maj 20 1 4 , št . 5 , let
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik
Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):
Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič;
Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan;
Dragica Šuc, MSc
Izbrane teme so pripravili:
Dr. Valerija Korošec (OECD kazalniki blaginje – Indeks boljšega življenja); Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD); mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2013)
Uredniški odbor:
mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar
Tisk: SURS
Naklada: 120 izvodov
© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9
Trg dela ...14
Cene ...16
Plačilna bilanca ...18
Finančni trgi ...20
Javne finance ...22
Okvirji Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU ... 8
Okvir 2: Bruto domači proizvod v 1. četrtletju 2014 ... 10
Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno ... 13
Izbrane teme OECD kazalniki blaginje – Indeks boljšega življenja 2014 ... 27
Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2014 ... 29
Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2013 ... 30
Statistična priloga ...35
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. junija 2014.
Aktualno
V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju (0,2 %), BDP je bil medletno višji za 0,9 %. K nadaljevanju rasti BDP je prispevala predvsem visoka rast v Nemčiji, saj je bilo okrevanje
v več drugih državah evrskega območja počasnejše. V večini držav menjava s tujino še vedno ohranja pomemben prispevek k rasti, skladno s pričakovanji mednarodnih institucij pa vedno pomembnejši dejavnik rasti postaja tudi domače povpraševanje. Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju.
V Sloveniji je bil v prvem četrtletju ob krepitvi rasti izvoza in nadaljnjih znakih stabilizacije razmer v domačem okolju bruto domači proizvod medletno večji za 1,9 %. Glede na predhodno četrtletje se je BDP
zmanjšal (‑0,3 %, desez.), vendar po naši oceni predvsem zaradi negativnega prispevka spremembe zalog. Ob nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju se je okrepila medletna rast izvoza blaga, ob upočasnitvi rasti uvoza pa je bil prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP relativno visok (2,0 o. t.). Nadaljevalo se je tudi izboljševanje v nekaterih segmentih domače potrošnje. Drugo četrtletje zapored je bila medletno večja investicijska potrošnja (2,4 %), in sicer zaradi nadaljevanja visoke rasti investicij v gradbene inženirske objekte, sofinancirane s sredstvi EU. Zasebna potrošnja je ostala na ravni iz zadnjega četrtletja lani, prvič po koncu leta 2011 pa je bila medletno večja (0,6 %). Medletno manjša je bila državna potrošnja (‑2,0 %), negativno k rasti pa je tudi prispevala sprememba zalog (‑0,7 o. t.).
Razmere na trgu dela v zadnjih dveh mesecih kažejo znake stabilizacije, a še naprej ostajajo zaostrene.
Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nekoliko povečalo, najbolj v tržnih in nekoliko tudi v javnih storitvah.
Naraščanje števila registriranih brezposelnih, ki je bilo izrazito zlasti ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, se je v zadnjih dveh mesecih ustavilo (desez). Konec aprila je bilo brezposelnih 123.636 oseb, kar je za 2.304 oseb oz. 1,9 % več kot v enakem mesecu lani. V prvih štirih mesecih letos pa je bil delež mladih do 29 let med vsemi brezposelnimi precej višji kot v enakem obdobju lani. V prvem četrtletju se je nadalje zvišala povprečna bruto plača na zaposlenega (desez.), k temu pa je znova prispevala predvsem rast plače v zasebnem sektorju, ki se po stagnaciji v letu 2012 zadnje leto znova postopoma krepi.
Medletna inflacija je tudi maja ostala nizka. Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,6 %, k temu
so poleg sezonskih dejavnikov (višje cene sadja in obleke) prispevale predvsem višje cene tobačnih izdelkov in komunalnih storitev. Skromno medletno rast (0,7 %) še naprej zaznamuje šibka gospodarska aktivnost ter odsotnost inflacijskih pritiskov iz domačega in mednarodnega okolja.
Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah se je postopoma umirjalo tudi aprila, še naprej pa se krepi delež slabih terjatev. V aprilu je bilo znižanje obsega kreditov manjše kot v
preteklih mesecih, v prvem četrtletju pa je bilo za približno 40 % manjše kot v enakem obdobju lani. K temu je največ prispevalo upočasnjeno razdolževanje podjetij in NFI. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do ECB. Ponovno pa se je marca okrepil delež slabih terjatev, in sicer za 0,6 o. t. na 14,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Precej se je povečalo tudi oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev.
Primanjkljaj javnih financ (658 mio EUR) je bil v prvem četrtletju letos medletno manjši zaradi večjega povečanja prihodkov (6,2 %) kot izdatkov (3,7 %). Medletno višji prihodki so bili posledica povečanja v vseh
glavnih kategorijah prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU, ki so ostali približno enaki kot lani. Medletno višji izdatki so bili predvsem posledica višjih plačil obresti (18,0 %), na njihovo povečanje pa so v manjši meri vplivali še višji izdatki za investicije, drugi tekoči domači transferji, nekoliko pa tudi višji izdatki za plače. Socialni transferji so bili medletno nižji, razen za pokojnine in socialno varnost .
Na letošnji lestvici mednarodne konkurenčnosti Slovenija ostaja na dnu uvrščenih držav. V poročilu IMD o
konkurenčnosti držav za leto 2014 je Slovenija letos nazadovala na 55. mesto (med 60 državami), kar je tri mesta
nižje kot lani, oziroma 23 mest nižje kot v letu 2008. Ključni dejavnik poslabšanja letos so bili makroekonomski
podatki za lansko leto. Ankete med gospodarstveniki se sicer ne poslabšujejo več, a anketiranci ostajajo nezadovoljni
z učinkovitostjo države in možnostmi za poslovanje. Raziskava tudi ugotavlja, da so ključne konkurenčne
prednosti Slovenije predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura, mednarodno
konkurenčnost pa zavirajo neučinkovit pravni red, nestabilnost politik in delovanje vlade ter državnega aparata.
Po OECD kazalnikih blaginje pa se Slovenija uvršča na sredino med proučevanimi državami. Po Indeksu
boljšega življenja 2014 (OECD) se Slovenija uvršča na 19. mesto (med 36 državami), kar je nekoliko bolje kot lani.
Najbolje se uvršča po komponentah aktivnost civilne družbe in izobraževanje, najslabše pa pri zadovoljstvu z
življenjem.
tek oč a gosp odarsk
Mednarodno okolje
V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Po oceni Eurostata se je BDP zvišal za 0,2 % (desez.) in bil medletno višji za 0,9 %. K rasti gospodarske aktivnosti v evrskem območju je največ prispevala Nemčija (0,8 %), kjer se je BDP povečal zaradi domače potrošnje, predvsem bruto investicij, prispevek neto izvoza pa je bil negativen. BDP se je v prvem četrtletju povečal tudi v Avstriji (0,3 %), zmanjšal v Italiji (-0,1 %), v Franciji pa je ostal na enaki ravni kot v zadnjem četrtletju lanskega leta.
Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju.
Kazalnik gospodarske klime evrskega območja (ESI) se je po aprilskem znižanju zopet okrepil kot posledica večjega zaupanja med potrošniki, v industriji in gradbeništvu.
Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje še naprej kaže pozitivna gibanja, a se je maja nekoliko znižal, predvsem zaradi nižje vrednosti kazalnika za Slika 1: Rast BDP v Q1 in primerjava z napovedmi EK
-0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0
EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Poljska Češka Madžarska
Četrtletna desezonirana rast, v %
Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2014).
Q2 13 Q3 13 Q4 13 Q1 14 Q1 14 napoved EK
Slika 2: Gospodarska klima v evrskem območju
60 70 80 90 100 110 120
-40 -30 -20 -10 0 10 20
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %
Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %
Vir: EK.
Industrija Storitve
Potrošniki Trgovina na drobno
Gradbeništvo Gosp. klima v EMU (desna os)
Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR
Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t.
2013 V 13 IV 14 V 14 V 14/IV 14 V 14/V 13
3-mesečni EURIBOR 0,220 0,201 0,330 0,325 -0,5 12,4
3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,274 0,228 0,226 -0,2 -4,8
3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,019 0,017 0,016 -0,1 -0,3
Tečaj povprečje sprememba, v %
2013 V 13 IV 14 V 14 V 14/IV 14 V 14/V 13
EUR/USD 1,328 1,298 1,381 1,373 -0,6 5,7
EUR/CHF 1,231 1,242 1,219 1,221 0,1 -1,7
EUR/GBP 0,849 0,849 0,825 0,815 -1,2 -4,0
EUR/JPY 129,66 131,13 141,62 139,66 -1,4 6,5
Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR.
Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic
0 2 4 6 8 10 12 14 16
jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14
Donosnost 10-letne državne obveznice, v %
Vir: Bloomberg.
Slovenija Portugalska Španija
Italija Irska Nemčija
Avstrija
Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU
Javnofinančni primanjkljaji so se v večini držav EU po letu 2010, ko so dosegli najvišje vrednosti, znatno zmanjšali in naj bi se postopoma zmanjševali tudi v prihodnjih dveh letih. Lani se je primanjkljaj sektorja država v evrskem območju znižal na 3,0 % BDP, v EU pa na 3,3 %, kar je skoraj za polovico manj kot leta 2010. Javnofinančni primanjkljaji so se od leta 2010 znižali v večini držav EU, izjeme so Slovenija, Grčija in Ciper, ki se soočajo z velikimi javnofinančnimi problemi, ter Švedska in Estonija, kjer je primanjkljaj še vedno minimalen. EK v svoji pomladanski napovedi za letos v evrskem območju in EU prvič po letu 2008 pričakuje znižanje primanjkljaja pod zgornjo dovoljeno mejo 3 % BDP, kljub temu pa bo v več državah še vedno ostal nad to ravnjo1.
Rast dolga sektorja država v povprečju evrskega območja in EU naj bi letos dosegla vrh. Od leta 2008 se je dolg sektorja država v povprečju evrskega območja povečal za 22,5 o. t., v povprečju EU pa za 24,9 o. t. Gre predvsem za učinek snežne kepe2, zlasti izdatkov za obresti, ki so bili sicer nekoliko nižji kot v preteklih letih, ter vpliva na prilagoditev med stanjem in tokovi na rast dolga. Zadolženost se je znotraj EU po začetku finančne krize najbolj povečala na Irskem, Cipru, Portugalskem ter v Grčiji, Španiji in Sloveniji. Po napovedih EK naj bi javni dolg v evrskem območju in EU letos še naraščal in dosegel vrh pri 96 % BDP oz. 89,5 % BDP, prihodnje leto pa naj bi se prvič po letu 2008 začel zniževati.
Slika 4: Sprememba primanjkljaja sektorja država v
letih 2010–2013, v % BDP Slika 5: Konsolidirani bruto dolg sektorja država v letih 2008–2015, v % BDP
-35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10
SI EL IE ES UK CY HR PT FR PL EU
EMU IT SK MT BE NL RO LT HU FI BG AT CZ SE LV DK EE DE LU
V % BDP
Vir: Eurostat.
Povečanje primanjkljaja od 2010 do 2013 Zmanjšanje primanjkljaja od 2010 do 2013 Primanjkljaj v 2013
3% BDP
Napoved EK
0 20 40 60 80 100
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
V % BDP
Vir: Eurostat, EC Spring Economic Forecast 2014.
1 Primanjkljaj naj bi nad ravnjo 3 % BDP ostal v osmih državah EU: Ciper, Španija, Irska, Slovenija, Portugalska, Francija, Hrvaška, Združeno kraljestvo.
2 Povečanje dolga zaradi pozitivne razlike med nominalno obrestno mero in stopnjo nominalne rasti BDP.
Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin
Nafta povprečje sprememba, v %
2013 V 13 IV 14 V 14 V 14/IV 14 V 14/V 13
Brent USD 108,56 102,56 107,76 109,52 1,6 6,8
Brent EUR 81,66 79,25 78,18 79,42 1,6 0,2
Surovine sprememba, v %
2013/2012 III 14/IV 14 IV 14/IV 13
Neenergetske surovine -1,2 1,4 1,3
Hrana 1,1 1,2 3,0
Kmetijske surovine 1,4 0,0 7,7
Kovine -4,2 2,7 -7,7
Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR.
predelovalne dejavnosti, medtem ko je bila vrednost kazalnika za storitvene dejavnosti najvišja v zadnjih treh letih. Ifo kazalnik gospodarske klime v evrskem območju pa je za drugo četrtletje dosegel najvišjo vrednost po letu 2007.
Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, prav tako tudi medbančne obrestne mere. Evropska centralna banka je tudi maja ohranila ključno obrestno mero na ravni 0,25 %. Na denarnem trgu je v začetku meseca sicer prišlo do rahlega znižanja obrestnih mer s krajšo zapadlostjo, glede na pretekli mesec pa so se ohranile na podobnih ravneh. Banke so od konca januarja 2013 do začetka maja odplačale nekaj več kot polovico obveznosti (536,7 mrd EUR) od skupno 1.019 mrd EUR likvidnosti, ki so jo pridobile v obeh operacijah LTRO z zapadlostjo v začetku leta 2015.
Slika 6: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR
0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8
20 40 60 80 100 120 140
jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 USD za 1 EUR
USD/EUR za sod
Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.
Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)
Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)
Slika 7: Dolarske cene neenergetskih surovin
60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14
Indeks 2005=100
Vir: IMF.
Neenergetske surovine Hrana
Kmetijske surovine Industrijske surovine Kovine
Gospodarska gibanja v Sloveniji
V prvem četrtletju letos se je nadaljevala realna rast izvoza blaga, realni uvoz blaga pa se je po dveh četrtletjih rasti zmanjšal (desez.).1 Realni izvoz blaga se je ob nadaljevanju rasti v EU in krepitvi rasti izven EU povečal za 1,7 % glede na zadnje četrtletje lani. Po naši oceni2 se je med najpomembnejšimi proizvodi povečal predvsem izvoz vozil, električnih naprav in nekaterih kemičnih proizvodov, slabše pa je bilo gibanje izvoza farmacevtskih izdelkov ter ponovnega izvoza prej uvožene nafte in naftnih derivatov, ki sta bila glavna dejavnika rasti izvoza
1 Po statistiki nacionalnih računov.
2 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov o strukturi blagovne menjave po zunanjetrgovinski statistiki za prva dva meseca letošnjega leta.
Slika 8: Blagovna menjava – realno
70 75 80 85 90 95 100 105 110
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
Desezoniran realni indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz Uvoz
Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2013 III 14/II 14 III 14/
III 13 I-III 14/
I-III 13
Izvoz, nominalono1 2,7 14,6 3,4 4,3
-blago 2,2 11,9 5,1 5,8
-storitve 5,0 28,3 -3,5 -2,1
Uvoz, nominalno1 -0,8 5,0 2,1 3,0
-blago -1,2 4,2 1,6 2,1
-storitve 1,6 11,1 5,7 9,9
Industrijska proizvodnja, realno -0,6 2,02 4,23 1,73 -v predelovalnih dejavnostih -1,2 1,62 4,63 2,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih
gradbenih del, realno -2,6 8,92 44,73 37,23 Trgovina na drobno – realni prihodek -3,7 0,12 -0,43 -1,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine)
– nominalni prihodek -0,1 2,62 5,73 2,83
Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki.
Okvir 2: Bruto domači proizvod v 1. četrtletju 2014
V prvem četrtletju je bil ob krepitvi rasti izvoza in nadaljnjih znakih stabilizacije razmer v domačem okolju bruto domači proizvod medletno večji za 1,9 %. Glede na predhodno četrtletje se je zmanjšal (-0,3 %, desez.), vendar po naši oceni predvsem zaradi negativnega prispevka spremembe zalog. Ob nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju se je okrepila medletna rast izvoza blaga, ob upočasnitvi rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP relativno visok (2,0 o. t.). Nadaljevalo se je tudi izboljševanje v nekaterih segmentih domače potrošnje.
Drugo četrtletje zapored so bile medletno večje bruto investicije v osnovna sredstva (2,4 %), in sicer zaradi nadaljevanja visoke rasti investicij v gradbene inženirske objekte (38,4 %)1, sofinancirane s sredstvi EU. Investicije v opremo in stroje pa so bile medletno precej manjše (-15,3 %), kar je bilo ob nadaljnjem zmanjšanju glede na predhodno četrtletje tudi posledica učinka visoke osnove.2 Zasebna potrošnja je ostala na ravni iz zadnjega četrtletja lani, medletno pa je bila prvič po koncu leta 2011 večja (0,6 %). Večja je bila potrošnja trajnih in drugih proizvodov, kar so nakazovali tudi že kratkoročni kazalniki (masa neto plač, prihodek v trgovini z živili in neživili, kazalnik zaupanja potrošnikov). Državna potrošnja (-2,0 %) je bila znova manjša kot v enakem obdobju lani, kar povezujemo z nadaljnjim zmanjševanjem izdatkov za vmesno potrošnjo in tudi sredstev za zaposlene. Sprememba zalog je, za razliko od zadnjega četrtletja lani, znižala medletno rast BDP (-0,7 o. t.).
1 Njihova četrtletna rast je bila po desezoniranih podatkih drugo četrtletje zapored več kot 10-odstotna.
2 V prvem četrtletju lani so se zaradi večjih nakupov investicijske opreme za energetski objekt četrtletno povečale za 17,7 % (desez.).
Slika 9: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah
86 88 90 92 94 96 98 100 102 104 106
Q3 08 Q1 09 Q3 09 Q1 10 Q3 10 Q1 11 Q3 11 Q1 12 Q3 12 Q1 13 Q3 13 Q1 14
Desezoniran indeks Q3 2008=100
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
Slovenija Nemčija Francija
Italija Avstrija Hrvaška
Slika 10: Izdatkovna struktura medletne spremembe BDP v Sloveniji
-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Realna rast BDP, v %
Prispevki k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS.
Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.
Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.
v lanskem letu. Zmanjšanje realnega uvoza (-0,9 %) glede na zadnje lansko četrtletje je bilo po naši oceni posledica zmanjšanja uvoza proizvodov za vmesno porabo, ki predstavljajo skoraj dve tretjini celotnega uvoza blaga, uvoz proizvodov za investicije in za široko potrošnjo pa se je povečal. Po originalnih podatkih je bil realni izvoz blaga 6,7 % večji kot v enakem obdobju lani, medletno nekoliko večji je bil tudi uvoz (1,5 %).
Realni izvoz storitev se je v prvem četrtletju znova zmanjšal, realna rast uvoza storitev pa se je nadaljevala (desez.).3 Padec izvoza (-0,5 %) je bil posledica zmanjšanja
izvoza ostalih poslovnih storitev, medtem ko se je rast izvoza transportnih storitev okrepila, povečal se je tudi izvoz drugih4 storitev. Nadaljevala se je realna rast uvoza (1,9 %) kot posledica rasti uvoza ostalih poslovnih storitev in transportnih storitev, uvoz potovanj pa se je zmanjšal. Po originalnih podatkih je bil realni izvoz storitev medletno manjši za 3,6 %, realni uvoz pa večji za 8,6 %.
3 Po statistiki nacionalnih računov. Vir podatkov po posameznih vrstah storitev je plačilnobilančna statistika.
4 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.
Slika 11: Storitvena menjava – realno
700 800 900 1.000 1.100 1.200 1.300 1.400
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
V mio EUR, desezonirano
Vir: BS, preračuni UMAR.
Izvoz Uvoz
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju znova nekoliko povečal. Proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah se je še povečala in dosegla ravni iz leta 2008. Povečala se je tudi v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se postopoma povečuje od konca leta 2012. V nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki za ravnmi iz leta 2008 zaostajajo najbolj, pa je ostala podobna kot ob koncu preteklega leta. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v prvem četrtletju večji za 2,0 % (del. dnem prilagojeno). Večji je bil v vseh srednje nizko in večini nizko (z izjemo tekstilne industrije) ter srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panog.
Slika 12: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog
60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
Desezoniran indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj
Skromna aktivnost nizko tehnološko zahtevnih panog največ prispeva k večjemu zaostanku predelovalnih dejavnosti za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 v Sloveniji kot v EU. Nizko tehnološko zahtevne panoge v EU proizvodnjo od začetka lanskega leta povečujejo in v povprečju dosegajo skoraj 90-odstotno raven iz leta 2008. V Sloveniji je zaostanek večji predvsem zaradi pohištvene, usnjarske in tekstilne industrije, ki za obsegom proizvodnje iz leta 2008 zaostajajo za okoli polovico5. Večji kot v večini panog (v povprečju predelovalne dejavnosti dosegajo okoli 86-odstotno raven proizvodnje iz leta 2008) je še zaostanek v srednje nizko tehnološko zahtevnih gumarski industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov. Ravni iz leta 2008 pa presegajo, podobno kot v EU, nekatere tehnološko zahtevnejše panoge (poleg kemične in farmacevtske industrije še proizvodnja IKT opreme in električnih naprav).
Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju 2014 močno okrepila. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v prvem četrtletju povečala za 5,5 % (desez.). Ob četrti zaporedni četrtletni rasti je bila aktivnost tako kar za 37,3 % višja kot v enakem obdobju lani. Aktivnost se je povečala tudi v gradnji inženirskih objektov, v gradnji stavb pa se je malce znižala. Ugodna gibanja v gradnji inženirskih objektov so povezana z izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane z EU sredstvi, pa tudi z odpravljanjem posledic žleda.
Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec marca nižja kot konec lanskega leta. Zaloga pogodb v gradbeništvu, ki se je lani močno povečala (za 35,5 %), se je v letošnjem
5 V pohištveni (C31 proizvodnja pohištva) in tekstilni industriji se je tudi število zaposlenih od začetka krize prepolovilo. V prvem četrtletju je njihovo število znova padlo, v primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo za več kot desetino manjše.
Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in EU-28 v 1. četrtletju 2014
40 50 60 70 80 90 100 110 120
Lesna ind. Prehrambena ind. Papirna ind. in tisk. Pohišt. ind., dr. raznov. Tekstilna ind. Usnjarska ind. Kovinska ind. Popr., montaža stroj.,napr. Gumarska ind. Prz.dr.nekov.mineral.izd. Kemična in farmac. ind. Prz. IKT opreme, el. naprav Prz. vozil in plovil Prz.dr.strojev in naprav
Nizko teh. zahtevne Srednje nizko teh.
zahtevne
Sr. visoko in visoko teh. zaht.
Indeks 2008=100
Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR.
EU-28, desez. indeks Slovenija, orig. indeks
Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano
0 20 40 60 80 100 120 140
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
Povprečje 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gradbeništvo Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Nestanovanjske stavbe
Slika 15: Skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji v zadnjih štirih četrtletjih
0 400.000 800.000 1.200.000 1.600.000 2.000.000 2.400.000 2.800.000
Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
V m2
Vir: SURS
Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe
letu znižala za 10,5 %. V gradnji inženirskih objektov je zaloga pogodb letos ostala nespremenjena, v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa se je znižala in bila tudi nižja kot v istem obdobju lani. Neugodne obete kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih: skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, je bila tako v lanskem zadnjem kot tudi v letošnjem prvem četrtletju precej nižja kot v istem obdobju leto pred tem.
Upadanje prihodka v trgovini na drobno se je v zadnjih dveh četrtletjih ustavilo, v trgovini na debelo in z motornimi vozili pa ostaja na relativno visoki ravni (desez.). V trgovini
na drobno je v prvem četrtletju ostal na podobni ravni kot v preteklih dveh (desez.) in bil nižji kot pred letom. V trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je, po visoki rasti v zadnjem četrtletju lani, nekoliko zmanjšal, a ostal medletno precej višji. Medletno znatno višji je bil tudi v trgovini na debelo.
Prodaja v trgovini na drobno se je v prvem četrtletju povečala v vseh dejavnostih, razen v trgovini z motornimi gorivi (desez.). Prihodek v trgovini z neživili se je v prvem četrtletju povečal in bil po treh letih prvič medletno večji. Medletna rast je bila predvsem posledica večje prodaje v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom ter avdio in video zapisi, ki pa še vedno za več kot tretjino zaostaja za predkrizno ravnjo. Po zmanjšanju v Slika 16: Prihodek v trgovinskih panogah
70 75 80 85 90 95 100 105
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
Desezoniran indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.
Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.
Slika 17: Prihodek v trgovini z neživili
50 60 70 80 90 100 110 120
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
Desezoniran indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Trgovina z zdravili, kozmetiko Trgovina s tekstilom, oblačili, obutvijo
Trgovina s pohištvom, gosp. napravami, gradb. materialom Trgovina z račun., telek. napravami, knjigami in športno opremo
Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno
Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je značilna visoka koncentracija, ki se po letu 2006 zmanjšuje zaradi povečane prodaje v diskontnih trgovinah. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti …)1, je bila od leta 2000 značilna krepitev koncentracije, ki je bila posledica propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani večjih podjetij.
Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman- Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800).
Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost HHI, se je stopnja v naslednjih letih zniževala, v letu 2013 pa ostala na ravni iz leta 2012. Kljub zniževanju je indeks v vseh letih še izkazoval visoko koncentracijo.
Zniževanje koncentracije v zadnjih letih je bilo predvsem posledica krepitve prodaje v tujih diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerega je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2013 skupaj ustvarili 17,9 % celotnega prihodka od prodaje panoge na slovenskem trgu (leta 2007 6,5 %, v letu 2012 16,4 %). Nasprotno se je zniževal delež največjih treh družb v prihodku panoge.
1 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110.
Slika 18: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500
2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 V %
Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: HHI - Hirschman- Herfindahlov indeks koncentracije.
HHI (leva os) Delež največjih treh družb v čistih prihodkih, ustvarjenih na domačem trgu (desna os)
lanskem letu se je nekoliko povečal tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki pa ostaja medletno nižji. Po visoki rasti ob koncu lanskega leta pa se je zmanjšal prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je ostal medletno višji. Na nižjo prodajo energentov za ogrevanje
je vplivala mila zima, medtem ko je bila prodaja bencina in pogonskega goriva višja kot pred letom.
Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)6 se je, po manjšem znižanju konec lanskega leta, v prvem četrtletju letos spet zelo povečal (desez.) in je bil medletno višji v večini storitev. Najbolj se je povečal prihodek prometnih storitev (3,9 %), ki med glavnimi storitvami edini presega predkriznega7. Prihodek se je v prvem četrtletju znatno povečal še v informacijsko–komunikacijskih storitvah, kjer je bil višji tudi medletno. K medletni rasti so poleg računalniškega programiranja prispevale tudi telekomunikacijske storitve8. Prihodek se pri drugih poslovnih storitvah v prvem četrtletju ni spremenil, med njimi pa po ravni izstopa prihodek zaposlovalnih storitev, ki za petino presega povprečnega iz leta 2008. Tudi gostinski prihodek je v prvem četrtletju, po rasti v lanskem letu, stagniral, a ostal višji kot pred letom. V prvem četrtletju se je zmanjšal prihodek v strokovno–tehničnih storitvah (‑3,7 %), predvsem zaradi nadaljnjega padca prihodka projektantskih storitev.
Razpoloženje v gospodarstvu se je maja nadalje izboljšalo. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini na drobno in gradbeništvu. Postopno se izboljšuje tudi razpoloženje potrošnikov.
6 Gre za dejavnosti H–N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.
1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.
7 Medletno je bil prihodek prometnih storitev višji za 7,4 %, močno pa rastejo tudi nekateri drugi kazalci. Tako se je izvoz transportnih storitev medletno okrepil za 7,6 %, prehodi tovornjakov čez cestninske postaje v Sloveniji pa za 4,9 % (po BS in DARS).
8 Pri največjem ponudniku telekomunikacijskih storitev Telekomu Slovenije poročajo o 3,9-odstotni medletni rasti poslovnih prihodkov, še višja rast pri vseh ostalih ponudnikih skupaj pa kaže na nadaljnje izboljševanje konkurenčnosti v tej dejavnosti (skupna rast prihodka v telekomunikacijah je bila 6,8 %).
Slika 19: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)
75 80 85 90 95 100 105 110
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14
Desezoniran indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Skupaj Promet in skladiščenje (H)
Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)
Slika 20: Poslovne tendence
-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14
Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Storitvene dej.
Gradbeništvo Potrošniki
Trg dela
Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nekoliko povečalo. Zmanjševanje števila delovno aktivnih, ki se je začelo ob koncu leta 2008, se je v prvi polovici lanskega leta ustavilo. Po SRDAP9 se njihovo število nekoliko povečuje od drugega četrtletja lani (v prvem četrtletju letos za 0,1 %, desez.). V tem obdobju se je najbolj povečalo v tržnih storitvah, nekoliko tudi v javnih storitvah. Tudi po podatkih ankete o delovni sili (ADS) se je v prvem četrtletju število delovno aktivnih povečalo (za 0,4 %, desez.), po naši oceni zlasti zaradi večjega števila
9 Statistični register delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.
Slika 21: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni
40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240
660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano
Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.
Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)
samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov. Na nekoliko višji (0,1 %, desez.) obseg zaposlenosti pa kažejo tudi podatki po statistiki nacionalnih računov.
Naraščanje števila registriranih brezposelnih se je v zadnjih dveh mesecih ustavilo (desez.), med brezposelnimi pa je večji delež mladih do 29 let. Njihovo število, ki se je močneje povečalo ob koncu lanskega in še v začetku letošnjega leta, se v marcu ni spremenilo, aprila pa se je rahlo zmanjšalo (desez.), a bilo še vedno višje kot pred letom. Konec aprila je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 123.636 oseb.
Aprilsko desezonirano zmanjšanje je zlasti posledica povečanega odliva iz brezposelnosti, pretežno v zaposlitev,
Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2013 III 14/
II 14 III 14/
III 13 I-III 14/
I-III 13
Aktivno prebivalstvo -0,7 0,1 0,2 0,0
Formalno delovno aktivni -2,0 0,21 -0,3 -0,6
Zaposlene osebe -2,6 0,6 0,0 -0,3
Registrirani brezposelni 8,8 -0,11 3,3 4,1 Povprečna nominalna bruto
plača -0,2 0,01 0,4 0,9
-zasebni sektor 0,6 -0,11 1,2 1,8
-javni sektor -1,3 -0,31 -0,6 -0,3
-v tem sektor država -2,5 0,11 -0,7 -1,0 2013 III 13 II 14 III 14 Stopnja registrirane
brezposelnosti (v %),
desezonirano 13,1 13,1 13,5 13,5
Povprečna nominalna bruto
plača (v EUR) 1.523,18 1.520,08 1.520,88 1.526,41 -zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.400,93 1.406,47 1.418,26 -javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.736,33 1.730,63 1.725,71 -v tem sektor država (v EUR) 1.716,48 1.721,15 1.701,42 1.708,70 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.
Opomba: 1 desezonirani podatki.
Slika 22: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
-4,5 -4,0 -3,5 -3,0 -2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0
Predelovalne dejavnosti
Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve
Četrtletna desezonirana rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q1 2013 Q2 2013 Q3 2013 Q4 2013 Q1 2014
Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
Število v 1.000 Sprememba števila
2013 III 13 XII 13 III 14 2013/
2012 III 14/
II 14 III 14/
III 13 I-III 14/
I-III 13
Predelovalne dejavnosti 177,7 177,9 177,0 177,5 -5.235 57 -364 -505
Gradbeništvo 54,3 52,4 52,0 52,6 -5.541 1.917 290 -559
Tržne storitve 333,1 332,2 333,5 334,7 -5.260 2.126 2.528 1.080
-od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,2 105,5 103,8 103,2 -3.656 28 -2.308 -2.387
Javne storitve 170,1 170,2 170,2 170,9 -1.489 466 735 417
Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 49,2 48,9 48,9 -1.559 120 -364 -518
Izobraževanje 65,4 65,7 65,6 66,3 -71 239 609 488
Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,3 55,7 55,8 141 107 490 448
Drugo 58,4 57,4 58,6 51,8 1.121 -188 -5.607 -5.484
Vir: SURS, preračuni UMAR.
medtem ko je bil priliv v brezposelnost sezonsko običajen.
V prvih štirih mesecih letos se je v evidenco skupno prijavilo nekoliko manj oseb glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi manj oseb, ki so izgubile delo, več pa je bilo iskalcev prve zaposlitve. Celotni odliv iz brezposelnosti je bil večji, zlasti v zaposlitev. Kot posledica povečanja števila brezposelnih v začetku leta se je stopnja registrirane brezposelnosti v prvem četrtletju povišala na najvišjo raven po letu 1999 (na 13,5 % desez.). Tudi po podatkih ADS se je število brezposelnih v prvem četrtletju letos močneje povečalo (desez.), znova predvsem med mladimi.
Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v prvem četrtletju nadalje zvišala (desez.). K temu je znova prispevala predvsem rast plače v zasebnem sektorju,10 ki se po stagnaciji v letu
Tabela 6: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti
I-XII 13 I-IV 13 I-IV 14 IV 14
PRILIV 108.344 39.081 37.319 7.159
Iskalci prve zaposlitve 19.071 4.772 5.240 1.015
Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 88.710 34.245 32.025 6.138
Stečaj podjetja 3.732 1.339 1.090 137
Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 17.896 6.564 6.155 1.333
Prenehanje pogodbe za določen čas 54.004 21.559 20.069 3.565
Ostalo 13.078 4.783 4.711 1.103
Ostalo (prehodi med evidencami) 563 64 54 6
ODLIV 102.390 35.810 37.698 10.253
Brezposelni dobili delo 65.054 23.509 27.956 7.272
Javna dela 5.423 2.865 3.797 485
Samozaposlitev 5.789 1.565 1.206 352
Prehod v neaktivnost 13.295 3.700 3.536 748
Upokojitev 8.511 2.397 1.980 450
Kršitev obveznosti 14.772 5.315 3.131 1.146
Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 9.269 3.286 3.075 1.087
Vir: ZRSZ.
201211 zadnje leto znova postopoma krepi. V sektorju država, kjer se povprečna plača znižuje od sredine leta 2011, se je ta še nekoliko znižala, v celotnem javnem sektorju pa zvišala zaradi rasti v javnih družbah.12 V teh se je plača tokrat opazno zvišala in s tem skoraj v celoti nadomestila padec lanskega zadnjega četrtletja. Medletno se je rast povprečne plače javnih družb nekoliko okrepila13 (1,4 %), podobno kot v zasebnem sektorju (1,8 %), v državnem pa se je medletni padec nadalje zmanjšal (-1,0 %). Med dejavnostmi se je rast bruto plače medletno še okrepila v industriji in tradicionalnih tržnih storitvah, v ostalih tržno-storitvenih dejavnostih pa je plača ostala nižja kot pred letom.
10 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme – Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju.
11 Na rast v letih 2009, 2010 in 2011 sta močno vplivala spremenjena struktura zaposlenosti in v zadnjih dveh predvsem dvig minimalne plače.
12 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd.
13 Od tega le v javnih nefinančnih družbah (1,4 %); v javnih finančnih družbah je bila medletno nižja (-0,2 %).
