Številka 2, letnik XXI, junij 2013
Evropa v najdaljšem
obdobju recesije Padec BDP-ja letos
v Sloveniji 2,6 % Trgovina občuti padec kupne moči
KonjunKturna gibanja
celovite ocene in analize tekočih gospodarskih gibanj
Moke vse manj,
iz česa bo kruh?
Arbitraža v mednarodnem poslovanju
Arbitraža je za mednarodno poslovanje gospodarskih subjektov izrednega pomena. Strankam omogoča nevtralno razrešitev sporov brez intervencije državnih sodišč, ki jim mednarodna poslovna praksa pogosto ne zaupa.
Aktualna številka sooča različne poglede domačih in tujih strokovnjakov ter s prikazom prakse Stalne arbitraže pri GZS, arbitražo postavila v kontekst mednarodnega poslovanja.
Obravnavamo tudi nekatere, v slovenskem prostoru izvirne teme: arbitraža kot način reševanja fi nančnih sporov in dokumentarno reševanje gospodarskih sporov (DOCDEX).
Posebno pozornost namenjamo pomenu arbitraže pri tujih investicijah:
• Država, lokalne skupnosti in javna podjetja kot stranke v arbitražnem postopku
• Arbitraža kot način reševanja investicijskih sporov
• Bilateralni sporazumi o spodbujanju in zaščiti investicij s pregledom prakse
V reviji boste našli tudi ekskluzivni slovenski prevod Arbitražnih pravil UNCITRAL, revizija 2010.
AKTUALNO
Slovenska arbitražna praksa izhaja trikrat na leto (marec, junij, november).
Cena letne naročnine:
80,00 EUR z vključenim DDV in poštnino. Naročila:
Andreja Abram andreja.abram@gzs.si tel.: 01 58 98 129
junij 2013 V prihodnji številki bomo obravnavali vlogo arbitra v arbitražnih postopkih.
KonjunKturna gibanja
Strokovna revija
Številka 2, letnik XXI, junij 2013
Izdajatelj in urednik:
SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana
telefon: 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-mail: skep@gzs.si http://skep.gzs.si Uredniški odbor:
Darja Močnik, mag. posl. ved; Alenka Avberšek;
Goran Novković Avtorji:
SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS: Darja Močnik, mag. posl. ved;
Alenka Avberšek; Goran Novković; Majda Dekleva;
mag. Jože Renar; Zdravko Kafol; Janez Renko;
mag. Vida Kožar; Dušan Zupančič; Robert Sever;
mag. Vekoslav Korošec
Zunanji strokovnjaki:
mag. Irena Roštan; mag. Marjan Širaj;
Gorazd Justinek Oblikovanje:
Samo Grčman
Tisk: Birografika BORI d.o.o.
Naklada: 600 izvodov
Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2013, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust SKEP je član evropskega združenja
konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d’Instituts Européens de Conjoncture Economique
SKEP In Konjunkturna gibanja sta zaščiteni blagovni znamki GZS.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806
Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518.
Domači in tuji viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, UMAR, AJPES, Ministrstvo za
finance, Uradni list RS, GZS, ECB, EBF-EURIBOR, Eurostat, OECD, Evropska komisija,
Consensus Economics, AIECE, IMF, EBRD, Markit Economics
UVODNIK
Zmagali bodo pametnejši
Globalno povpraševaje še raste, a se umirja. Evropa okreva neenakomerno in počasi. Nemško gospodarstvo poganja evro območje, a država varčuje in krepi poslovno okolje. V recesiji sta Italija in Francija, brezposelnost narašča, krčijo se programi javnega financiranja. Pada BDP Hrvaške, raste v Srbiji. V obeh visoka brezposelnost še narašča.
Žal pada tudi slovenski ugled. Po negativni rasti BDP v 2012 in po 10-odstotnem zaostajanju za ravnijo BDP 2008 smo na dnu EU, tik pred Grčijo. Slovenske gospodarske družbe so v letu 2012 poslovale več kot 50-odstotno slabše kot leto prej, na račun slabih terjatev in naložb v letih pred krizo. Bistveno slabša je bila tudi davčna osnova za državne blagajne.
Optimizem kaže le peščica izvoznikov.
Pravočasno so se prestrukturirali, dobičke pametno reinvestirali v konkurenčne nišne produkte in nišne trge. A tudi ti zaradi stanja bank in nezaupanja v državo poslujejo vse težje. Kaj šele slabši od njih, kot sektor graditeljstva. Tu gre le na slabše! BDP za leto 2013 zato popravljamo navzdol, na -2,6 odstotka.
Velika nevarnost in za odlične velik izziv je krčenje globalnega
avtomobilskega trga, javno in zasebno varčevanje ter manjša kupna moč.
Če je pritisk na cenejša zdravila priložnost za generike, krčenje evropske avtomobilske industrije zaostruje bitko za zeleno, inovacijsko in stroškovno konkurenčnost v vrednostni verigi, katere del so tudi naša podjetja.
Se bomo končno zavedli, da gre zares?
Brez prioritetnih področij, s katerimi smo lahko z našim znanjem in kompetencami zares dobri, ne gre več. Imamo jih, tudi za prebojne inovacije. Če bomo sposobni pametno investirati denar, združevati pamet in izkušnje, kako z njimi uspeti na trgu. Ne povsod in vsakomur po malo, kot doslej! Izziva pametne specializacije smo se lotili na GZS: identificirati nosilce, od spodaj navzgor, s podjetji iz industrije, največjimi zaposlovalci in izvozniki ter hitro rastočimi podjetji. Ne iz kabineta. Ste z nami tudi Vi?
Spoštovane bralke in bralci, z novo preobleko Vam želimo Konjunkturna gibanja še bolj približati. Poudarili smo ključne informacije in napovedi, da boste lažje in celostno razumeli , kaj se dogaja v gospodarstvu doma in po svetu. Da Vam bo to v oporo v načrtovanju prihodnosti.
Želimo vam prijetno in koristno branje.
Arbitraža v mednarodnem poslovanju
Arbitraža je za mednarodno poslovanje gospodarskih subjektov izrednega pomena. Strankam omogoča nevtralno razrešitev sporov brez intervencije državnih sodišč, ki jim mednarodna poslovna praksa pogosto ne zaupa.
Aktualna številka sooča različne poglede domačih in tujih strokovnjakov ter s prikazom prakse Stalne arbitraže pri GZS, arbitražo postavila v kontekst mednarodnega poslovanja.
Obravnavamo tudi nekatere, v slovenskem prostoru izvirne teme: arbitraža kot način reševanja fi nančnih sporov in dokumentarno reševanje gospodarskih sporov (DOCDEX).
Posebno pozornost namenjamo pomenu arbitraže pri tujih investicijah:
• Država, lokalne skupnosti in javna podjetja kot stranke v arbitražnem postopku
• Arbitraža kot način reševanja investicijskih sporov
• Bilateralni sporazumi o spodbujanju in zaščiti investicij s pregledom prakse
V reviji boste našli tudi ekskluzivni slovenski prevod Arbitražnih pravil UNCITRAL, revizija 2010.
AKTUALNO
Slovenska arbitražna praksa izhaja trikrat na leto (marec, junij, november).
Cena letne naročnine:
80,00 EUR z vključenim DDV in poštnino. Naročila:
Andreja Abram andreja.abram@gzs.si tel.: 01 58 98 129
junij 2013 V prihodnji številki bomo obravnavali vlogo arbitra v arbitražnih postopkih.
Alenka Avberšek
VSEBINA
3 svetovna gibanja
4 Svetovno gospodarstvo POD PRIČAKOVANJI
9 slovenska
gibanja
10 Slovensko gospodarstvo se krči, neravnovesja ostajajo
12 Pogoji na trgu dela vse slabši
15 Plače v krizi še navzdol
16 Izvoz potrebuje pospešek
17 Poslovanje gospodarstva v 2012:
zelo negativni trendi
19 Likvidnost se ne izboljšuje
20 Poslovna pričakovanja pesimistična
22 panoŽna gibanja
23 Industrija se kljub nekaterim izjemam še naprej krči
24 Gradbeništvo še ne bo okrevalo
26 Trgovina občuti padec kupne moči
27
Za turizem vse težje
28 Storitvenim dejavnostim slabše, le izbranim bolje
29 Banke v procesu sanacije
32 dokUMentacija
32 Analitske in statistične tabele
45 staliŠča gzs
1 Uvodnik
Zmagali bodo pametnejši.
Optimizem kaže le peščica
izvoznikov.
svetovna gibanja
Svetovna gospodarska rast, Povprečne letne stopnje rasti v %
6 4 2 0
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
Vir: Economic Intelligence Unit, SKEP GZS
PMI indeks maja za evroobmočje
47,7
Top gospodarske napovedi za evro območje 2013 Top gospodarske napovedi za svet 2013
Inflacija 2,6% ↓ Euro 1,31 USD stabilno
Brezposelnost 12,2% ↑ Nafta +5% stabilno
BDP -0,4% ↓ Prehrambne surovine – 10 % znižanje
Ključni kazalci, svet 2012 Ključni kazalci, svet 2013
BDP svet 3,0% BDP svet 3,1%
Rast svetovne industrijske proizvodnje 2,8 % Rast svetovne industrijske proizvodnje 3,3%
Surovine (indeks HWWA) – 3% Surovine (indeks HWWA) -1,0%
Največji slovenski trgi Veliki in perspektivni trgi
Nemčija: ostaja motor evroobmočjaItalija: v recesiji že sedem zaporednih območij Avstrija: ohranja nizko rast, najnižja brezposelnost Hrvaška: ni v dobri kondiciji
Francija: znova v recesiji, brezposelnost narašča
Rusija: boljše poslovno okolje bistvenega pomena za spodbujanje naložb
Turčija:priložnost, tveganje politične stabilnosti Indija: povprašuje po evropskem industrijskem znanju in tehnoloških rešitvah
Kitajska: prehaja v obdobje zrelosti
Kazahstan: velike priložnosti, zlasti za krepitev izvoza
svetovno gospodarstvo pod pričakovanji
Obdobje počasne rasti se nadaljuje
Začetek leta 2013 ni upravičil pričakovanj za postopno iz- boljšanje pogojev poslovanja in povrnitev svetovne rasti.
Pod pričakovanji sta ostali predvsem Kitajska in Rusija, tudi prvi podatki za Evropo so slabši od prvotnih pričakovanj. Ob nemoči strukturnih in fiskalnih politik nekaj rezultatov dajejo le ukrepi centralnih bank. Z operacijami na trgih in s tem ogrom- no ponudbo svežega denarja po nizkih obrestnih merah. Žal ta denar – z izjemo Japonske – ni dosegel realnega gospodar- stva, temveč se izgublja v državnih obveznicah za financiranje deficitov in dolga.
Kitajsko gospodarstvo iz obdobja hitre rasti prehaja v obdobje zrelosti. Letošnja rast bo pod 8 odstotki. Investicijska rast se je upočasnila, deloma jo je nadomestila potrošnja gospodinjstev, krepi pa se tudi domači storitveni sektor, ki je bil doslej v senci industrijske proizvodnje. Japonska je uspela z 20-odstotno devalvacijo jena in izdajo ogromne količine svežega denarja spodbuditi domače povpraševanje in povečati izvozno konku- renčnost. V Latinski Ameriki vodilna gospodarska sila ostaja Brazilija, kjer fiskalni in monetarni ukrepi podpirajo strukturne reforme in investicije – tako domače kot tuje. V Braziliji je reali- ziranih kar 5 % vseh neposrednih tujih investicij.
GOSPODARSKA RAST, SVET – REALNE STOPNJE RASTI, V % 2012
ocena
2013 napoved
2014 napoved Gospodarska rast (BDP) – svet 3,0 3,1 4,0
· ZDA 2,2 1,9 2,6
· Japonska 2,0 1,4 1,6
· Kitajska 7,8 7,8 8,4
· Indija 3,7 5,7 6,6
· Brazilija 0,9 2,9 3,5
· Rusija 3,4 2,3 3,6
Evro območje – EU 17 -0,6 -0,4 1,2
· Nemčija 0,7 0,4 1,8
· Francija 0,0 -0,1 1,1
· Italija -2,4 -1,3 0,7
· Španija -1,4 -1,5 0,9
Vir: EC Spring forecast, maj 2013; OECD Economic Outlook, maj 2013
ZDA bo v letu 2013 beležila okoli 2-odstotno rast, v 2014 pa bi se lahko okrepila na blizu 3 odstotke. Rast je spodbujena predvsem z domačo potrošnjo ob oživitvi gradbeništva in nepremičninskega trga. Deloma pa bo tudi odraz statistične vključitve nekaterih novejših kategorij raziskav in razvoja, ustvarjalnih industrij ter neopredmetenih sredstev. Rast so nekoliko zavrli ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki so posegli predvsem v izdatke za vojaške operacije in zdravstvo ter omejili nekatere davčne olajšave in dvignili davke. Izboljšuje pa
Nevarnost
Nadaljevanje dolžniške krize v evro območju, neizvajanje strukturnih reform in izgubljanje tržnih deležev EU v svetu.
Priložnost
Učinkovito in hitro delovanje ukrepov ekonomske politike v evro območju, prelivanje ugodnih trendov iz ZDA in Azije.
svetovna gibanja
GLOBALNI KAZALNIKI
Obdobje upočasnjene rasti se nadaljuje. Svetovno gospodarstvo občuti krizo v evro območju, hkrati pa se prilagaja novim razmeram šibkejšega evropskega povpra- ševanja in se usmerja na druge trge.
Kitajsko gospodarstvo prehaja v obdobje zrelosti.
Obdobje visoke, tudi dvomestne rasti Kitajske se izteka, na številnih področjih so dosežene meje rasti.
PMI Indeks. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) se je maja zvišal za 0,8 točke na 47,7 točke (vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti) in je na trimesečnem vrhu, a še vedno ostaja globoko v območju krčenja.
Cene svetovnih surovin. Zadržano povpraševanje po surovinah zaradi nizke gospodarske aktivnosti tišči cene navzdol. Ponudba se prilagaja hitreje kot v preteklosti tudi zaradi tehnološkega napredka. Kljub temu trgi surovin ostajajo zanimivi za investicijske vlagatelje.
se trg dela. ZDA so v zadnjih petih mesecih ustvarile za polovico več novih delovnih mest kot leto pred tem.
TRGOVINA, SUROVINE IN INDUSTRIJA NA SVETOVNI RAVNI
Medletna rast v % 2012 2013 2014
Svetovni BDP 3,0 3,1 4,0
Svetovna trgovina 2,7 3,5 5,9
Svetovne cene surovin -3,0 -3,0 -1,0
Svetovna industrijska
proizvodnja 2,8 3,3 4,4
Vir: OECD, AIECE, maj 2013
Najboljše obete v ZDA kažejo vodilni kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti OECD. Podobno velja tudi za Japonsko.
Pod dolgoročnim trendom pa so gibanja kazalnikov za Kitajsko, Indijo in Rusijo. V evroobmočju so pričakovanja še vedno pod dolgoročnim trendom, vendar se izboljšujejo.
Poslovna pričakovanja so po anketni analizi Economist Inteligence Unit globalno najbolj pozitivna v dejavnostih povezanih s kmetijstvom, energijo in naravnimi viri ter v letalski in obrambni industriji. Pozitivna klima je zaznana v predelovalnih dejavnostih in IT industriji ter poslovanju v trgovini in izobraževanju. Na drugi strani pa so pričakovanja globalno najslabša v gradbeništvu in avtomobilski industri- ji, tudi v transportu in logistiki. Avtomobilska industrija se prilagaja novim razmerjem na trgih: delež svetovne prodaje v državah zahodne Evrope je v petih letih padel iz 25 na 17
% medtem ko se je delež azijskih držav v tem času povečal iz 30 na 43 %. To sili evropske proizvajalce v krčenje zmoglji- vosti in povečevanje produktivnosti, kar občuti tudi sloven- ska industrija, predvsem kot pritisk v dobaviteljskih verigah.
Farmacevtska in zdravstvena industrija v Evropi se prilagaja zaostrenim pogojem financiranja in varčevanju javnega zdravstva, kar povečuje povpraševanje po cenejših, generič- nih zdravilih, kjer so konkurenčna tudi slovenska podjetja.
Evropa v najdaljši recesiji, obrat v 2014
Evro območje je v prvem četrtletju letos že šestič zapored beležilo krčenje BDP. Ta se bo v letu 2013 po ocenah Evropske
komisije znižal za 0,4 odstotka. Domače povpraševanje bo zadržano zaradi procesa uravnoteženja javnih in korporativnih bilanc. Izvoz je zadržan pod pritiski upočasnjene rasti
Kitajske in krčenja javnih izdatkov v ZDA ter dviga evra napram japonskemu jenu. Proizvodne kapacitete ostajajo neizkoriščene, obrestne mere ECB so zgodovinsko nizke. Kljub temu se tokovi denarja ne obračajo v realno gospodarstvo.
Za leto 2014 je pričakovano okrevanje z rastjo BDP okoli 1,4 odstotka. Pričakovano je izboljšanje investicijske aktivnosti, ki bo osredotočena na stroje in opremo v izvozno naravnanih panogah. Brezposelnost v EU narašča in bo v letih 2013-14 presegla 12 odstotkov. Najvišja bo v Grčiji in Španiji, prek 25- odstotna, najnižja pa v Nemčiji in Avstriji, pod 5-odstotna.
Ekonomska politika EU in evro območja je osredotočena na vzpostavitev pogojev za pričetek delovanja bančne unije, ki naj bi poenotila tudi standarde nadzora in garancij za bančne vloge. Evropa je v tem letu že v polni meri uveljavila okrepljeno gospodarsko upravljanje v okviru evropskega semestra. Ta od držav članic zahteva izvajanje strukturnih ukrepov in politik za rast, skladno z enotnimi smernicami EU in pod pritiskom sankcij. V okviru fiskalnega upravljanja pa so članice EU letos prvič zavezane k posredovanju nacionalnih proračunov v Bruselj pred sprejemom doma ter k umestitvi fiskalnih pravil v domači pravni red.
Okrevanje evropskih držav po krizi je neenakomerno. V primerjavi z ravnijo BDP v začetku leta 2008 so med državami EU najbolje okrevale Poljska, Slovaška in Švedska. Slovenija zaostaja za ravnjo BDP iz začetka 2008 skoraj za 10 odstotnih točk, kar je največ od vseh evropskih držav, razen Grčije.
Nemčija ostaja motor evro območja, njena rast pa sloni predvsem na domačem povpraševanju, k čemur pripomoreta prilagodljiv trg dela in konkurenčno gospodarstvo. Za uravnotežene javne finance izvajajo predvsem ukrepe za omejitev plač javnih uslužbencev ter omejitev stroškov na lokalni oz. deželni ravni. Nemčija ob tem sprejema še kopico dolgoročnih strukturnih ukrepov, kot npr. deregulacijo poklicev, zniževanje ovir za podjetništvo, dostopnost do terciarne izobrazbe. Za 2013 je pričakovati 0,4-odstotno, v letu 2014 pa 1,8-odstotno rast.
Francija znova v recesiji, brezposelnost narašča. Domače povpraševanje je zadržano zaradi posledic obsežne fiskalne konsolidacije, ki je posegla tudi v dohodke prebivalstva.
Hkrati pa Francija pospešeno krči ali ukinja vse neučinkovite programe financirane iz javnih virov. Gradbeništvo se krči, cene nepremičnin padajo. V 2013 Francija ne bo beležila rasti, za 2014 pa je ocena o možni 0,8-odstotni rasti BDP.
Italija v recesiji že sedem zaporednih četrtletij. Zasebna potrošnja in investicije se krčijo, hkrati ko se izvajajo ukrepi za stabilizacijo javnih financ. K temu je dodatno prispevala tudi politična negotovost. Rasti v letu 2013 zato še ni pričakovati, ta bo možna šele v 2014.
Velika Britanija prilagaja domačo valuto. Pri spodbujanju rasti si pomaga tudi z ukrepi monetarne politike oziroma prilaganjem domače valute. Gospodarska rast bo kljub temu precej zadržana in bi v 2013 lahko dosegla 0,6 odstotka in v 2014 le nekoliko obetavnejših 1,4 odstotka.
Evro je od februarja in vse do konca marca slabel, aprila se je ok- repil, v maju pa ponovno slabi. Evro se je aprila 2013 v primerjavi z ameriškim dolarjem na mesečni ravni znižal za 0,5 odstotka, v primerjavi z aprilom 2012 pa za odstotek. Od aprila lani do aprila letos se je vrednost evra v primerjavi z japonskim jenom zvišala za 20,3 odstotka, v primerjavi z angleškim funtom se je zvišala za 3,9 in v primerjavi z švicarskim frankom za 1,8 odstotka.
Nizko povpraševanje zadržuje nizko inflacijo
Inflacija v evro območju se znižuje in je aprila na letni ravni dosegla le 1,2 odstotka. Tveganje deflacije tako postaja vse bolj izrazito, predvsem v državah z najtežjimi gospodarskimi razmerami - Grčiji, Cipru, Portugalski, Irski – pa tudi na
Švedskem, Danskem in v Latviji. Najvišjo inflacijo evro območja ima novinka Estonija.
V letu 2013 naj bi po ocenah EK povprečna inflacija v evro območju padla na 1,6 odstotka in na 1,8 odstotka v EU. Za 2014 pa je pričakovati še nižje rasti cen, za 1,5 odstotka v evro obmo- čju in 1,7 odstotka v EU.
Surovine držijo cene tudi kot finančne naložbe
Cene surovin naj bi rahlo upadle v letih 2013 in 2014. Letos se bodo vpovprečju znižale le za3 odstotke, prihodnje leto pa za odstotek. V primerjavi z letom 2010 pa bodo v povprečju višje za okoli 25 odstotkov. Tako kažejo napovedi združenja evropskih konjunkturnih inštitutov AIECE, merjene v dolarjih in izražene s skupnim uteženim HWWI indeksom.
Cene surovin visoke. Svetovne trge surovin v zadnjem obdob- ju zaznamujejo presežne kapacitete, saj se je povpraševanje zaradi upočasnjene rasti zmanjšalo. Cene v povprečju kljub temu niso upadle skladno s tem, temveč so ostale razmeroma stabilne in na visoki zgodovinski ravni. Trgi surovin so namreč zelo občutljivi na geopolitična dogajanja, vremenske razmere in druge motnje v ponudbi. Povpraševanje po surovinah pa ustvarjajo tudi investicijski skladi in finančni vlagatelji. Ti jih kupujejo zaradi pričakovanih donosov, saj so donosi na finanč- nih trgih ta čas razmeroma nizki, svežega denarja pa je zaradi ekspanzivnih politik centralnih bank na trgu veliko.
Najhitreje rastoče države v evropskem prostoru ta čas so baltske države Litva, Latvija in Estonija bi lahko dosegale rast med 3 in 4 odstotki v letih 2013-14.
Med srednje in vzhodno evropskimi trgi najbolje kaže Poljski, ki je najhitreje okrevala in dosega letne rasti med 1 in 2 odstotkoma. Še nekoliko bolje velja za Slovaško, ki pa se spopada z visoko stopnjo brezposelnosti. Češka in Madžarska se bosta letos in prihodnje leto, kot kaže, izognili recesiji in ponovno vzpostavili pogoje za rast.
Hrvaška ni v dobri kondiciji.Julija 2013 bo postala 28.
članica EU. Njen BDP se je od leta 2008 znižal za 12 odstotkov, za nadaljnji odstotek naj bi se skrčil tudi letos. Stopnja brezposelnosti je prek 19-odstotna, med mladimi celo prek 46-odstotna. Srbija bi v letih 2013 in 2014 lahko dosegla 1,7- oz. 1,9-odstotno rast. Ta bo spodbujena z okrepljenim izvozom predelovalnih dejavnosti, saj je Srbija zanimiva za neposredne tuje naložbe v industriji, tudi za slovenska podjetja.
Turčija je priložnost. Turčijanaj bi letos in prihodnje leto dosegla stabilno rast med 3 in 4 odstotki, pri čemer naj bi uvozno povpraševanje raslo bistveno hitreje, med 6 in 8 odstotki, kar je lahko izvozna priložnost za naša podjetja.
Evropska valuta stabilna, a ne brez tveganj
Evro je bil v povprečju vreden 1,3 ameriškega dolarja v prvih štirih mesecih. Podaljšanje recesije v Evropi in možnost ponovnega pojava dolžniške krize lahko vplivata na trdnost evropske valute, ki sicer v letu 2013 v primerjavi z ameriškim dolarjem ostaja razmeroma stabilna.
ECB je v začetku maja ponovno znižala obrestne mere.
Podobno ali še bolj ohlapno denarno politiko vodijo tudi nekatere druge centralne banke, ki z nižanjem obrestnih mer in operacijami na trgu povečujejo ponudbo poceni denarja in skušajo pospešiti vlaganja in gospodarsko rast. Japonska je, z namenom da bi pomagala svojemu gospodarstvu, sistematično nižala vrednost jena s povečevanjem ponudbe.
Jen je tako v letu dni napram evru izgubil okrog 30 odstotkov vrednosti.
Obilica nafte. Trg nafte in zemeljskega plina sta v zadnjih nekaj letih doživela izrazite spremembe, ki so posledica tehnološkega napredka pri pridobivanju, logistiki in energetski učinkovitosti.
Svetovne zaloge nafte, ki jih je bilo po ocenah v 1970-tih le še za okoli 30 let, so v letu 2013 višje kot kdajkoli in po ocenah zadoščajo za več kot 50 prihodnjih let.
Cena nafte Brent je narasla v začetku 2013, a se je po dveh mesecih rasti spustila iz 116 na 108 dolarjev za sod, kjer naj bi po ocenah AIECE ostala v naslednjih dveh letih. Glede na tržno razmerje ponudbe in povpraševanja je možno tudi nadaljnje znižanje cene nafte. Glede na zgodovinske izkušnje so vedno možna dodatna geopolitična tveganja pa tudi prilagoditve črpanja držav glavnih proizvajalk, z namenom držanja cen.
Višje cene plina. Trg zemeljskega plinaje med surovinami nekoliko poseben, saj pretežni del trga deluje na dolgoročnih pogodbah, čeprav se v zadnjem času krepi sprotno trgovanje na t.i. spot trgu. Rast cen zemeljskega plina za dobavo v Evropi za 2013 bo po oceni dosegla 2 odstotka in za 2014 še za dodatne 4 odstotke.
Nižja cena premoga in koksa. Trg industrijskega premoga in koksa se mora hitro prilagajati spremenjenim razmeram na energetskih trgih, saj se njegova poraba znižuje. To zaradi
energetskih standardov velja predvsem za Evropo, kjer premog predstavlja le še 16 odstotkov energetske potrošnje. Ta delež v ZDA je 23-odstoten, na Kitajskem pa kar 66-odstoten. Kitajska tako predstavlja kar 45 odstotkov svetovnega trga premoga in skupaj z Indijo tvori glavni vir povpraševanja. Cene premoga naj bi letos v povprečju padle za 7 odstotkov, koksa pa za 17 odstotkov. V 2014 naj bi se ponovno nekoliko okrepile: premog za 3 odstotke, koks pa za 7 odstotkov.
Trgi kovin še v presežkih, cene pritiskajo navzdol
Po oceni AIECE naj bi cene neželeznih kovin v povprečju v letu 2013 zaostale za povprečjem leta 2012 za 4 odstotke, v letu 2014 pa naj bi se dvignile za 4 odstotke. Cene kovin so v letu 2012 popuščale, v povprečju so bile za 14 odstotkov nižje kot v 2011. Krepiti so se pričele ob koncu 2012 in v začetku 2013, ko so se obeti na mednarodnih finančnih trgih nekoliko izboljšali.
Optimizem pa je že v drugem četrtletju uplahnil, saj so se ponovno zaostrile razmere v Evropi s Ciprom, ZDA je zmanjšala obseg monetarnih operacij, Kitajska pa je objavila slabše gospodarske rezultate.
Cena aluminija, ki je rahlo padala vse leto 2012 in tudi del leta 2013, se bo po pričakovanjih v drugi polovici leta ustalila in rahlo okrepila. Zaloge aluminija so sicer na zgodovinsko visokih ravneh, a bo ponudba ostala precej omejena. Cena za tono aluminija je tako samo v drugem četrtletju 2013 padla za 7,5 odstotka, do konca leta pa naj ne bi več padala. Glede na navedene tržne trende je za leto 2013 glede na 2012 ocenjeno povprečno znižanje cene za 7,3 odstotka, v letu 2014 pa postopna rast, v povprečju za 5,4 odstotka.
Po znižanju v letu 2012 so se tudi cenebakra v začetku 2013 ponovno pričele krepiti in dosegati cene nad 8 tisoč dolarjev za tono. Nalet je kmalu pošel in drugo četrtletje so cene ponovno padle. V letu 2013 naj bi v povprečju ostale na ravni okrog 7.700 dolarjev za tono, kar je za 3 odstotke pod ravnijo iz leta 2012. Za leto 2014 je ponovno pričakovati pritiske cen navzgor, v povprečju za 2,9 odstotka. Pritiski so ocenjeni na podlagi tveganj motenj v ponudbi in visoke verjetnosti stavk v proizvodnji in ne na podlagi tržnih temeljev.
Zalogecinka so še vedno visoke in zadoščajo za približno štiri tedne, cena pa je, podobno kot za druge kovine, v začetku leta narasla, nato pa ponovno padla pod raven iz leta 2012. V letu 2013 naj bi povprečna cena dosegla malo nad 1.900 dolarjev za tono, kar je za 2 odstotka manj kot v 2012. Rahlo okrepitev cen je pričakovati v 2014, ko se bo izčrpala presežna ponudba na trgu. Nekatera večja nahajališča bodo zaprli, na trg pa bo vplivala tudi združitev dveh največjih proizvajalcev v Evropi, Glencore in Xstrata.
Povpraševanje posvincu se krepi, potem ko je Kitajska ponovno povečala proizvodnjo baterij in akumulatorjev za vozila in električna kolesa. Cene naj bi do konca 2013 tako še nekoliko naraščale in v povprečju leta zrasle za 3,8 odstotka, v 2014 pa še za 1,3 odstotka. Povpraševanje po kositru je odraz rasti proizvodnje elektronskih naprav, računalniške opreme, mobilnih telefonov in vojaške opreme, ki se v 2013 krepi. Hkrati se krepi tudi ponudba, a premalo, da bi zadovoljila potrebe na trgu. Povprečna cena bo letos zato za 9,6 odstotka višja od lanske. Cena bo spodbudila proizvajalce k večji proizvodnji, kar bo vplivalo na znižanje cen v 2014 za 11,3 odstotka.
Padanje cenniklja, ki je trajalo vse leto 2012, se je na začetku 2013 za krajši čas prekinilo, a se je hitro ponovno vrnilo že v drugem četrtletju 2013. Na trgu obstaja presežna ponudba.
Zaloge so se v drugi polovici 2012 povečale za 27 odstotkov.
Cene naj bi do konca leta ostale na ravni blizu 16.400 dolarjev za tono, v povprečju pa naj bi bile za 5,3 odstotka nižje kot v letu 2012. V 2014 bi se lahko nekoliko okrepile, predvsem na začetku leta.
Čeprav se je rast proizvodnje jekla nekoliko umirila, je bila v letu 2012 rekordna. Povpraševanje po jeklu še vedno narašča predvsem na Kitajskem in v Indiji, kjer se še izvajajo veliki infrastrukturni in gradbeni projekti. Industrija jekla lahko pomembno pridobi tudi z uporabo bolj čistih energentov pri proizvodnji. Tehnologija naj bi kmalu dopuščala zamenjavo premoga z zemeljskim plinom. Cena jekla naj bi letos ostala zelo blizu lanskim, v 2014 pa je možno pričakovati povišanje za 7,4 odstotka. Spremembe pogodb iz dolgoročnih v kratkoročne povzročajo velika nihanja na trgu železove rude. Največji izvoznik te rude ostaja Avstralija, s 44-odstotnim svetovnim deležem, ki še narašča. V letu 2013 naj bi cene železove rude zrasle za 6,6 odstotka, v letu 2014 pa padle za 17 odstotkov, med drugim tudi zaradi postopnega prenehanja dolgoročnih pogodb.
Ceneindustrijskih surovin kmetijskega izvora bodo po oceni HWWI letos v poprečju za 2 odstotka višje kot lani, v letu 2014 pa za 4 odstotke višje kot v 2012. Po padcu cene bombaža v letu 2012 skoraj za tretjino so se le te konec leta umirile in v 2013 ponovno pričele krepiti, vendar večjega vzpona ni pričakovati, saj so zgodovinsko še vedno visoke. Na trgih je še pričakovati primanjkljaj, saj so za pridelovalce bolj donosne druge surovine, predvsem koruza in soja. Cene bodo zato v 2013-14 ostale razmeroma visoke. Podobna gibanja, kot za bombaž so zabeležena tudi za volno, le da so nekoliko manj izrazita. Cena volne se letos ne bo bistveno spreminjala, prihodnje leto pa je možno rahlo zvišanje - za 7 odstotkov - tudi zaradi pričakovane krepitve avstralske valute, v kateri je volna največkrat nominirana.
Po visokem nihanju cenesurove gume v letih 2011 in 2012 se bodo cene letos spustile v povprečju za 14 odstotkov, pretežno zaradi padca v prvi polovici leta, ko so z zaostankom sledile gibanju cen nafte. V drugi polovici leta in tudi v letu 2014 naj bi ostale stabilne. Ceneceluloze se v letu 2013 rahlo krepijo, vendar naj bi ostale letos in prihodnje leto razmeroma stabilne, saj se je ponudba hitro prilagodila razmeram na trgu.
Cenehrane in prehranskih surovin naj bi se v povprečju letos znižale za 10 odstotkov, v letu 2014 za odstotek. Padanje cen, ki se je pričelo v 2012, bo tudi letos zaradi presežne ponudbe ob dobri letini v Braziliji najbolj izrazito za kavo in za sladkor, ki bosta po oceni cenejša še za 16 oziroma za 18 odstotkov.
Tudi kakav je beležil nižanje cen, a precej manj izrazit, saj so tveganja glede letine, ki je odvisna od vremena in politike le dveh vodilnih držav proizvajalk - Gane in Slonokoščene obale.
Kakav bo letos po oceni cenejši za 8 odstotkov, v 2014 pa bo cena ostala stabilna. Cene čaja nihajo le malo in bodo tudi v letih 2013-14 ostale blizu ravni iz 2010 in 2011.
Med žitaricami so na tržna in vremenska dogajanja najbolj občutljive cene pšenice. V zadnjih šestih mesecih postopoma padajo, saj je bila letina boljša od pričakovanj in so zaloge višje. V celem letu naj bi cene pšenice v povprečju padle za 12 odstotkov. Ceneriža in koruze naj bi letos in prihodnje leto ostale precej umirjene, a na visoki ravni, saj je ravnovesje na trgih precej tesno in so tveganja tako za presežno ponudbo kot povpraševanje izrazita.
slovenska gibanja
-4,8 %
Padec BDP v 1. četrtletju 2013
»Predlagani javnofinančni ukrepi bodo zavrli
gospodarstvo«
Antonio Spilimbergo, IMF
52 mesto
Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD
od 60 držav
Dejstva v slovenskem gospodarstvu 2013
BDP se znižuje hitreje od pričakovanj. Močno seznižuje tudi potrošnja gospodinjstev. Tveganja navzdol močno izrazita tudi v drugi polovici leta.
Brezposelnost je najvišja od leta 1999. Največji prob- lem zaposlitev za mlade.
Izvoz. Močna upočasnitev izvoza, padanje tržnih deležev na svetovnih trgih pomeni izgubljanje pozicije v prodajnih in nabavnih verigah.
Inflacija. Cene pod pritiskom nizke gospodarske ak- tivnosti popuščajo. Nadaljnje zniževanje lahko pripelje v stanje brez rasti in brez inflacije-
Investicije. Začaran krog med investitorji, financiran- jem, pogoji poslovanja in možnimi projekti vodi do na- daljnjega upadanja. Država še naprej omejuje sredstva za investicije.
Uvoz. Padanje uvoza statistično izboljšuje plačilno bi- lanco, a je odraz nizke končne potrošnje gospodinjstev in nižje vmesne potrošnje industrije.
Ključni kazalci, 2012 Ključni kazalci,napoved 2013
BDP svet – 2,3 % ↓ BDP svet – 2,6 %
Inflacija 2,6 % Inflacija 2,3 % Javni dolg v BDP 54,1 % ↓ Javni dolg v BDP 61,8 %
Nevarnost
Slovenija zaplete izvedbo sanacije bank in privatizacije. S tem upočasni ali ustavi prestrukturiranje podjetij, ne za- žene financiranja investicij. Slovenija se ne poenoti glede izvedbe in uporabe fiskalnega pravila.
Priložnost
Slovenija izvede pregledno sanacijo bančnega sistema in spodbudi financiranje podjetij, privabi investitorje in uspešno izvede privatizacijo izbranih družb, tako da zadrži in okrepi število delovnih mest.
slovenska gibanja
Ocena: padec BDP za 2,6 %. V napovedi SKEP GZS iz marca smo za leto 2013 predvideli 2-dstotno krčenje BDP.
Z objavo podatkov za prvo četrtletje so se obeti bistveno poslabšali, čeprav je poslabšanje moč deloma pripisati tudi močnemu negativnemu vplivu sezone, gibanja zalog in davkov na proizvode. Maja tako ocenjujemo, da bo go- spodarska rast v letu 2013 nižja od pričakovane in bi lahko padla za okoli 2,6 odstotka.
OECD nas opozarja. Slovenija se spopada z bančno krizo zaradi sprejemanja prevelikih tveganj, šibkega korpora- tivnega upravljanja državnih bank in premalo učinkovitih orodij nadzora bank. Podjetja so prezadolžena, zato je potrebno skrajšati postopke, pospešiti razvoj kapitalske- ga trga in privatizacijo, kar bo omogočilo pritok več tujih neposrednih investicij.
Pod lupo Evropske komisije. Evropska komisija o Nacionalnem reformnem programu Slovenije. Slovenija mora strukturne ukrepe določiti dovolj natančno, pospe- šiti postopke sanacije bank in privatizacije ter razmisliti o dodatni prilagoditvi pokojninske reforme in trga dela.
Slovenija na repu konkurenčnosti. Slovenija je za leto 2013 na lestvici konkurenčnosti IMD zdrsnila na 52. mesto.
Leta 2012 je zasedla 51. mesto, potem ko je leta 2010 s padcem za 20 mest utrpela največji zdrs med državami v raziskavi.
slovensko gospodarstvo se krči, neravnovesja ostajajo
BDPpadel rekordno v EU
Šibak izvoz in znižanje potrošnje gospodinjstev sta ob že zelo nizki investicijski aktivnosti in varčevalni potrošnji države potisnili BDP v prvem četrtletju kar za 4,8 odstotka navzdol. To je največ v evrskem območju.
Izvoz pozitiven. V strukturi dejavnikov rasti je rahlo pozitiven ostal le izvoz (1,8%). Prispevek zunanje trgovine k BDP je sicer razmeroma ugoden, a predvsem na račun padanja uvoza in ne izvozne dinamike.
Bistveno slabšapotrošnja gospodinjstev. Ta se je znižala za 5,4 odstotka. Prebivalstvo je tako že drugo zaporedno četrtletje pri trošenju izredno previdno. Rast brezposelnosti, napovedano znižanje plač javnih uslužbencev in dvig DDV pa pričakovanja o nižjem razpoložljivem dohodku še povečujeta in nadaljevanje negativnega trenda obetata tudi za drugi del leta.
H krčenju rasti je prispevala tudi restriktivna politika trošenja države.
Investicijska aktivnost rahlo navzdol. V prvem četrtletju 2013 je izkazala le 2-odstotni padec, a razlog za to ni tržne narave, temveč je posledica enkratnih večjih nakupov.
Obeti za 2013 in 2014 so se močno poslabšali
V napovedi SKEP iz marca smo za leto 2013 predvideli 2-odstotno krčenje BDP. Ocene drugih institucij, objavljene v maju, od te niso bistveno odstopale. Še najbolj previden v svoji napovedi je bil OECD, ki je konec maja objavil napoved o 2,3-odstotnem krčenju slovenskega gospodarstva v 2013.
Z objavo podatkov za prvo četrtletje so se obeti bistveno poslabšali, čeprav je poslabšanje moč deloma pripisati tudi močnemu negativnemu vplivu sezone, gibanja zalog in davkov na proizvode.
SPOMLADANSKE OCENE IN NAPOVEDI BDP ZA SLOVENIJO 2013 ocena 2014 napoved
SKEP -2,0 (mar) -2,6 (maj) 0,1
UMAR – marec -1,9 0,2
Banka Slovenije – april -1,9 0,5
European Comission – maj -2,0 -0,1
OECD – maj -2,3 0,1
Consensus Forecasts – maj -1,5 0,2
Vir: Pomladanske ocene in napovedi 2012 domačih in tujih inštitucij
Padec BDP do 2,6 odstotka. V SKEP GZS zato ocenjujmo, da bo gospodarska rast v letu 2013 nižja od pričakovane in bi lahko padla še za okoli 2,6 odstotka. Kot glavni razlog ocenjujemo vpliv ukrepov ekonomske politike na potrošnjo prebivalstva z znižanjem plač v javnem sektorju, dvig DDV in nekaterih drugih dajatev. Na zadržano potrošnjo
negativno vpliva tudi pričakovanje obdavčitve nepremičnin in morebitnega progresivnega kriznega davka na dohodke.
Bonitetna ocena. 30. aprila 2013 je Moody's znižala boni- tetno oceno za slovenske državne obveznice za dve stopnji z Baa2 na Ba1, kar pomeni že špekulativno raven. Obeti ostajajo negativni. Za znižanje bonitete je agencija navedla tri razloge: težave z bančnim sektorjem, dinamiko rasti državnega dolga in negotovost pri zagotavljanju bodočega financiranja. 17. maja pa je svojo dolgoročno oceno znižal tudi Fitch z A- na BBB+. Standard & Poor's je nazadnje svojo oceno znižala v februarju, ko je oceno Slovenije z A spreme- nila v A-.
OCENE IN NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIh KAZALCEV 2011– 2013
Realne stopnje rasti v % 2012 2013 2014
Gospodarska rast - BDP -2,3 -2,6 0,1
Zasebna potrošnja -2,9 -4,3 -1,7
Državna potrošnja -1,6 -2,1 -1,6
Investicijska potrošnja -9,3 -5,8 -1,0
Izvoz blaga in storitev 0,3 2,6 4,2
Uvoz blaga in storitev -4,3 1,3 2,4
Brezposelnost – stopnja po ILO (%) 8,9 9,9 10,0 Plača na zaposlenega -realno -2,4 -2,9 -2,5
Inflacija - letno povprečje 2,6 2,3 1,9
Vir: SKEP - Analitska skupina GZS
Za leto 2014 bi pozitivno rast lahko dosegli le ob pogoju učinkovite izvedbe zastavljenih ukrepov za zagon gospodarstva s sanacijo bank in sistematičnim prestrukturiranjem podjetij s perspektivnimi poslovnimi programi.
Nov zdrs konkurenčnosti
Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2013, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), zdrsnila na 52. mesto, med 60 državami, ki so bile zajete v raziskavo. Najbolje je bila ocenjena na področjih usposobljenosti delovne sile in infrastrukture, najslabše pa glede učinkovitosti pravnega reda, usposobljenosti vlade in stabilnosti politike.
Prvo mesto na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2013 zasedajo ZDA, drugo mesto Švica, do desetega mesta pa sledijo Hongkong, Švedska, Singapur, Norveška, Kanada, novinci Združeni arabski emirati, Nemčija in Katar. Naj omenimo še Dansko na 12. mestu, Nizozemsko na 14. Irsko na 17. in Izrael na 19. mestu.
Javne finance bo dodatno obremenila dokapitalizacija bank
Gibanja v javnih financah v letu 2013 so slabša od
načrtovanih. Slabše makroekonomske razmere vplivajo na nižje javnofinančne prihodke, predvsem iz naslova DDV in obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Zniževanje odhodkov je omejeno tudi zaradi uveljavitve ustavnih presoj za nekatere
ukrepe (del pokojnin, regres v javnem sektorju). Zaradi teh razlogov vlada pripravlja rebalans proračuna za leto 2013, s katerim bi zagotovila doseganje javnofinančnih ciljev, h katerim smo zavezani tudi na ravni EU.
Glavni cilj javnofinančne politike za leto 2013 je doseganje primanjkljaja v višini 4,2 odstotka BDP oziroma z enkratnim upoštevanjem dokapitalizacij bank 7,9 odstotka BDP. Za leto 2014 pa je načrtovan primanjkljaj v višini 2,6 odstotka BDP.
Evropska komisija podaljšala rok Sloveniji. Slovenija je od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega pri- manjkljaja (EDP –Excessive Deficit Procedurre) in bi morala po priporočilih Sveta EU iz novembra 2009 znižati primanj- kljaj sektorja država na manj kot 3 % BDP do leta 2013.
Na podlagi ocene predvidenih ukrepov ter zaradi slabših makroekonomskih razmer ter potrebnih enkratnih ukrepov je EK 29. maja 2013 Sloveniji podaljšala rok za znižanje za dve leti, to je do leta 2015.
Ključna ukrepa za doseganje cilja sta dodatno znižanje mase plač v javnem sektorju s 1. junijem (tako z znižanjem plač kot zaposlenosti) in povišanje davkov, med njimi dvig splošne stopnje DDV s 1. julijem za dve odstotni točki na 22 odstotkov in znižane za eno odstotno točko, na 9,5 odstotka.
Predvidena je tudi uvedba davka na nekatere sladke pijače in loterijske srečke. Načrtovana je prenovitev sistema obdavčitve nepremičnin. Poleg tega bo vlada zadržala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb na sedanji ravni 17 odstotkov in je ne bo znižala na 15 odstotkov, kot je bilo prvotno načrtovano. V kolikor ti ukrepi ne bi zadoščali za dosego ciljev, bo Slovenija z letom 2014 uvedla poseben krizni davek na dohodke.
Ustavne spremembe
Slovenija je 24. maja 2013 sprejela spremembo 148. člena ustave, s katero uvedla fiskalno pravilo oziroma je določila, da morajo biti prejemki in izdatki sektorja države uravnote- ženi. Pravilo se prvič uporabi za pripravo proračuna za leto 2015. Podrobneje bo formula za izračun ter izvajanje fiskal- nega pravila določena v izvedbenem zakonu, ki bo sprejet do konca leta 2013.
Z ustavno spremembo so spremenjeni tudi pogoji za razpis referenduma ter omejene možne vsebine, o katerih lahko odločamo na referendumih.
Oživitev gospodarstva. Poleg uravnoteženja javnih financ si je vlada kot ključni cilj zadala tudi oživitev in zagon gospodarstva.
Znižanje deležev slabe aktive v bankah in zagotavljanje kapitalske ustreznosti sta ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja in urejeno razdolževanje podjetij. Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja se bo izvajalo razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Sistematičen pristop podjetij bo temeljil na treh elementih: (i)izboljšavah stečajnega okvira, zakonodaje za finančno prestrukturiranje podjetij (insolvenčna zakonodaja) ter izvensodnega postopka o razdolžitvi gospodarskih družb, (ii) selektivnih ukrepih prek Družbe za upravljanje terjatev bank in države v podporo podjetjem z uspešnim poslovnim modelom; (iii) svežega
privatnega kapitala s postopki privatizacije. Poleg tega bodo izvedeni ukrepi za izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti, še pred poletjem pa se bodo pričeli nekateri konkretni postopki privatizacij. Vlada je v Državni zbor poslala predlog 15 podjetij v katerih bi država odprodala svoje deleže. Na seznamu so: NKBM, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Gospodarsko
razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior, Žito, Adria Airways, Aero Celje, Elan, Fotona in Helios.
Nove obveznice. Republika Slovenija je v 2. maja 2013 izda- la obveznice, denominirane v USD in izdane v dveh tranšah v skupnem znesku 3,5 mrd USD. Prva tranša, izdana v nomi- nalni vrednosti 1 mrd USD, zapade v odplačilo v letu 2018.
Druga tranša, izdana v nominalni vrednosti 2,5 mrd USD, pa v letu 2023. Na podlagi sklenjene transakcije valutne zame- njave v EUR je Slovenija dosegla donos na obveznice v višini 4.59 % za 5-letno tranšo in donos v višini 5.45 % za 10-letno tranšo. Z uspehom transakcije je bila potrjena kredibilnost programa reform vlade in njen dostop do mednarodnih kapitalskih trgov.
Priporočila Evropske Komisije 2013
1.Okrepitev proračunskega okvira, znižanje primanjkljaja javnih financ pod 3% BDP do 2015 in izravnan strukturni primanjkljaj v 2017.
2. Dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema.
3. Plače, ki podpirajo konkurenčnost in delovna mesta, vključno z minimalno plačo.
4. Pregled kakovosti aktive bank s strani neodvisnih stro- kovnjakov, zagotoviti dodaten potrebni kapital bankam, pospešiti privatizacijo bank.
5. Pregled regulativnega okvira za banke in okrepitev nad- zora.
6. Reforma reguliranih storitev in poklicev; neodvisnost Agencije za varstvo konkurence.
7. Skrajšanje sodnih postopkov.
8. Razvrstitev državnega premoženja, prenos na SDH, priva- tizacija, javen register imenovanj v UO in NS.
9. Prestrukturiranje prezadolženih in podkapitaliziranih podjetij, ki so sposobna uspešnega poslovanja, ter okvir za izvensodno prestrukturiranje skladno z določbami o insolventnosti.
Rast cen se upočasnjuje
Medtem ko se nekatere evropske države že soočajo z problemom padanja cen življenjskih potrebščin, t.i. deflacijo, se tudi v Sloveniji rast cen upočasnjuje.
Medletna inflacija je bila aprila letos 1,5-odstotna, povprečna letna inflacija v prvih štirih mesecih 2013 glede na enako obdobje lani pa 2,1-odstotna. Merjeno z mednarodno primerljivim harmoniziranim indeksom je inflacija aprila glede na lanski april dosegla 1,6 odstotka. V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini gostinske in nastanitvene storitve (za
8,6 %). Sledile so skupine alkoholne pijače in tobak (za 7,8
%), izobraževanje (za 4,6 %), hrana in brezalkoholne pijače ter stanovanje (za 3,3 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 2,1
%). V naslednjih skupinah pa so se cene v povprečju znižale:
stanovanjska oprema ter komunikacije (za 2,2 %), zdravje (za 2,0 %), prevoz (za 0,9 %) in rekreacija in kultura (za 0,4 %).
V letu 2013 bi inflacija lahko dosegla 2,3 odstotka, v 2014 pa 1,8 odstotka, ocenjuje SKEP GZS. OECD v majski napovedi za Slovenijo ocenjuje medletno inflacijo za 2013 na 2,1 odstotka in 2014 na 1,2 odstotka, Evropska komisija pa na 2,2 in 1,4 odstotka.
Slovenija povečuje presežek plačilne bilance
Presežek tekočega računa plačilne bilance bo večji. V prvem četrtletju 2013 je dosegel 221,2 milijona evrov. Medtem ko je bil saldo blagovne menjave blago negativen za 44,9 milijonov evrov, je storitveni del plačilne bilance izkazoval za 484,5 milijonov evrov presežka. Na letni ravni naj bi presežek plačilne bilance po oceni Banke Slovenije letos dosegel 4 odstotke BDP, v 2014 pa bi se še povečal na 4,3 odstotke BDP.
pogoji na trgU dela vse slabŠi
Število brezposelnih ni bilo tako visoko že 14 let
Konec maja je bilo manj kot 118.576 brezposelnih. To je za 11.780 ali za 11 odstotkov več kot maja lani in za slabih 57.500 več brezposelnih kot maja 2008. Nazadnje je bilo toliko brezposelnih maja 1999. Pričakovati je da bo brezposelnost v poletnih mesecih sezonsko nekoliko upadla, v zimskem času pa se ponovno vrnila na raven iz začetka leta, zaradi ponovnega upada BDP in stečajev podjetij, pa lahko tudi to presegla.
Prejemnikov denarnih nadomestil je bilo februarja 39.209, kar je za 2,4 odstotka več kot februarja lani in predstavlja 31,6-odstotni delež vseh brezposelnih.
Glavni razlog prijave na Zavodu za zaposlovanje v prvih štirih mesecih 2013 je v več kot polovici primerov potek zaposlitve za določen čas, v petini primerov so trajno presežni delavci oz.
stečaj. Aprila 2013, v primerjavi s strukturo v aprilu 2012 večji delež predstavljajo brezposelni moški, brezposelni v starostnih razredih od 15 do 29 let in od 30 do 39 let ter iskalci prve zaposlitve.
Registrirana brezposelnost 13,4 %, ILO 10 %
Marca 2013 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 13,4-odstotna, lani v prvem četrtletju je bila 12,3-odstotna.
Mednarodno primerljiva ILO stopnja brezposelnosti, ki jo izračunava Eurostat (anketna brezposelnost) je bila v Sloveniji aprila 2013 že 10,2-odstotna, aprila 2012 še 8,2-odstotna. V povprečju je bila brezposelnost aprila 2012 v državah OECD 8-odstotna, v EU 11-odstotna, še nekaj višja pa v evro območju, 12,2-odstotna. Najvišjo brezposelnost beležijo najbolj
zadolžene države Grčija (27 %), Španija (26,8 %) in Portugalska (17,8 %). Najnižjo imajo še vedno Avstrija (4,9 %), Nemčija (5,4
%). Francija je aprila letos zabeležila 11- in Italija 12-odstotno brezposelnost.
Ponudba prostih delovnih mest letos skromnejša
V prvih štirih mesecih 2013 so delodajalci v povprečju mesečno prijavili 12.491 oz. za 15,1 odstotka manj prostih delovnih mest kot v enakem obdobju 2012. Zaradi ukinitve obvezne prijave prostega delovnega mesta pri Zavodu aprila letos bo v prihodnje težje slediti realni ponudbi delovnih mest.
Februarja in marca po osmih mesecih zniževanja znova več delovno aktivnih
Manj kot 800.000 aktivnih oseb. Marca 2013 je bilo 790.072 delovno aktivih oseb (zaposlenih in samozaposlenih) ali za 24.427 manj kot marca 2012 in kar 84.153 manj zaposlenih kot marca 2008. V prvem četrtletju 2013 se je število delovno aktivnih prebivalcev znižalo za 2,9 odstotka glede na enako lansko obdobje. Število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah se je zmanjšalo za 3,4 odstotka, povečalo pa se je število samozaposlenih za 1,4 odstotka, a le na račun porasta kmetov. V prvih štirih mesecih 2013 je bilo skupaj izdanih 7.173 delovnih dovoljenj, kar je kar za 0,6 odstotka manj glede na enako obdobje lani. Ob koncu aprila je bilo veljavnih 32.265 delovnih dovoljenj ali za 7,1 odstotka manj kot lani ta čas.
Anketa SKEP: nadaljnje krčenje števila zaposlenih
Podjetja bodo v 2013 po anketi SKEP še vedno več odpuščala kot zaposlovala. 16,4 odstotka podjetij meni, da bodo
zaposlovala, 30,3 odstotkov pa jih bo odpuščalo zaradi različnih razlogov, v nekaj več kot polovici podjetij pa bo ostalo število zaposlenih enako. Bolj pesimistični so v storitvenih panogah ter mikro in malih podjetjih.
AKTIVNO PREBIVALSTVO, I-III 2013 Število
marec 2013
Število Ø I-III 2013
Rast % I-III 13 I-III 12 AKTIVNO PREBIVALSTVO (A+B) 912.702 912.867 -1,5 A. Delovno aktivno
prebivalstvo 790.072 789.215 -2,9
Zaposleni 696.854 696.073 -3,4
- pri pravnih osebah 646.399 645.834 -3,1
- pri fizičnih osebah 50.455 50.239 -7,8
Samozaposleni 93.218 93.143 1,4
- s.p. 54.303 54.162 -1,2
- osebe, ki opravljajo pokl. dej. 6.249 6.250 -5,1
- kmetje 32.666 32.731 7,7
B. Registrirani brezposelni 122.630 123.651 8,5 Vir: Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje
Zaposlenost v javnem sektorju vendarle upada
Število zaposlenih v javnem sektorju (SKD O-R) je letos le začelo deliti usodo krize ter se je v prvem četrtletju 2013 glede na enako obdobje lani zmanjšalo za 1,1 odstotka. Najbolj se je zaposlenost zmanjšala v O-Javni upravi, obrambi in sociali (-3,2
%) ter v R-Kulturnih in razvedrilnih dejavnostih (-2,8 %). Marca 2013 je bilo tako v javnem sektorju 183.762 zaposlenih, kar je 2.465 manj kot marca 2012, a še vedno 8.362 več kot marca 2008.
Zasebni sektor peto zaporedno leto z manj zaposlenimi
Recesija in težki pogoji poslovanja zasebni sektor (SKD A-N+T) venomer silijo v prilagajanje zaposlenih. Število delovno aktivnih se je v prvih treh mesecih 2013 znižalo za 3,4 odstotka.
Marca 2013 je bilo v zasebnem sektorju 606.310 zaposlenih, kar je 21.782 manj kot marca 2012 in 92.416 manj kot marca 2008.
Rudarstvo in predelovalne dejavnosti že 6 leto zmanjšujejo zaposlenost
V prvem četrtletju 2013 se je zaposlenost zmanjšala v 18-ih dejavnostih, le tri področja pa beležijo porast zaposlenosti.
To so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, ki so glede na lansko prvo četrtletje število zaposlenih povečali za 6,1 odstotka, ter informacijske, komunikacijske dejavnosti in zdravstvo, socialno varstvo (0,6 in 0,4 %).
DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO V PREDELOVALNIh DEJAVNOSTIh, I-III 2013
Število Rast v % C – Predelovalne dejavnosti 177.841 -3,7 C15-Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. 3.270 -14,1
C14-Proizvodnja oblačil 4.427 -13,5
C31-Proizvodnja pohištva 5.983 -13,4
C16-Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. 7.910 -9,3
C19-Prz.koksa in naftnih derivatov 33 -8,3
C13-Proizvodnja tekstilij 3.663 -7,7
C17-Prz.papirja in izd. 3.952 -7,2
C18-Tiskarstvo in razmnoževanje 4.022 -6,4 C23-Prz.nekovinskih mineralnih izd. 7.200 -4,7
C27-Prz.elektr. naprav 16.924 -4,7
C32-Dr.raznovrstne predelovalne dej. 3.310 -4,3 C20-Prz.kemikalij in kemičnih izd. 6.296 -3,7
C29-Prz.mot.voz.,prikolic 12.687 -3,7
C25-Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in napr. 28.354 -3,2
C28-Prz.dr.strojev in naprav 13.439 -2,6
C10-Prz. živil 12.684 -2,2
C26-Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. 6.881 -1,9
C11-Prz. pijač 1.739 -0,3
C22-Prz. izd. iz gume in plast.mas 13.017 -0,2
C24-Proizvodnja kovin 7.627 2,4
C33-Popravila in montaža strojev in napr. 7.852 2,9
C21-Prz.izd.iz gume in plast. 6.021 6,7
C30-Prz.dr.vozil in plovil 552 23,3
Vir: Statistični urad RS.
Največje zmanjšanje zaposlenosti je bilo v prvem četrtletju 2013 v gradbeništvu (-14,1 %), število zaposlenih se v tej panogi zmanjšuje že peto leto zapored. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer zaposlenost upada že četrto zaporedno leto, je bil v prvem četrtletju letos 4,1-odstotni upad zaposlenih.
Več v tabeli Dokumentacija. V predelovalnih dejavnostih je bila glede na enako lansko obdobje v prvem četrtletju 2013 v povprečju zabeležen 3,7-odstotni padec števila delovno aktivnih. To je že šesto zaporedno leto zmanjševanja.
DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO STATISTIčNIh REGIJAh, I-III 2013
Število Rast v %
SLOVENIJA 789.215 -2,9
Pomurska 36.787 -1,8
Podravska 112.016 -3,2
Koroška 23.752 -3,0
Savinjska 97.426 -3,1
Zasavska 11.298 -5,6
Spodnjeposavska 22.039 -2,3
Jugovzhodna Slovenija 50.105 -2,6
Osrednjeslovenska 267.739 -2,4
Gorenjska 67.275 -1,7
Notranjsko-kraška 16.074 -1,6
Goriška 42.977 -4,4
Obalno-kraška 41.728 -6,2
Vir: Statistični urad RS
plače v krizi Še navzdol
Drugo leto zapored povprečna plača nižja
V prvem četrtletju 2013 se je povprečna bruto plača znižala realno za 3,3 odstotka (nominalno za 1 odstotek) glede na prvo četrtletje 2012. To je že drugo leto zapored, po 2,4-odstotnem realnem padcu v 2012. Povprečna bruto plača na zaposlenega v prvih treh mesecih 2013 je znašala 1.513,83 evrov in neto plača 991,53 evrov.
Minimalno plačo je marca 2013 pri pravnih osebah prejelo 53.247 zaposlenih (marca 2012 45.327), med njimi jih je bilo 86,2 odstotka oz. 45.879 zaposlenih pri pravnih osebah in 13,8 odstotka zaposlenih pri pravnih osebah javnega sektorja.
Plače v javnem sektorju pešajo hitreje
V javnem sektorju je povprečna mesečna bruto plača v prvem četrtletju 2013 znašala 1.738 evrov in se je glede na prvo četrtletje lani realno znižala za 4,7 odstotka (nominalno za 2,4 odstotka), od tega v sektorju država za 6,1 odstotka. V zasebnem sektorju je povprečna plača znašala 1.390 evrov in se je realno znižala za 2,5 odstotka (nominalno za 0,2 odstotka).
Marca 2013 je zaposlena oseba v javnem sektorju zaslužila na mesec povprečno 5,5 evrov več kot marca 2010 in 154 evrov več kot marca 2008. V zasebnem sektorju pa je zapos- leni dobil v povprečju 24,5 evrov več kot marca 2010 in 160,5 evrov več kot marca 2008.
Le v oskrbi z el. energijo in rudarstvu realna rast plač
V osemnajstih od devetnajstih dejavnostih so se letos povprečne plače realno znižale. V prvem četrtletju 2013, glede na enako obdobje lani, so se realno zvišale v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3,7 %) in rudarstvu (1,7 %). Največje zmanjšanje so beležile kulturne, razvedrilne dejavnosti (realno -7,9
%), sledi izobraževanje (-7,6 %), gradbeništvo in dejavnost javne uprave, obrambe, sociale (-4,7 %), ter ostalih trinajst dejavnosti.
Regionalna primerjava povprečne bruto plače za prvo četrtletje 2013 pokaže, da se je realno znižala v vseh regi- jah, najbolj v Obalno-kraški regiji (realno za -4,4 %), sledi Notranjsko-kraška in Goriška regija (-3,9 %), Podravska (-3,8
%), Osrednjeslovenska regija (-3,7 %). Več v Dokumentaciji.
POVPREčNE MESEčNE BRUTO PLAčE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIh
I-III 2013 I-III 2013 I-III 2012 v EUR Realna rast,
v %
SLOVENIJA - SKUPAJ 1.513,83 -3,3
R Kulturne, razvedr. in rekreac. dej. 1.609,24 -7,9
P Izobraževanje 1.632,71 -7,6
F Gradbeništvo 1.178,61 -4,7
O Dej. javne upr., obrambe, soc. varn. 1.731,01 -4,7 N Druge raznovrstne poslovne dej. 973,98 -4,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.679,28 -4,6 M Strokovne, znanstv. in tehni. dej. 1.695,74 -4,5 K Finančne in zavarovalniške dej. 2.161,33 -4,4
I Gostinstvo 1.072,54 -3,6
H Promet in skladiščenje 1.424,90 -3,4
L Poslovanje z nepremičninami 1.493,43 -3,4 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,42 -3,1 J Informacijske in komunikacijske dej. 2.093,53 -2,9
S Druge dejavnosti 1.393,91 -2,9
G Trgovina, vzdrževanje mot. vozil 1.361,02 -2,5
E Oskrba z vodo, odpadki 1.434,71 -2,1
C Predelovalne dejavnosti 1.416,90 -0,8
B Rudarstvo 2.097,04 1,7
D Oskrba z el. energijo, plinom, paro 2.220,61 3,7 Vir: Statistični urad RS
Največje znižanje plač v proizvodnji koksa, derivatov ter drugih vozil in plovil
Med predelovalnimi dejavnostmi se je v prvem četrtletju 2013 le v petih dejavnostih bruto plača realno zvišala, najbolj v proizvodnji tobačnih izdelkov (6,6 %) in v popravilih in montaži strojev in naprav (5,7 %). Največje znižanje pa so realno beležili v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (realno -18 %), drugih vozil in plovil (-8,1 %), farmacevtskih surovin in preparatov (-6,1
%), motornih vozil, prikolic in nekovinskim mineralnih izdelkov (-4,2 %) ter še ostalih štirinajstih predelovalnih dejavnostih.
Rast plač višja od padca produktivnosti (DV)
Na osnovi letnih poročil gospodarskih družb za leto 2012 je 59.726 družb v primerjavi s predhodnim letom (za iste družbe) povečalo stroške dela na zaposlenega za 0,7 odstotka. Za plače na zaposlenega so namenile nominalno 0,5 odstotka več, dodana vrednost na zaposlenega pa se je zmanjšala nominalno za 0,7 odstotka. Stroški dela so v Sloveniji tako predstavljali 62,2 odstotkov vse ustvarjene dodane vrednosti gospodarskih družb.
V Sloveniji so v 2012, po podatkih Eurostata, brez kmetij- stva in javne uprave z več kot 10 zaposlenimi, stroški dela na uro znašali 14,9 evra in so glede na leto 2008 višji za 6,9 odstotka. Leta 2008 so stroški dela na uro znašali 13,9 evra, leta 2009 14,4 evra, v 2011 14,6 in 2012 14,9 evra. Stroški dela na uro so v evroobmočju v 2012 v povprečju znašali 28 evra, v EU pa 23,4 evra, med državami pa so zelo velike raz- like. Tako so bili stroški dela na uro najvišji na Švedskem (39 evrov), Danskem (38,1 evra), Belgiji (37,2 evra). Najnižji pa so bili stroški dela v Bolgariji (3,7 evra), Romuniji (4,4 evra), v Litvi (5,8 evra) in Latviji (6 evrov).
Stroški dela na
uro v EUR Industrija Gradbeništvo Storitve
EU 27 24,2 21 23,7
Bolgarija 3,3 2,9 4,2
Litva 5,7 5,1 5,9
Poljska 7,4 6,3 7,2
Madžarska 8 5,9 8
Slovaška 8,8 8,2 8,5
Češka 10,4 9,8 11,2
Slovenija 14,6 11,7 15,3
Italija 27,3 25,6 27,3
Avstrija 32,3 29,3 29,2
Nemčija 35,4 24,7 28,4
Francija 36,6 30,7 34,7
Švedska 44 37,4 41,7
V 2012 je bilo 38,6 odstotka povprečne plače zaposlene osebe namenjenih za plačilo davčnih bremen, 61,4 % pa za neto plačo. Davčna obremenitev v letu 2012 je bila za 0,1 odstotne točke nižja kot v letu 2011, leta 2010 je bila 38,6-odstotna, leta 2008 40,3-odstotna, 2005 pa kar 41,6-od- stotna.
Vir: Eurostat in SURS
izvoz potrebUje pospeŠek
Padanje tržnih deležev je signal šibke konkurenčnosti
Slovenija pri poslovanju s tujino v letih 2012 in 2013 čuti posledice nizkega uvoznega povpraševanja s strani EU, usmerjanje izvoza na nove trge pa poteka razmeroma počasi.
Padanje tržnih deležev je poleg tega tudi posledica šibke
