med odraslim in otrokom se razvije čudovito medsebojno zaupanje in prijateljstvo.'' (Cornell, 1994, str.
12).
2. Drugi napotek je, da smo vzgojitelji odprti, sprejemljivi in dovzetni za poslušanje ter pozorni na vsak odziv in pripombo otroka, na katero se vedno odzovemo.
3. Tretji napotek nas spodbuja k usmerjanju otrokove pozornosti. To moramo usmeriti že takoj na začetku dejavnosti, da otrok ve, kaj naj opazuje in čemu naj posveča pozornost.
4. Četrti napotek nas usmerja, da najprej opazujemo in izkusimo neposredno izkušnjo, šele potem pa o tem govorimo. Otroci si neposredne izkušnje lažje zapomnijo in jih le redko pozabijo. Zato nas Cornell še toliko bolj spodbuja k izkustvenemu učenju, ki ga najlažje dosežemo z opazovanjem, ogledovanjem, vonjanjem, tipanjem in poslušanjem.
5. Kot zadnji napotek pa navaja, da naj bodo otroci radostni. Naj se učijo v srečnem in navdušenem vzdušju, saj jih takrat učenje najbolj učinkovito.
2.6
VKLJUČEVANJE ŽIVALI V IGRALNICE VRTCEV
Otroci prvi stik z živalmi praviloma vzpostavijo v družbi svojih staršev. Običajno se to zgodi v zavetju njihovega doma, kjer se srečajo s hišnim ljubljenčkom, ali pa ob obisku katerega drugega kraja, kjer bivajo živali. V primeru, da stika z živaljo v prvem letu življenja ne doživijo, se ta pojavi ob vključitvi v vrtec. Prisotnost živali v skupini prinaša veliko pozitivnih učinkov.
Živali spremenijo splošno klimo v skupini, vzgojiteljem pomagajo pri izpolnitvi učnih načrtov, vključevanju novih otrok v skupino, vpeljevanju kulturne vzgoje in pri soočanju z zahtevnim vedenjem otrok. Pri otrocih krepijo empatijo, zavedanje za okolico in odgovornost ter jim predstavljajo oporo v težkih in stresnih situacijah. Vsi ti pozitivni učinki sobivanja z živaljo pa
14
so zgolj posledica vzgojiteljevega načina vključevanja živali v svoje dejavnosti in vzpostavljanja interakcij med otroki in živalmi (Uttley, 2013). Bone (2013) žival v igralnici imenuje kar 4. vzgojitelj.
V Italiji so med osnovnošolskimi otroki opravili raziskavo, s katero so preiskovali vplive kratkotrajnega vključevanja živali v učne procese otrok. Že po petih srečanjih z dvema terapevtskima psoma so se pri učencih pokazale velike vedenjske in čustvene spremembe.
Otroci so dobili višjo učno motivacijo, izboljšalo se je socialno vedenje otrok, vedenjska problematika se je zmanjšala, manj je bilo agresije. Učitelji so pri nekaterih otrocih odkrili nove potrebe in učne težave, ki so jih pred tem spregledali (Correale idr., 2017, v Blenkuš, 2019).
Uttley (2013) pravi, da se za živali v igralnicah bolj pogosto odločajo vzgojitelji, ki imajo svoje živali tudi v zasebnem življenju.
Načini neposrednega vključevanja živali v delo z otroki (Uttley, 2013):
− nastanitev stalne živali v igralnici, ki vrtca ne zapušča in je z otroki ves čas;
− občasni obiski živali v vrtcu (npr. različni hišni ljubljenčki);
− obisk gostov iz živalskih vrtov in kmetij, ki s seboj pripeljejo različne živali (npr. kače, ptice, pajki);
− izleti in obiski institucij, kjer gojijo živali (npr. izlet na kmetijo, v terarij, akvarij, itd.).
2.6.1 Pogoji za vključevanje živali v igralnice
Pri vključevanju živali v igralnico je pomembno, da se vzgojitelj ob živali počuti sproščeno in ob njej doživlja prijetne občutke (Uttley, 2013). Vzgojitelj s svojim zgledom na otroke prenaša tako pozitivna kot negativna občutenja do živali. Če do določene živali goji neprijetna čustva, ta s posnemanjem prenašajo na otroke. Torkar (2015) je v svoji raziskavi, v katero je zajel slovenske vzgojitelje, ugotovil, da morebiten strah do kač močno vpliva na njihovo delo, izbiro dejavnosti, način pogovora z otroki itn. Pri ljudeh so običajno bolj priljubljene živalske vrste, s katerimi imajo ljudje veliko skupnega (npr. različne vrste sesalcev) in manj tiste, s katerimi ni veliko podobnosti (npr. kače) (Torkar idr., 2012).
Pred odločitvijo za stalno žival v igralnici je potrebna diskusija o razpoložljivih finančnih virih.
Žival v igralnici lahko za marsikateri vrtčevski oziroma vzgojiteljičin proračun predstavlja preveliko finančno obremenitev in se posledično za njihov nakup ne odločijo. Žival v vrtcu potrebuje ustrezno bivališče in nego, zato je priporočljivo, da se za živali odločajo samo tisti vzgojitelji, ki že imajo izkušnje z oskrbo živali. Vzgojitelj se mora pred nakupom živali
15
pozanimati o potrebah posamezne živali, da ne bi prišlo do napačnega ravnanja z njimi. Žival potrebuje primerno naravno svetlobo, temperaturo, bivališče in zasebnost ter vso potrebno opremo in kvalitetno hrano. Šele ko so vsi ti pogoji zagotovljeni, lahko kupimo oziroma posvojimo žival, ki jo moramo najprej veterinarsko pregledati. Žival potrebuje vestne lastnike, ki bodo zanjo vsakodnevno skrbeli in jo negovali ter je ne zapustili kot nek kos pozabljenega pohištva. Vedeti moramo, da bomo poleg začetnih stroškov imeli tudi sprotne, in sicer za hrano in pripomočke ter po potrebi tudi veterinarsko oskrbo. Bolezni pri živali pospešuje stresno okolje (npr. hrup, močni stiski in prijemi ipd.). Po rokovanju z živalmi je ključnega pomena skrb za higieno rok pri otrocih in odraslih (Uttley, 2013).
2.6.2 Vrste živali, ki jih vzgojitelji vključijo v igralnice
Vzgojitelji se pri vključevanju živali v igralnice vrtcev najpogosteje odločajo za ribe. Razlog gre verjetno pripisovati temu, da so ribe s svojo barvitostjo za otroke zelo atraktivne, poleg tega pa ne potrebujejo posebne nege ter pozornosti. Njihova prisotnost ima kljub temu izjemen sprostitveni učinek. ''Opazovanje rib lahko zniža krvni tlak in lajša tesnobo, zlasti kadar so uporabljene v zdravniških ordinacijah.'' (Jackson, 2012, v Uttley, 2013).
Pogosto se odločajo tudi za dvoživke in plazilce, kot so denimo kuščarji, žabe ipd., pojavljajo pa se tudi manjši sesalci (npr. morski prašički). Vzgojitelji lahko v vrtec prinesejo tudi priložnostne živali, ki otrokom pomagajo pri razumevanju novih tematik. Primer takega vključevanja je npr. obravnavanje teme polž, kjer si vzgojitelj lahko pomaga z živim polžem lazarjem in navadnim polžem slinarjem s hišico (Uttley, 2013).
Uttley (2013) dodaja, da se za živali v igralnicah bolj pogosto odločajo vzgojitelji, ki imajo svoje živali tudi v zasebnem življenju.
2.6.3 Seznanjanje s pojavom smrti živali
Vsaka žival ima tudi svojo življenjsko dobo. Pri nekaterih živalskih vrstah je ta daljša, pri drugih krajša. Pomembno je, da se vzgojitelji že pred vpeljevanjem živali v viz-delo vrtca zavedajo, da bo ta enkrat tudi umrla in bodo morali s tem seznaniti otroke (Uttley, 2013).
Vzgojitelj naj ob izgubi živali pokaže zrelo in odgovorno obnašanje in se iz smrti živali ne šali.
Izogiba naj se stavkom kot je: ''Saj bomo kupili novega.'', saj s tem otrokom dajemo občutek, da je žival hitro nadomestljiva (Bone, 2013). Izkušnja smrti ni nikoli prijetna, sploh če so osebe nanjo močno navezane. Je pa vsekakor odlična priložnost za izraz pravih močnih čustev, vse
16
od jeze, žalosti, razočaranja in na koncu do ponovnega veselja (Uttley, 2013). Bone (2010) meni, da je žival v takem primeru velik učitelj o življenjskem krogu (rojstvo, življenje, smrt).
Oblikovanje bolj pozitivnega odnosa do živali
Ljudje lahko ob živalih iz različnih razlogov doživljajo neprijetna občutenja. S pogostim neposrednim stikom z živaljo se pri človeku izoblikujejo bolj pozitivna stališča in odnos do živali, negativna pa sčasoma izzvenijo. Kos, Jerman in Torkar (2021) so v svoji najnovejši raziskavi preiskovali spreminjanje stališč pet do šest letnih otrok do deževnikov, hroščev in krastač. S pomočjo konstantnega neposrednega stika s temi živalmi se je pri otrocih vzpostavil bolj pozitivno naravnan odnos do njih.
2.7
OBRAZLOŽITEV OSNOVNIH POJMOV V BIOLOGIJI ZA LAŽJE RAZUMEVANJE RAZISKAVE
Mesto
''Mesto je večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev.'' (v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen), na spletni strani Inštituta za politike prostora, 2018). Naselje naziv mesta dobi z odločitvijo in odobritvijo Državnega zbora. V Sloveniji je trenutno 65 mest, naziv mesta so prejela v letih 2000 in 2005 (spletna stran Inštituta za politike prostora, 2016).
Vas
Vas je kraj, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev in ima vaško jedro, drugače se imenuje selo. V raziskavi bom pod vasi vključila tudi sela (Wikipedija, 2020).
Ekosistem
''Ekosistem je samoregulirajoča združba organizmov, ki so v medsebojni interakciji z neživo naravo.'' (Torkar, 2018, osebna komunikacija na predavanju).
''Naravni ekosistem – je ekosistem, ki se razvija pod prevladujočim vplivom naravnih dejavnikov okolja. Vpliv človeka v njem je zmeren, sonaraven. Naravni ekosistemi so pragozd,
17
sonaravni gozd, varovalni gozd, ohranjen gozd, tropski deževni gozd, naravno jezero, morje, puščava'' (Wikipedija, 2020).
''Umetni ekosistem – je bistveno spremenjen ali zamenjan naravni ekosistem, kot posledica intenzivnih posegov človeka. Umetni ekosistemi so npr. vse vrste nasadov, kot gozdni nasad (monokultura), sadovnjak, vinograd, njiva, polje, vrt, …'' (Wikipedija, 2020).
18
3 CILJI RAZISKAVE
V skladu s predmetom in problemom sem si zastavila naslednje cilje:
− ugotoviti, ali se pogostost stikov predšolskih otrok z živalmi razlikuje med vrtci na vaseh in vrtci v mestu,
− ugotoviti, če se razlikujejo dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojiteljice v vaških in mestnih vrtcih,
− ugotoviti, s katerimi živalskimi vrstami se večinoma srečujejo otroci v mestnih vrtcih in s katerimi otroci v vaških vrtcih,
− ugotoviti, koliko vrtcev v Sloveniji goji živali, katere živali gojijo in ali obstajajo razlike med mestnimi in vaškimi vrtci.
19
4 HIPOTEZE
Glede na postavljene cilje sem opredelila naslednje hipoteze:
H 1: Vaški vrtci se nahajajo statistično značilno bližje gozdovom, travnikom in drugim naravnim okoljem kot mestni vrtci.
H 2: Vaški vrtci so statistično značilno bližje kmetijam kot mestni vrtci.
H 3: Mestni vrtci so statistično značilno bližje antropogenim ekosistemom, živalskim vrtovom, vivarijem in terarijem kot vaški vrtci.
H 4: Mestni vrtci so statistično značilno bližje rekam in potokom kot vaški vrtci.
H 5: Otroci, ki obiskujejo vaške vrtce, imajo statistično značilno več stikov s prostoživečimi živalskimi vrstami kot otroci, ki obiskujejo mestne vrtce.
H 6: Otroci, ki obiskujejo vaške vrtce, imajo statistično značilno več stikov z domačimi živalmi kot otroci, ki obiskujejo mestne vrtce.
H 7: Otroci, ki obiskujejo mestne vrtce, statistično značilno pogosteje obiščejo živalske vrtove, akvarije in vivarije kot otroci, ki obiskujejo vaške vrtce.
H 8: Otroci, ki obiskujejo mestne vrtce, statistično značilno pogosteje zahajajo v antropogene ekosisteme kot otroci, ki obiskujejo vaške vrtce.
H 9: Otroci, ki obiskujejo vaške vrtce, statistično značilno pogosteje zahajajo v naravne ekosisteme kot otroci, ki obiskujejo mestne vrtce.
H 10: Mestni vrtci statistično značilno pogosteje gojijo živali kot vaški vrtci.
20
5 METODE DELA
5.1
METODA
Raziskava je bila izvedena v skladu s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja.
5.2
VZOREC
5.2.1 Opis vzorca
Raziskovalni vzorec je zajemal pedagoške delavce (vzgojitelje in vzgojiteljice, ter vzgojitelje pomočnike in vzgojiteljice pomočnice) javnih in zasebnih vrtcev v Sloveniji. Vključene so bile vse regije v Sloveniji. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno.
5.2.2 Sestava vzorca
Spletni anketni vprašalnik je izpolnilo 308 pedagoških delavcev, od tega 210 v celoti, 98 pa delno. Pri analizi podatkov sem upoštevala tudi delno odgovorjene spletne vprašalnike, zato sem pri vseh vprašanjih navedla, na kakšnem vzorcu je bila opravljena analiza.
Spol in starost
Na vprašanje o spolu in starosti vzgojitelja odgovorilo 308 anketirancev. Od tega je bila večina oseb ženskega spola (n = 300; 97,4 %), manjši del pa moškega spola (n = 8; 2,6 %) (tabela 1).
Največji delež vzgojiteljev je spadal v starostno skupino 31−40 let (n = 99; 32,1 %), nekaj manj vzgojiteljev pa v skupino 41−50 let (n = 96; 31,1 %). Sledili so vzgojitelji s starostjo 51−63 let (n = 66; 21,5 %), najmanj pa je bilo vzgojiteljev starih od 18−30 let (n = 47; 15,3 %) (tabela 1).
Tabela 1: Spol in starost vzgojiteljev
18−30 let 31−40 let 41−50 let 51−63 let Skupaj
n % n % n % n % n %
Moški 0 0,0 3 37,5 4 50,0 1 12,5 8 2,6
Ženske 47 15,7 96 32,0 92 30,7 65 21,6 300 97,4 Skupaj 47 15,3 99 32,1 96 31,1 66 21,5 308 100,0 Legenda: n = število odgovorov, % = odstotni delež
21 Delovne izkušnje v vrtcu
Na vprašanje o številu let delovnih izkušenj v vrtcu je odgovorilo 307 vzgojiteljev. Med njimi malenkost prevladujejo vzgojitelji, ki imajo v vrtcu od nič do 10 let delovnih izkušenj (n = 109;
35,5 %), sledijo jim vzgojitelji, ki imajo od 11 do 20 let izkušenj (n = 102; 33,2 %), na zadnjem mestu pa so vzgojitelji z 21 in več let izkušnjami (n = 96; 31,3 %) (slika 1).
Slika 1: Graf − število let delovnih izkušenj v vrtcu
5.3
MERSKI INŠTRUMENTARIJ (PRIPOMOČKI)
Merski inštrument, ki sem ga uporabila, je bil anketni vprašalnik. Oblikovala sem ga na spletni strani 1KA.si. Anketni vprašalnik je vseboval 19 vprašanj – 14 vprašanj zaprtega tipa z enim možnih odgovorom, 1 vprašanje zaprtega tipa s filtrom, ki se je nadaljeval v odprto vprašanje, in 4 vprašanja, ki so bila sestavljena iz tabel z numerično-deskriptivnimi merskimi lestvicami.
Anketni vprašalnik sem razdelila na tri dele. V prvem delu so bila splošna vprašanja o anketirancu (o spolu, starosti in številu let vrtčevskih delovnih izkušenj vzgojitelja), sledilo jim je vprašanje o starosti otrok v skupini. V drugem delu so bila vprašanja o definiciji okolja, v katerem stoji vrtec, in sicer vprašanja o številu prebivalcev, umestitvi vrtca med mestne oziroma vaške vrtce ter vprašanja o oddaljenosti vrtca od različnih naravnih oziroma antropogenih ekosistemov. Tretji del anketnega vprašalnika se je navezoval na živali v vrtcih. Prvo vprašanje je anketiranca spraševalo, če ima vrtec, v katerem dela, tudi svoje živali in v primeru, da jih ima, katere živali ima. Sledile so štiri tabele s trditvami o pogostosti omogočanja stikov z živalmi, vsaka za svoj letni čas (jesen, zima, pomlad, poletje).
Celoten anketni vprašalnik se nahaja v prilogah – Priloga 1.
35,50%
33,20%
31,30%
29,00%
30,00%
31,00%
32,00%
33,00%
34,00%
35,00%
36,00%
0−10 let 11−20 let 21 in več let
22 5.4
POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Podatke o raziskavi sem zbirala s pomočjo spletne ankete na 1KA.si., ki je bila aktivna 23 dni.
Spletno anketiranje je potekalo v drugi polovici meseca julija in prvih nekaj dnevih avgusta 2021. Povezavo do spletnega vprašalnika sem pedagoškim delavcem posredovala po elektronski pošti. Pri tem sem uporabila elektronske naslove javnih in zasebnih vrtcev, ki so dostopni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanosti in športa. Elektronska sporočila sem poslala ravnateljem matičnih vrtcev, te pa prosila za posredovanje mojega sporočila tudi v njihove morebitne delovne enote. Po 14-ih dneh sem v vse matične vrtce ponovno poslala opomnik v obliki elektronskih sporočil, v katerih sem pedagoške delavce ponovno spodbudila k sodelovanju v spletni raziskavi.
V elektronskem sporočilu pedagoškim delavcem sem razložila, da je spletni anketni vprašalnik namenjen največ dvema strokovnima delavcema iz vsakega vrtca, in sicer enemu vzgojitelju iz 1. starostne skupine in enemu iz 2. starostne skupine oziroma zgolj enemu vzgojitelju, če ima vrtec samo en oddelek. V nagovoru anketnega vprašalnika sem se najprej predstavila. V nadaljevanju sem anketirancem razložila, zakaj potrebujem njihove odgovore in jih vljudno spodbudila k sodelovanju pri raziskavi. Prosila sem jih, da zaradi trenutnih epidemioloških razmer, ki v naši državi vladajo že leto in pol, podajajo odgovore za obdobje pred epidemijo.
5.5
POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatke, ki sem jih pridobila s spletno raziskavo, sem najprej vnesla v računalniški program Microsoft Excel. S pomočjo programa Excel sem izvedla analizo odgovorov o spolu, starosti, delovnih izkušnjah vzgojitelja, starostni skupini otrok, številu prebivalcev v kraju in o umestitvi med mestne oz. vaške vrtce. Na deskriptivni ravni sem izračunala frekvenčno porazdelitev – absolutne (f = n) in odstotne (f (%) = %) vrednosti.
V nadaljevanju sem izpolnjene vprašalnike na podlagi odgovorov o vrtčevskem okolju razvrstila v dve skupini, in sicer med mestne oziroma med vaške vrtce. Podatke za vsa nadaljnja vprašanja sem na inferenčni ravni statistično obdelala z računalniškim programom SPSS 22.
Vprašanja o oddaljenosti vrtca od različnih naravnih oziroma antropogenih ekosistemov sem predstavila na deskriptivni in inferenčni ravni. Rezultate sem najprej predstavila na deskriptivni ravni s frekvenčno porazdelitvijo absolutne in odstotne frekvence. Sledila je statistična obdelava na inferenčni ravni z ustreznim statističnim testom (Hi-kvadrat test, Mann- Whitneyjev test), na koncu vsakega vprašanja pa sem rezultate predstavila tudi s tabelami ali grafi.
23
Pred analizo tabel o pogostosti dogodkov sem deskriptivne vrednosti spremenila v naslednje numerične vrednosti:
− Nikoli → 1;
− Manj kot 1-krat mesečno → 2;
− 1−2-krat mesečno → 3;
− 1-krat tedensko → 4;
− Večkrat tedensko → 5;
− Vsak dan → 6.
Tako pri Hi-kvadrat testu kot pri Mann-Whitneyjevem testu sem upoštevala stopnjo značilnosti pri vrednosti do največ α = 0,05.
24
6 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠANJ
V nadaljevanju bom analizirala posamezna vprašanja anketnega vprašalnika. Podrobne podatke o odgovorih na vprašanja (tabele) predstavljam v prilogi – Priloga 2.
6.1
Starost otrok v skupini
Slika 2 prikazuje deleže odgovorov o starostnih obdobjih otrok, kjer so zaposleni vzgojitelji.
Na vprašanje o starosti otrok v skupini je odgovorilo 306 vzgojiteljev. Največ vzgojiteljev ima v svoji skupini otroke iz 2. starostne skupine (n = 156; 51,0 %), sledijo jim vzgojitelji, ki delajo z otroki iz 1. starostne skupine (n = 115; 37,6 %), najmanj pa je vzgojiteljev, ki delajo v kombiniranih oddelkih (n = 35; 11,4 %).
Slika 2: Graf − starost otrok v skupini
38%
51%
11%
1. starostna skupina 2. starostna skupina kombiniran oddelek
25
6.2
Število prebivalcev v okolju, kjer se nahaja vrtec
Na vprašanje o številu prebivalcev v okolju, kjer se nahaja vrtec, je odgovoril 301 vzgojitelj.
Od tega se jih je večina odločila za odgovor 3000 in več (n = 198; 65,8 %), manjšina pa za odgovor do 2999 (n = 103; 34,2 %).
Tabela 2: Število prebivalcev v okolju, kjer se nahaja vrtec
n %
Do 2999 103 34,2
3000 in več 198 65,8
Skupaj 301 100,0
Legenda: n = število odgovorov, % = odstotni delež
6.3
Umestitev vrtca med vaške oziroma mestne vrtce
Vprašanju o umestitvi vrtca med vaške oziroma mestne vrtce sem v anketnem vprašalniku pripisala definicijo o številu prebivalcev, ki naselje uvršča v posamezno skupino. Na vprašanje so odgovorili 303 pedagoški delavci. Večina vprašanih vzgojiteljev je svoj vrtec umestila med mestne vrtce (n = 191; 63,0 %), manjši del pa med vaške vrtce (n = 112; 37,0 %) (tabela 3).
Tabela 3: Umestitev med vaške oziroma mestne vrtce
n %
Vaški vrtec 112 37,0
Mestni vrtec 191 63,0
Skupaj 303 100,0
Legenda: n = število odgovorov, % = odstotni delež
Vsa nadaljnja vprašanja bom analizirala glede na umestitev vrtcev med mestne oziroma vaške vrtce. Ob grafih in tabelah bodo bolj podrobno predstavljene samo statistično pomembne razlike glede na lokacijo vrtca.
26 6.4
Oddaljenost vrtca od gozda
Na vprašanje o oddaljenosti vrtca od gozda je odgovorilo 294 vzgojiteljev, od tega 187 iz mestnih vrtcev (63,6 %) in 107 iz vaških (36,4 %). Velika večina vzgojiteljev iz vaških vrtcev (n = 71; 66,4 %) odgovorila, da je njihov vrtec do gozda oddaljen do 500 metrov, nekaj manj od 501 do 1000 metrov (n = 30; 28, %) in najmanj vsaj 1001 meter (n = 6; 5,6 %) (slika 3).
Med vzgojitelji v mestnih vrtcih je bil najpogostejši odgovor, da je vrtec od gozda oddaljen od 501do 1000 metrov (n = 84; 44,9 %), sledil mu je odgovor 0−500 metrov (n = 64; 34,2 %), najmanj pogost pa je bil odgovor 1001 metrov in več (n = 39; 20,9 %) (slika 3).
Iz slike 3 je razvidno, da se vaški vrtci nahajajo bližje gozdovom kot mestni vrtci. To lahko potrdimo tudi s Hi-kvadrat testom. Z gotovostjo 99,9 % in s tveganjem 0,1 %, lahko trdimo, da se pojavljajo statistično značilne razlike med odgovori vzgojiteljev, ki prihajajo iz mestnih vrtcev in odgovori vzgojiteljev, ki prihajajo iz vaških vrtcev (𝑥2(2) = 30,64; p < 0,001).
Slika 3: Graf − oddaljenost od gozda
66,40%
28,00%
5,60%
34,20%
44,90%
20,90%
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
0−500 m 501−1000 m 1001 m in več
Vaški vrtci Mestni vrtci
27 6.5
Oddaljenost vrtca od travnika
Vzorec anketiranih o oddaljenosti vrtca od travnika je predstavljalo 293 vzgojiteljev, od tega 107 iz vaških vrtcev (36,5 %) in 186 iz mestnih (63,5 %). Med vsemi vzgojitelji je bil najpogostejši odgovor od 0 do 500 metrov, in sicer je ta med vzgojitelji iz vaških vrtcev znašal kar 96,3 % (n = 103), medtem ko je bil med vzgojitelji iz mesta malo manjši – 73,1 % (n = 136). Za odgovor od 501 do 1000 metrov se je odločilo 23,7 % vzgojiteljev iz mestnih vrtcev (n = 44) in zgolj 3,7 % vzgojiteljev iz vaških vrtcev (n = 4). Odgovor 1001 metrov in več se je odločilo 3,2 % vzgojiteljev iz mestnih vrtcev (n = 6), med vzgojitelji iz vasi pa se za ta odgovor ni odločil nihče.
Iz grafa na sliki 4 je razvidno, da se vaški vrtci nahajajo bližje travnikom kot mestni vrtci. To lahko potrdimo tudi s Hi-kvadrat testom. Z 99,9-% gotovostjo, oziroma z 0,1-% tveganjem lahko trdimo, da se pojavljajo statistično značilne razlike med odgovori vzgojiteljev, ki prihajajo iz mestnih vrtcev in odgovori vzgojiteljev, ki prihajajo iz vaških vrtcev (𝑥2(2) = 24,36;
p < 0,001).
Slika 4: Graf – oddaljenost od travnika
96,30%
3,70% 0,00%
73,10%
23,70%
3,20%
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
0–500 m 501–1000 m 1001 m in več
Vaški vrtci Mestni vrtci
28 6.6
Oddaljenost vrtca od kmetije
Na vprašanje o oddaljenosti vrtca od kmetije je odgovorilo 298 anketiranih vzgojiteljev, od tega 109 iz vaških vrtcev (36,6 %) in 189 iz mestnih (63,4 %). Večina vzgojiteljev iz vaških vrtcev je odgovorila, da je njihov vrtec do kmetije oddaljen največ 500 metrov (n = 73; 67,0 %), medtem ko se je za ta odgovor odločil občutno manjši delež vzgojiteljev iz mestnih vrtcev (n = 33; 17,5 %). Delež odgovorov za razdaljo 501–1001 m se med vrtci ni toliko razlikoval. Pri vaških vrtcih je segel do vrednosti 22,0 % (n = 24), pri mestnih pa 30,10 % (n = 57). Pri številu odgovorov 1001 metrov in več so se med mestnimi in vaškimi vrtci spet pojavile velike razlike.
Za ta odgovor se je odločilo 11,0 % vzgojiteljev z vasi (n = 12) in kar 52,4 % vzgojiteljev iz mest (n = 99).
Iz slike 5 je razvidno, da se vaški vrtci nahajajo bližje kmetijam kot mestni vrtci. To lahko potrdimo tudi s Hi-kvadrat testom. Z gotovostjo 99,9 % in s tveganjem 0,1 %, lahko trdimo, da se pojavljajo statistično značilne razlike med odgovori vzgojiteljev, ki prihajajo iz mestnih vrtcev, in odgovori vzgojiteljev, ki prihajajo iz vaških vrtcev (𝑥2(2) = 81,10; p < 0,001).
Slika 5: Graf – oddaljenost od kmetije
67,00%
22,00%
11,00%
17,50%
30,10%
52,40%
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
0–500 m 501–1000 m 1001 m in več
Vaški vrtci Mestni vrtci
