št. 4 / 20 1 7 , let
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik
Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):
Urška Brodar; Jure Brložnik, mag. Aleš Delakorda; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana Tršelič Selan, mag. Ana Vidrih
Izbrane teme sta pripravila:
Jure Povšnar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2016) mag. Tanja Čelebič (Spretnosti odraslih po raziskavi PIAAC)
Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar
Tisk: Eurograf d.o.o.
Naklada: 120 izvodov
© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Aktualno ...3
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 9
Trg dela ... 14
Cene ... 16
Plačilna bilanca ...18
Finančni trgi ... 19
Javne finance ... 20
Izbrane teme ...21
Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2016 ... 25
Spretnosti odraslih po raziskavi PIAAC ... 26
Statistična priloga ...29
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. junija 2017.
Aktualno
Gospodarska rast v Sloveniji, ki jo spodbuja vedno več dejavnikov, se je v prvem četrtletju letos še pospešila;
bruto domači proizvod je bil medletno višji za 5,3 %, kar je najvišja rast po drugem četrtletju leta 2008. S tem so se nadaljevala ugodna gibanja iz lanskega leta, ki je bilo po podatkih o poslovanju podjetij najuspešnejše po začetku krize. Četrtletna rast se je v prvem četrtletju letos še okrepila (1,5 %, desezonirano), BDP je presegel povprečno raven iz leta 2008. Ob nadaljnji rasti izvoza, potrošnje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje se je letos začela krepiti tudi gradbena aktivnost. Rast BDP je znova občutno presegla povprečje evrskega območja (1,7 % medletno), tako da se nadaljuje triletno obdobje hitrejše rasti in posledično zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo v EU.
Rast tujega povpraševanja in izboljševanje konkurenčnega položaja še naprej spodbujata krepitev izvoza ter z njim povezano aktivnost v predelovalnih dejavnostih in nekaterih segmentih tržnih storitev.
Gospodarske razmere v evrskem območju in v večini naših glavnih trgovinskih partneric so se izboljšale tudi v začetku letošnjega leta. Ob rasti tujega povpraševanja se je rast slovenskega izvoza še okrepila (8,7 %). Enako velja za proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, kjer se je nadaljevala rast v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti.
Z izvoznimi gibanji je povezana tudi rast prihodka v nekaterih segmentih tržnih storitev, zlasti to velja za promet in računalniške storitve. Ob nadaljnji rasti števila prihodov oz. prenočitev tujih turistov se je še povečal prihodek v gostinstvu.
Občutno izboljševanje razmer na trgu dela in visoka raven zaupanja potrošnikov sta ključna dejavnika nadaljnje rasti zasebne potrošnje (4,0 %). Rast zaposlenosti se je v prvem četrtletju nadaljevala (2,6 %, po statistiki nacionalnih računov), število zaposlenih je bilo za skoraj 25.000 večje kot v enakem obdobju lani. Zaposlenost se povečuje v skoraj vseh dejavnostih, po daljšem času izraziteje tudi v gradbeništvu, kratkoročna pričakovanja pa ostajajo na najvišji ravni po začetku krize. Medletna rast povprečne plače je ostala zmerna, plače pa so podobno kot zaposlenost višje kot pred letom v večini dejavnosti. Pozitivne razmere na trgu dela so vplivale na nadaljnje izboljšanje zaupanja potrošnikov, ki je letos na najvišji ravni doslej. Posledično se je nadaljevala tudi rast zasebne potrošnje. Gospodinjstva še naprej povečujejo predvsem nakupe trajnih dobrin pa tudi ostalega blaga in storitev, ki predstavlja prevladujoč del potrošnje. Rast potrošnje se odraža tudi v nadaljnjem povečanju prihodka v trgovinski dejavnosti.
Nadaljevala se je rast investicij v opremo in stroje, v začetku leta so se začele krepiti tudi gradbene investicije.
Rast investicij v opremo in stroje povezujemo z visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij. V začetku leta pa so znova začele okrevati tudi gradbene investicije. Poleg nadaljevanja lani začete rasti stanovanjskih investicij, povezane z oživljanjem trga nepremičnin, se povečujejo tudi nestanovanjske investicije, po naši oceni zlasti zasebnega sektorja. Na rast skupne investicijske aktivnosti po naši oceni vplivajo tudi večja razpoložljivost virov financiranja kot pred leti, vključno s prvimi znaki oživljanja kreditne aktivnosti podjetij. Po lanskem občutnem padcu državnih investicij (povezanih s skromnim črpanjem evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo) so bili na začetku leta odhodki za investicije državnega proračuna na podobni ravni kot leto pred tem.
Medletna inflacija je maja znašala 1,5 % in je še naprej predvsem posledica višjih cen energentov in storitev kot odraz ponudbenih dejavnikov in krepitve povpraševanja. Na višje cene energentov vplivajo medletno višje cene nafte na svetovnih trgih, čeprav so se te od začetka leta znova znižale. Rast cen storitev povezujemo zlasti s krepitvijo zasebne potrošnje. Povečujejo se predvsem cene storitev, povezanih s preživljanjem prostega časa (gostinske in nastanitvene storitve). Cene neenergetskega blaga kljub višji potrošnji še ostajajo na podobni ravni kot pred letom.
Ugodna gospodarska gibanja vplivajo na visoko rast javnofinančnih prihodkov, kar je ob zmerni rasti
odhodkov privedlo do nadaljnjega zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaj konsolidirane
bilance (375,6 mio EUR) je bil po metodologiji denarnega toka v prvem četrtletju za tretjino manjši kot v enakem
obdobju lani, primarni saldo pa se je prevesil v presežek. Na visoko rast prihodkov (7,4 %) v prvem četrtletju so vplivale
predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Precej zmernejša rast odhodkov (2,6 %)
je v veliki meri posledica stagnacije investicij države in padca plačil v proračun EU.
Gospodarska rast v Sloveniji, ki jo spodbuja vedno več dejavnikov, se je v prvem četrtletju letos še pospešila, BDP je bil medletno večji za 5,3 %
Rast tujega povpraševanja in izboljševanje konkurenčnega položaja sta prispevala k nadaljnji krepitvi rasti izvoza in z njim povezane proizvodnje predelovalnih dejavnosti
-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Medletna sprememba, v %
Vir: SURS, Eurostat, OECD, preračuni UMAR.
Izvozni trgi Izvoz blaga in storitev
Proizvodnja predelovalnih dej.
75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezoniran realni indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
BDP Izvoz blaga in storitev Domača potrošnja
Rast zaposlenosti in plač ključna za nadaljevanje rasti zasebne potrošnje
Nadaljevanje rasti investicij v opremo in stroje; letos se je začela krepiti tudi gradbena aktivnost
-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Medletna sprememba, v %
Medletna sprememba, v %
Vir: SURS.
Zaposlenost Povprečna bruto plača
Zasebna potrošnja (desna os)
-30 -20 -10 0 10 20 30
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Medletna sprememba, v %
Vir: SURS.
Investicije v zgradbe in objekte Investicije v opremo in stroje
-1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0
dec.15 dec.16 maj.17
Prispevek k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Hrana Goriva in energija Storitve Ostalo Inflacija (%)
-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000
jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17
12-mesečna drseča vsota, v mio EUR
Vir: MF.
Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo Inflacija predvsem posledica višjih cen energentov in storitev kot
odraz ponudbenih dejavnikov in krepitve potrošnje
Ugodna javnofinančna gibanja temeljijo na visoki rasti prihodkov, kot posledici dobrih gospodarskih razmer, in zmerni rasti odhodkov
tek oč a gosp odarsk
V prvem četrtletju se je gospodarska rast v evrskem območju nadaljevala. BDP se je zvišal za 0,5 % in bil medletno višji za 1,7 %. Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami sta podobno četrtletno rast beležili Nemčija in Avstrija, nekoliko nižjo pa Francija in Italija. V večini držav glavni dejavnik gospodarske rasti ostaja domača potrošnja.
EK v pomladanski napovedi za evrsko območje letos in prihodnje leto pričakuje podobno gospodarsko rast kot lani. Rast bo letos 1,7-odstotna, v 2018 pa za 0,1 o. t. višja.
Ob spodbujevalni denarni politiki, visoki ravni zaupanja podjetij in potrošnikov ter rasti obsega svetovne trgovine bodo evropsko gospodarstvo nadalje poganjale zlasti zasebna potrošnja in investicije. Tveganja za uresničitev napovedi so bolj uravnotežena kot na začetku leta. Še vedno prevladujejo negativna, zlasti negotovost glede gospodarske politike ZDA, prilagoditev kitajskega gospodarstva, nizko dobičkonosnost evropskega bančnega sektorja in izstop Združenega kraljestva iz EU. Pozitivna tveganja pa so povezana predvsem z zmanjšanjem političnih negotovosti.
Slika 1: Četrtletne rasti v pomembnejših trgovinskih partnericah evrskega območja
-0,2 -0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7
evrsko
območje Nemčija Italija Avstrija Francija
Četrtletna desezonirana rast, v %
Vir: Eurostat.
Q2 16 Q3 16 Q4 16 Q1 17
Slika 2: Prispevki h gospodarski rasti evrskega območja in napoved EK
-3 -2 -1 0 1 2 3
-3 -2 -1 0 1 2 3
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Realna rast, v %
Prispevek k rasti BDP, v o.t.
Vir: EK.
Zaloge Gospodinjstva Država
Investicije Neto izvoz BDP (desna os)
napoved EK
Cene nafte in neenergetskih surovin so nižje kot na začetku leta. Potem ko je na začetku leta cena soda nafte brent v povprečju znašala okoli 55 USD, je bila povprečna cena maja za okoli desetino nižja. Cene padajo kljub odločitvi OPEC o zmanjšanju količine črpanja konec lanskega leta, kar je povezano s počasnim krčenjem presežnih zalog in rastjo proizvodnje iz skrilavca v ZDA. Tudi dolarske cene neenergetskih surovin so nižje in so bile maja za 3 % nižje kot januarja. Medletno so cene nafte in neenergetskih surovin ostale višje.
Slika 3: Dolarske cene nafte in neenergetskih surovin
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140
jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 USD za sod
Indeks 2008=100
Vir: EIA, IMF, preračuni UMAR.
neenergetske surovine nafta brent
Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR
povprečje sprememba, v %*
2016 IV 17 V 17 V 17/IV 17 V 17/V 16 I-V 17/I-V 16
Brent USD, na sod 44,80 52,29 50,37 -3,7 7,8 39,2
Brent EUR, na sod 40,40 48,80 45,60 -6,6 10,2 44,8
USD/EUR 1,107 1,072 1,106 3,1 -2,2 -3,6
3-mesečni EURIBOR, v % -0,265 -0,330 -0,329 0,1 -7,2 -11,6
Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.
Okvir 1: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2017
V prvem četrtletju 2017 se je gospodarska rast še pospešila; spodbuja jo vedno več dejavnikov. Četrtletna gospodarska rast se je še okrepila (1,5 %, desezonirano), BDP je bil medletno večji za 5,3 %. Izvoz ostaja ključen dejavnik, spodbujen z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Z njim tesno povezana je nadaljnja rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Razmere se še naprej izboljšujejo tudi v večini tržnih storitvenih dejavnosti, zlasti v trgovini, prometu in gostinstvu ter v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Pozitivne razmere na trgu dela, ob rasti zaposlenosti in plač, ter nadaljnje izboljšanje zaupanja potrošnikov so prispevali k rasti zasebne potrošnje (4,0 %). Nadaljevala se je tudi rast (pretežno) zasebnih investicij v opremo in stroje, ki jo povezujemo z visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij, ugodnejši kot pred leti so tudi pogoji financiranja. V začetku leta so se začele krepiti tudi gradbene investicije. Poleg nadaljevanja lani začete rasti stanovanjskih investicij, povezane z oživljanjem trga nepremičnin, se povečujejo tudi nestanovanjske investicije, po naši oceni zlasti zasebnega sektorja. Rast BDP je znova presegla povprečje evrskega območja (1,7 %), tako da se nadaljuje že tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti in posledično zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo EU .
86 88 90 92 94 96 98 100 102 104 106 108 110
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezoniran indeks 2008=100
Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR.
Slovenija Nemčija Francija
Italija Avstrija Hrvaška
-6 -4 -2 0 2 4 6
-15 -10 -5 0 5 10 15
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Realna rast BDP, v %
Prispevki k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS.
Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.
Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.
Realna rast BDP (desna os)
Slika 4: Raven BDP v Sloveniji in najpomembnejših
trgovinskih partnericah Slika 5: Izdatkovna struktura spremembe BDP v
Sloveniji
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2016 III 17/II 17 III 17/III 16 I-III 17/I-III 16
Izvoz blaga, realno1 5,6 1,83 14,4 8,9
Uvoz blaga, realno1 4,7 2,03 13,0 9,9
Izvoz storitev, nominalno2 8,1 -3,13 7,7 10,0
Uvoz storitev, nominalno2 5,5 6,23 15,2 5,9
Industrijska proizvodnja, realno 6,4 1,53 9,74 6,64
v predelovalnih dejavnostih 7,7 1,73 10,54 6,74
Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -17,7 6,53 41,4 19,9
Trgovina na drobno – realni prihodek 4,5 -0,93 12,94 13,54
Tržne storitve (brez trgovine) – nominalni prihodek 4,0 0,23 7,34 6,34
Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki.
Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je v prvem četrtletju še okrepila.
1Rast izvoza še naprej izhaja iz rasti tujega povpraševanja in izboljšanja konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. Rast uvoza poleg ugodnih izvoznih gibanj podpirata krepitev domače zasebne in investicijske potrošnje.
Slika 6: Blagovna menjava – realno
4.600 4.800 5.000 5.200 5.400 5.600 5.800 6.000 6.200 6.400 6.600
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezonirano, v mio EUR, stalne cene ref.leto 2010
Vir: SURS.
Izvoz blaga Uvoz blaga
1 Po statistiki nacionalnih računov.
2 Po statistiki nacionalnih računov.
3 V primerjavi z letom 2008 so prihodki od prodaje doma nižji za okoli tretjino, v tujini pa višji za okoli 15 %.
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju nadalje povečal. Rast se je nadaljevala v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, najskromnejša je ostala v nizko tehnološko zahtevnih panogah. K rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti prispeva predvsem krepitev tujega povpraševanja, okrevanje prodaje na domačem trgu pa je počasnejše.
3Ob krepitvi povpraševanja je izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti visoka, večina podjetij pa pričakuje nadaljnjo rast proizvodnje in zaposlovanja tudi v drugem četrtletju.
Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih
80 90 100 110 120 130 140 150 160 170
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezoniran indeks 2010=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Predelovalne dejavnosti, skupaj Vis. teh. zaht. panoge Sr. vis. teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge
Izvoz in uvoz storitev sta se po občutni rasti v drugi polovici lanskega leta v prvem četrtletju ohranila na visoki ravni.
2K rasti izvoza prispevajo predvsem večji izvoz transportnih in tehničnih, s trgovino povezanih storitev. K rasti uvoza pa so največ prispevale transportne ter storitve strokovnega in poslovnega svetovanja.
Slika 7: Storitvena menjava – nominalno
800 900 1.000 1.100 1.200 1.300 1.400 1.500 1.600 1.700
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezonirano, v mio EUR, stalne cene ref.leto 2010
Vir: SURS.
Izvoz storitev Uvoz storitev
Vrednost opravljenih gradbenih del se je po približno nespremenjeni ravni v drugi polovici lanskega leta v prvem četrtletju okrepila. Ob splošnem izboljševanju gospodarskih razmer in postopnem okrevanju nepremičninskega trga se je v zadnjem obdobju okrepila gradnja stavb. Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb je pričala okrevati sredi leta 2015, v zadnjih dveh četrtletjih pa je nespremenjena. Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb je začela okrevati sredi lanskega leta in se je nadaljevala na začetku letošnjega leta.
Gradnja inženirskih objektov, ki se je lani zaradi nižjih državnih investicij močno znižala, se je v prvem četrtletju povečala.
V začetku leta se je nadaljevala rast investicij v opremo in stroje. Povezana je z rastjo povpraševanja in visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, hkrati pa se kažejo prvi znaki okrepljene kreditne aktivnosti.
Ocenjujemo, da investicije rastejo v večini dejavnosti in da rast ni zgolj posledica omejenega števila večjih investicijskih projektov.
4 Na rast v trgovini z motornimi gorivi je po naši oceni vplivalo tudi večje trgovanje doma in v tujini z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih družbe registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo (npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve).
5 Diskontne trgovine so delež v celotnih prihodkih od prodaje panoge na slovenskem trgu povečale s 6,5 % leta 2007 na 22,4 % leta 2016, v zadnjem letu za 1,2 o. t. Povečanje deleža je bilo posledica širitve poslovnih mrež in spreminjanja nakupovalnih navad kupcev, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize.
6 Merjeno s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI). Meja določena na podlagi U.S. Merger Guidelines (1997).
Slika 9: Vrednost opravljenih gradbenih del
0 10 20 30 40 50 60 70
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezoniran indeks, 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gradbeništvo Stanovanjske stavbe
Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti
Slika 10: Investicije v opremo in stroje
70 74 78 82 86 90
50 60 70 80 90 100
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Vir: SURS.
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, v %
Desezoniran realni indeks 2008=100
Investicije v opremo in stroje (leva os)
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predel. dej. (desna os)
V trgovini na drobno se je rasti prodaje neživil in motornih goriv v prvem četrtletju pridružila še rast prodaje živil.
Ugodna gibanja v trgovini na drobno je spodbudila krepitev zasebne potrošnje in gospodarske aktivnosti
4. V trgovini z živili, kjer je do prvega četrtletja letos prihodek stagniral, se je lani sicer nadaljevala rast prodaje v diskontnih prodajalnah
5. To se je odrazilo v ponovnem znižanju stopnje koncentracije v tej panogi, ki je že zelo blizu meje med visoko in srednjo koncentracijo (1.800)
6. Slika 11: Kazalnika koncentracije v nespec. pretežno
živilskih prodajalnah na drobno
30 40 50 60 70 80 90 100
400 900 1.400 1.900 2.400 2.900 3.400 3.900
2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 V %
Vrednost kazalnika HHI
Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: HHI-Hirschman- Herfindahlov indeks koncentracije.
HHI
Meja visoke koncentracije
Delež največjih 3 družb v čistih prih., ustvarjenih na dom. trgu (d. os)
V trgovini z motornimi vozili se je v prvem četrtletju nadaljevala rast prodaje domačim in tujim kupcem. Prodaja se je doma povečala gospodinjstvom in pravnim osebam.
Rast prodaje na tuje trge se občutneje krepi že peto leto , v lanskem letu se je poleg rasti na trgih EU po večletnem padanju izraziteje povečala tudi na trgih izven EU.
Slika 12: Prihodki od prodaje gospodarskih družb v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili
0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6
2,6 2,8 3,0 3,2 3,4 3,6 3,8 4,0 4,2
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
V mrd EUR
V mrd EUR
Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida).
prihodki od prodaje na domačem trgu prihodki od prodaje v EU (d. os) prihodki od prodaje izven EU (d. os)
V prvem četrtletju se je nadaljevala tudi rast nominalnega prihodka v trgovini na debelo, začeta v drugi polovici lanskega leta. Na letošnjo rast poleg večje domače proizvodne aktivnosti vplivajo tudi naraščajoče cene. Te so lani, ko so se zmanjšale, vplivale v nasprotni smeri, tako da je nominalni prihodek kljub ugodnim gospodarskim razmeram stagniral. Ker pa so se hkrati znižali nabavni stroški poslovanja
7, se je poslovni rezultat panoge že lani precej izboljšal.
Slika 13: Neto čisti dobiček gospodarskih družb v trgovini na debelo
-300 -200 -100 0 100 200 300 400 500
2013 2014 2015 2016
V mio EUR
Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni.
Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja
Neto čisti dobiček/izguba obračunskega obdobja
7 Stroški blaga, materiala in storitev.
Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)
75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezoniran indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * z gostinstvom.
Skupaj* Promet in skladiščenje (H)
Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N)
Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah se je po
močni rasti ob koncu lanskega leta nadaljevala tudi v
prvem četrtletju. Še naprej jo spodbujajo predvsem
izvozno usmerjeni deli storitev, zlasti cestni promet in
računalniške storitve. Ob rasti zaposlovanja se prihodek
še naprej krepi tudi v dejavnosti posredovanja delovne
sile (del N). Že dlje časa pa na precej nizki ravni ostaja
aktivnost predvsem v nekaterih segmentih strokovno-
tehničnih dejavnosti (zlasti arhitekturno-projektantske
storitve).
Razpoloženje v gospodarstvu ostaja ugodno. Po izboljševanju v zadnjem letu, ko se je zaupanje povečalo v večini dejavnosti in med potrošniki, razpoloženje sredi drugega četrtletja ostaja na visoki ravni.
Slika 15: Poslovne tendence
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30
jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17
Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Storitvene dej.
Gradbeništvo Potrošniki*
Trg dela
Rast števila delovno aktivnih
8se nadaljuje v večini dejavnosti, v zadnjih mesecih se po daljši stagnaciji še posebej krepi v gradbeništvu. Kratkoročna pričakovanja podjetij o zaposlovanju ostajajo najvišja od začetka krize.
Ob tem se določen segment podjetij, zlasti v predelovalnih dejavnostih, sooča s pomanjkanjem usposobljene delovne sile.
9V javnih storitvah je bilo po sprostitvi omejitev leta 2016 pri novem zaposlovanju število zaposlenih še naprej medletno večje v izobraževanju (zlasti v osnovnem šolstvu), zdravstvu, nekoliko tudi v javni upravi. Tudi anketni
10podatki in podatki po statistiki nacionalnih računov kažejo na nadaljnjo krepitev zaposlenosti v prvem četrtletju letos.
Slika 16: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5
Predelovalne
dejavnosti Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve
Četrtletna desezonirana rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q1 16 Q2 16 Q3 16 Q4 16 Q1 17
Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se ob visokem zaposlovanju in zniževanju priliva nadaljuje. Odliv v zaposlitev je v prvih petih mesecih ostal na podobno visoki ravni kot v enakem obdobju lani. Priliv v evidenco, povezan zlasti s potekom pogodb za določen čas, pa je bil medletno manjši. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, kar povezujemo z boljšimi gospodarskimi razmerami in manjšimi generacijami, ki končujejo šolanje.
Ob koncu maja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 87.655 oseb (14,3 % manj kot maja lani), kar je blizu ravni iz obdobja 2005–2006. Tudi po anketnih podatkih se je število brezposelnih v prvem četrtletju nadalje znižalo.
Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni
80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200
720 730 740 750 760 770 780 790 800 810 820
jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano
Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.
Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)
8 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva. To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.
9 Delež podjetij v predelovalnih dejavnostih, ki mu pomanjkanje usposobljene delovne sile predstavlja omejitveni dejavnik za rast proizvodnje, je v zadnjih mesecih presegel dolgoletno povprečje in dosegel raven iz leta 2007.
10 Po raziskavi Aktivno in neaktivno prebivalstvo (prej Anketa o delovni sili).
Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega
90 95 100 105 110 115 120
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Desezoniran indeks, 2008=100, 3-mes.drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor
Javni sektor – v tem sektor država
– v tem javne družbe
V prvem četrtletju so bila plačna gibanja umirjena.
V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača na
zaposlenega ostala na ravni konca lanskega leta, ko so jo
zaznamovala visoka izredna izplačila. V javnem sektorju
se je še nekoliko zvišala in prav tako ostala blizu visoke
decembrske ravni, povišane z napredovanji javnih
uslužbencev.
Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2016 III 17/II 17 III 17/III 16 I-III 17/I-III 16
Delovno aktivni2 1,6 0,21 3,0 1,5
Registrirani brezposelni -8,5 -1,91 -13,6 -8,2
Povprečna nominalna bruto plača 1,8 0,31 1,9 1,5
zasebni sektor 1,7 0,31 2,1 1,7
javni sektor 2,3 0,41 2,1 1,7
v tem sektor država 3,6 0,11 1,8 1,6
v tem javne družbe -0,5 0,61 3,0 2,0
2016 III 16 II 17 III 17
Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,2 11,3 10,1 9,9
Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.
Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.
Cene
Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %
2016 V 17/IV 17 V 17/V 16 I-V 17/I-V 16
Skupaj 0,5 0,7 1,5 1,7
Hrana 1,6 2,7 2,6 2,7
Goriva in energija -0,2 0,7 3,9 5,8
Storitve 1,6 0,1 1,7 1,9
Ostalo1 -0,6 0,4 0,2 -0,1
Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,4 0,3 0,8 0,8
Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,4 1,1 1,1 1,0
Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,0 0,0 0,0 0,0
Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.
Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.
Na inflacijo še naprej vplivajo medletno višje cene storitev in energentov. Rast cen storitev je v nekaterih segmentih predvsem odraz nadaljnje krepitve zasebne potrošnje (gostinske in nastanitvene storitve), poleg tega pa na cenovna gibanja pri storitvah pomembno vplivajo tudi medletno višje cene komunalnih storitev. Nadaljuje se tudi rast cen energentov, vendar pa se njihov prispevek k medletni inflaciji zaradi učinka osnove postopno zmanjšuje. Medletno višje ostajajo tudi cene hrane, ki so odraz predvsem sezonsko višjih cen nepredelane hrane.
Podobne kot pred letom so bile cene poltrajnega blaga, cene trajnega blaga pa so ostale medletno nižje.
Slika 19: Struktura medletne inflacije
-2,0 -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0
jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17
Medletna rast, v %
Vir: Eurostat.
Slovenija HICP Evrsko območje HICP Slovenija HICP - OI Evrsko območje HICP - OI
Medletna rast cen industrijskih proizvodov in uvoznih cen se krepi. Višjo rast povezujemo predvsem z gibanjem cen surovin na svetovnih trgih, ki se ob povečanem povpraševanju postopno prenašajo v uvozne cene in cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev.
Slika 20: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvozne cene
100 102 104 106 108 110
jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan.17
Indeks 2010=100
Vir: SURS.
PPI (domači trg) PPI (tuji trgi) Uvozne cene
V prvih štirih mesecih se je cenovna konkurenčnost nekoliko izboljšala. To je bila posledica nominalnega padca vrednosti evra v primerjavi z valutami pomembnejših trgovinskih partneric iz EU in zunaj EU
11. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi
12cenami življenjskih potrebščin, se je posledično znižal nekoliko pod raven izpred enega leta, kar je blizu najnižjih ravni od vstopa v ERM2 leta 2004. Med članicami evrskega območja je bila Slovenija po medletnem gibanju cenovne konkurenčnosti približno v sredini.
Slika 21: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflator HICP
-2 -1 0 1 2
IE SK FI NL MT FR IT GR PT DE SI AT CY LU ES LT BE LV EE EA
Medletna rast jan–apr 2017, v %
Vir ECB; preračuni UMAR. Rast vrednosti pomeni poslabšanje konkurenčnosti in obratno.
Do 19 partneric zunaj EA Do 18 partneric EA Do 37 partneric EA in zunaj EA
11 V primerjavi s poljskim zlotom, hrvaško kuno, češko krono, japonskim jenom, korejskim vonom, švicarskim frankom ter še posebej z ruskim rubljem (slednji je sicer iz širšega nabora 56-tih trgovinskih partneric).
12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.
Plačilna bilanca
Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja na visoki ravni in je v dvanajstih mesecih do marca dosegel 6,6 % ocenjenega BDP. K medletno večjemu presežku tekočih transakcij je v prvem četrtletju največ prispeval višji storitveni presežek, blagovni presežek pa je bil že tretje četrtletje medletno manjši. K temu so poleg količinskih dejavnikov prispevali tudi poslabšani pogoji menjave.
Uvozne cene so bile, zaradi višjih evrskih cen primarnih surovin in cen industrijskih proizvodov, medletno precej višje (5,2 %) od izvoznih (3,3 %). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših neto plačil obresti; primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi manjših plačil v proračun EU.
Slika 22: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance
-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Drseča vsota transakcij štirih četrtletij, v mio EUR
Vir : BS, preračuni UMAR.
Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun
Tabela 6: Plačilna bilanca
I-III 2017, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 16
Tekoči račun 9.003,3 8.236,1 767,2 708,9
Blago 6.821,1 6.438,0 383,1 468,4
Storitve 1.515,4 956,2 559,2 474,7
Primarni dohodki 491,7 541,0 -49,3 -76,6
Sekundarni dohodki 175,2 300,9 -125,7 -157,7
Kapitalski račun 114,6 145,3 -30,7 -38,4
Finančni račun 463,3 909,6 446,4 353,6
Neposredne naložbe 240,8 143,6 -97,2 -321,7
Naložbe v vrednostne papirje 1.252,9 739,1 -513,8 584,4
Ostale naložbe -998,6 -14,8 983,8 87,2
Statistična napaka 0,0 -290,1 -290,1 -316,8
Vir: BS.
Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.
Neto odliv finančnih transakcij s tujino se nadaljuje. V prvem četrtletju je neto odliv BS in zasebnega sektorja presegal neto priliv državnega sektorja. BS je v okviru programa nakupovanja vrednostnih papirjev javnega sektorja kupovala tuje dolžniške vrednostne papirje.
13Obveznosti BS v okviru Evrosistema so se znižale.
14Znotraj zasebnega sektorja so prevladovale transakcije z vrednostnimi papirji in posojili. Poslovne banke so nadalje povečale naložbe v tuje vrednostne papirje in tujini odplačevale posojila. Podjetja so okrepila kratkoročno komercialno kreditiranje, kar je povezano z rastjo menjave blaga in storitev.
Slika 23: Finančne transakcije plačilne bilance
-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000
Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17
Drseča vsota transakcij štirih četrtletij, v mio EUR
Vir : BS, preračuni UMAR.
Neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje Finančni derivativi Ostale naložbe
Finančne transakcije
13 BS za namene izvajanja monetarne politike Evrosistema kupuje tudi obveznice držav evrskega območja.
14 Država je večji del sredstev od prodaje obveznic RS78 in RS79 deponirala pri BS.
Slika 24: Neto obrestni prihodki v slovenskem bančnem sistemu
Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem
15je bil aprila medletno večji že tretji mesec zapored. Povečuje se zadolževanje gospodinjstev. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI se izrazito umirja. Zaradi ugodnejših pogojev zadolževanja v tujini se iz bank v Sloveniji še naprej umikajo finančno stabilnejša podjetja, kar tudi prispeva k nadaljnjemu zniževanju neto obrestnih prihodkov bančnega sektorja.
0 200 400 600 800 1000 1200
mar.11 mar.12 mar.13 mar.14 mar.15 mar.16 mar.17
12-mesečne drseče vsote, v mio EUR
Vir: BS.
Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju
in vloge prebivalstva ter države
Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. III 16 31. XII 16 31. III 17 31. III 17/28. II 17 31. III 17/31. III 16
Krediti skupaj 21.091,3 21.358,5 21.554,8 0,4 2,2
Krediti podjetjem in NFI 10.359,8 10.123,1 10.250,4 0,7 -1,1
Krediti državi 1.868,4 2.081,8 1.952,4 -1,6 4,5
Krediti gospodinjstvom 8.863,0 9.153,6 9.352,0 0,5 5,5
Potrošniški 2.047,9 2.144,0 2.250,8 1,3 9,9
Stanovanjski 5.559,2 5.716,5 5.814,3 0,3 4,6
Ostalo 1.255,9 1.293,1 1.286,9 0,3 2,5
Bančne vloge gospodinjstev skupaj 16.240,9 16.935,0 17.227,7 0,2 6,1
Čez noč 9.620,3 10.956,4 11.683,7 1,2 21,4
Vezane 6.620,6 5.978,6 5.544,1 -1,8 -16,3
Bančne vloge centralne države skupaj 1.052,4 1.088,0 943,8 -1,3 -10,3
Vloge nefinančnih družb skupaj 5.395,5 5.804,5 5.782,6 -2,6 7,2
Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.
Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.
15 Pri analizi uporabljamo statistične podatke, ki se od knjigovodskih razlikujejo predvsem po tem, da vključujejo tudi popravke vrednosti. Do večjih razlik prihaja pri kreditih nefinančnim družbam (domačim in tujim).
Javne finance
Javnofinančna gibanja so bila v začetku leta ugodna.
Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju po denarnem toku
16za tretjino manjši kot v enakem obdobju lani, primarni saldo pa se je v enakem obdobju iz primanjkljaja prevesil v presežek. Ugodna gibanja temeljijo na razmeroma hitri medletni rasti večine kategorij prihodkov in na zmerni rasti odhodkov.
Slika 25: Saldo javnih financ po denarnem toku
-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500
2011 2012 2013 2014 2015 2016 I-III 2016 I-III
2017
V mio EUR
Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.
Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo
Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija
I-III 2016 I-III 2017
Kategorija
I-III 2016 I-III 2017 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.
rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.
rast, %
SKUPAJ PRIHODKI 3.685,8 1,4 3.957,8 7,4 SKUPAJ ODHODKI 4.223,2 -1,6 4.333,5 2,6
Davčni prihodki* 1.949,2 1,9 2.108,8 8,2 Plače in drugi stroški dela** 925,4 0,2 961,3 3,9
Dohodnina 514,9 2,8 545,2 5,9 Izdatki za blago in storitve 535,5 6,6 556,8 4,0
Davek od dohod. pravnih oseb 119,9 18,7 124,1 3,4 Plačila obresti 489,5 -1,6 518,4 5,9
Davki na nepremičnine 17,7 4,3 15,9 -10,3 Rezerve 27,5 -40,5 27,1 -1,4
Davek na dodano vrednost 774,2 3,3 804,4 3,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.604,7 2,6 1.643,9 2,4
Trošarine 304,0 -12,0 359,3 18,2 Ostali tekoči transferi 369,3 -0,8 396,2 7,3
Prispevki za soc. varnost 1.395,1 4,1 1.472,6 5,6 Izdatki za investicije 131,5 -38,3 131,7 0,2
Nedavčni prihodki 167,5 3,9 217,1 29,6 Plačila v proračun EU 139,9 -18,3 98,0 -30,0
Prejeta sredstva iz EU 157,3 -24,3 142,1 -9,7 JAVNOFINANČNI SALDO -537,4 -375,6
Ostalo 16,7 16,6 17,1 2,5 PRIMARNI SALDO -53,1 133,7
Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.
Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.
16 Po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja (metodologija denarnega toka).
17 Pri davčnih prihodkih predvsem zamiki pri vplačilih trošarin, pri nedavčnih prihodkih pa predvsem natečene obresti ob ponovnem odprtju obveznice RS76.
18 Prihodki iz proračuna EU so v prvih treh mesecih znašali 202 mio EUR. Od tega je bilo dobri dve tretjini prilivov iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike, medtem ko prilivi ostajajo upočasnjeni pri črpanju sredstev strukturnih in kohezijskih skladov. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je do aprila znašal 70 mio EUR.
Medletna rast javnofinančnih prihodkov je v prvem četrtletju znašala 7,4 %. Na hitro rast prihodkov vplivajo poleg nekaterih enkratnih dejavnikov
17predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Izjema pri tem ostajajo prihodki iz proračuna EU. Njihov medletni padec je predvsem posledica izredno nizkega črpanja januarja, prilivi iz proračuna EU pa so se tudi v naslednjih dveh mesecih krepili skoraj izključno zaradi priliva sredstev za skupno kmetijsko in ribiško politiko.
18-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
Q1 Q2
2016 Q3 Q4 Q1 2017
Medletna rast, v %
Prispevek k rasti, v o.t.
Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.
Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU Kapit. in transf. prihodki, donacije SKUPAJ PRIHODKI (desna os)
Slika 26: Rast prihodkov in prispevki posameznih
komponent k rasti
Javnofinančni odhodki so bili v prvem četrtletju medletno večji za 2,6 %. Na zmerno rast, ki trenutno podpira hitro zniževanje primanjkljaja, v veliki meri vpliva zastoj investicij države in padec plačil v proračun EU. Brez upoštevanja teh dveh kategorij bi se medletna rast odhodkov v prvem četrtletju približala 4 %. K rasti odhodkov so največ prispevali tekoči transferi, zlasti transferi posameznikom in gospodinjstvom in sredstva za zaposlene.
19Slika 27: Rast odhodkov in prispevki posameznih komponent k rasti
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6
Q1 Q2
2016 Q3 Q4 Q1 2017
Medletna rast v %
Prispevek k medletni rasti, v o.t.
Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.
Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.
Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve
Plačila obresti Rezerve
Tekoči transferi Izdatki za investicije Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os)
19 Pod vplivom zvišanja plačne lestvice septembra 2016, napredovanj zaposlenih decembra 2016 in rasti zaposlovanja.
izbr ane t
Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2016
Poslovanje gospodarskih družb se je v letu 2016 nadalje izboljšalo in približalo najuspešnejšim letom. Rast dodane vrednosti je bila visoka
1, kar je skladno s pozitivno sliko o gospodarski rasti, ki jo kažejo prve ocene SURS za lansko leto. Neto čisti dobiček se je povzpel na skoraj 3,2 mrd EUR in je zaostal le za letom 2007, neto dobiček iz poslovanja pa je bil najvišji doslej. Neto izguba iz financiranja je bila najmanjša po začetku krize.
Gospodarnost poslovanja
2se je ponovno izboljšala zlasti zaradi rasti prihodkov od izvoza v države EU
3. To povezujemo z nadaljnjo rastjo povpraševanja na trgu
1 Po AJPES je v letu 2016 nominalna rast dodane vrednosti gospodarskih družb znašala 5,7 %.
2 Gospodarnost poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki.
3 Delež izvoznih prihodkov v vseh prihodkih se je v opazovanem obdobju povečala za tretjino, na skoraj 40 %.
Slika 28: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini
-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
V mio EUR
Vir: AJPES, preračuni UMAR.
Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja
Neto čisti dobiček obračunskega obdobja
Slika 29: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu
0 10 20 30 40 50 60
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
V mrd EUR
Vir: AJPES, preračuni UMAR.
Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU
Prihodki od prodaje izven EU
EU in izboljšanjem naše izvozne konkurenčnosti na tem trgu.
4Od leta 2013 se je nekoliko povečal tudi prihodek na domačem trgu, ki pa ostaja precej nižji kot pred krizo.
Na odhodkovni strani so zadnja leta relativno nižji stroški materiala, manj je odpisov. Ob visokem padcu aktivnosti z začetkom krize se je v letu 2009 delež stroškov dela v poslovnih odhodkih močno povečal, v naslednjih letih pa je njihovo zniževanje izboljševalo poslovni izid. Po letu 2012 so z rastjo obsega poslovanja naraščali tudi stroški dela, na enoto dodane vrednosti pa so se še naprej zmanjševali. Ob znižanju cen surovin je na umirjanje rasti odhodkov v zadnjih letih tako vplivalo predvsem znižanje nekaterih stroškov materiala in energije. V letu 2016 pa je bilo zelo opazno znižanje odpisov vrednosti zaradi zmanjšanih potreb za prevrednotenje sredstev družb.
Visoka izguba iz financiranja, značilna za krizno obdobje, se je do lani močno znižala. Zaradi visoke zadolženosti so imele v začetku krize družbe visoke finančne obveznosti iz tega naslova, ki so se kasneje v procesu razdolževanja zniževale. V zadnjih letih se zmanjšuje tudi oslabitev finančnih naložb
5, ki so med krizo prav tako vzdrževale visoko raven finančnih odhodkov. Ob hkrati višjih finančnih prihodkih se je izguba iz financiranja zelo skrčila.
Zadolženost družb se je močno znižala in dosegla ravni iz začetka prejšnjega desetletja. Zadolženost družb je zaradi ugodnih pogojev na finančnih trgih in visoke gospodarske aktivnosti v letih do 2008 močno narasla. V naslednjih letih so se družbe razdolževale zlasti z odplačevanjem starih kreditov, z odprodajo premoženja, vrednost dolga vseh družb pa se je nižala tudi zaradi stečajev zadolženih družb. Na ta način se je zniževala tudi vrednost sredstev,
4 Tržni delež Slovenije na trgu EU se je v letu 2016 okrepil četrto leto zapored (gl. tudi EO 3-17).
5 Te so bile med drugim posledica slabih kreditov in zmanjšanja vrednosti delnic.
Slika 30: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih
13,50 13,75 14,00 14,25 14,50 14,75 15,00 15,25 15,50
60,0 60,5 61,0 61,5 62,0 62,5 63,0 63,5 64,0
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
V %V %
Vir: AJPES, preračuni UMAR.
Stroški dela/dodana vrednost (l. os) Stroški dela/poslovni odhodki (d. os)
vse do lani, ko se je vrednost sredstev družb ponovno povečala.
Dobiček se je lani ponovno povečal v večini dejavnosti.
Poslovanje se je močno izboljšalo v največjih dejavnostih - v predelovalnih dejavnostih, trgovini in prometu, ponovno pa so pozitivno poslovali tudi pri oskrbi z elektriko
6. Negativni poslovni rezultat so imeli le v gradbeništvu (z veliko izgubo zgolj ene družbe).
Spretnosti odraslih po raziskavi PIAAC
7Spretnosti odraslih so pri nas slabše kot v povprečju OECD, kar zmanjšuje produktivnost in otežuje prilagajanje izzivom dolgožive družbe. S spretnostmi so povezani produktivnost zaposlenih, posameznikova uspešnost na trgu dela in vključevanje v družbo, zdravje prebivalcev ipd. Po izsledkih prve OECD raziskave PIAAC pri nas dosegajo odrasli pri besedilnih, matematičnih in digitalnih spretnostih slabše rezultate od povprečja OECD. Slovenija izstopa zlasti po visokem deležu odraslih, ki dosegajo le osnovne spretnosti. Pred PIAAC raziskavo je bila edina mednarodna primerjava spretnosti odraslih v Sloveniji narejena v okviru Mednarodne raziskave o pismenosti odraslih (1994–1998)
8, in sicer samo za besedilne spretnosti, in od takrat so se te pri nas precej izboljšale.
Za povprečjem OECD najbolj zaostajajo besedilne, matematične in digitalne spretnosti nizko izobraženih in
6 V tej dejavnosti so ob prevrednotovanjih in odpisih, povezanih s TEŠ6, leta 2015 ustvarili veliko izgubo.
7Raziskava PIAAC - OECD Programme for the International Assessment of Adult Competences (PIAAC) – Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih je mednarodna raziskava o kompetencah odraslih (16 – 65 let), ki se izvaja pod okriljem OECD. Slovenija se je vključila v drugega od treh krogov raziskave. Do zdaj sta bila dva kroga raziskave (2012 in 2015). Nobena od držav, ki je sodelovala v prvem krogu, ni sodelovala v drugem krogu raziskave.
8 International Adult Literacy Survey.
Slika 31: Deli finančnih odhodkov in finančni prihodki
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
V mrdEUR
Vir: AJPES, preračuni UMAR.
Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki
Slika 32: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev
0 10 20 30 40 50 60 70
0 10 20 30 40 50 60 70 80
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 V %
V mrd EUR
Vir: AJPES, preračuni UMAR.
DolgKapital
Delež dolga v virih sredstev (d. os)
Slika 33: Neto čisti dobiček po dejavnostih
-700 -350 0 350 700 1.050 1.400
Ostale dejavnosti skupaj M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
L Poslovanje z nepremičninami K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
H Promet in skladiščenje G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
F Gradbeništvo D Oskrba z električno energijo, plinom in paro C Predelovalne dejavnosti
V mio EUR Vir: AJPES, preračuni UMAR.
2016 2015
Slika 34: Povprečni rezultati odraslih (25-65 let) na področju besedilnih in matematičnih spretnosti, glede na doseženo izobrazbo, v točkah, 2012 oz. 2015
150 170 190 210 230 250 270 290 310 330 350
Manj kot
srednješol.Srednješol. Terciarna Manj kot
srednješol.Srednješol. Terciarna Besedilne spretnosti Matematične spretnosti
Točke
SI OECD
Vir: OECD, PIAAC.
starejših. Spretnosti odraslih so slabše od tega povprečja pri vseh izobrazbenih in starostnih skupinah, najbolj zaostajajo pri osebah z manj kot srednješolsko izobrazbo in pri starejših (55-65 let). Razlike v rezultatih med osebami z manj kot srednješolsko izobrazbo in osebami s terciarno izobrazbo so pri nas tudi večje kot v povprečju OECD. Enako velja tudi za razlike med dosežki starejših (55-65 let) in mlajših (25-34 let).
Slabše spretnosti odraslih so povezane tudi z manjšo pozornostjo spretnostim na ravni podjetij. V državah, kjer imajo podjetja bolj razvite prakse za zagotavljanje visoke delovne uspešnosti (HPWP),
9zaposleni bolj pogosto uporabljajo t. i. spretnosti za obdelavo informacij pri
9 Fleksibilnost pri delu - vrstni red opravljanja nalog, hitrost opravljanja nalog, način izvajanja nalog, sodelovanje s sodelavci, inštruiranje, poučevanje drugih, informiranje sodelavcev, organizacija lastnega dela, načrtovanje lastnih aktivnosti in menedžerske prakse.
Tabela xx: Besedilne, matematične in digitalne spretnosti odraslih prebivalcev (16-65 let)
Besedilne spretnosti, v
točkah1 Matematične spretnosti, v točkah1
Digitalne spretnosti, deleži, v % Prva ali manj
kot prva raven2,3
Nima izkušenj z računalnikom oziroma
nima osnovnih računalniških znanj2
Slovenija 256,4 257,6 49,2 18,4
Povprečje OECD 267,7 263,0 42,9 14,7
Anglija (Združeno kraljestvo) 272,6 261,8 48,9 9,9
Avstralija 280,4 267,6 38,1 7,5
Avstrija 269,5 275,0 40,8 13,7
Belgija 275,5 280,4 44,7 10,9
Češka 274,0 275,7 41,7 12,5
Čile 220,1 206,1 52,4 25,2
Danska 270,8 278,3 46,8 7,8
Estonija 275,9 273,1 42,8 13,3
Francija 262,1 254,2 n.p. 16,5
Grčija 253,9 251,9 47,9 20,2
Irska 266,5 255,6 42,0 14,7
Izrael 255,2 251,0 42,7 14,3
Japonska 296,2 288,2 27,3 20,9
Južna Koreja 272,6 263,4 39,4 24,6
Kanada 273,5 265,5 44,8 10,4
Nemčija 269,8 271,7 44,8 11,6
Nizozemska 284,0 280,3 45,0 6,7
Norveška 278,4 278,3 43,3 6,9
Nova Zelandija 280,7 271,1 45,3 4,9
Poljska 266,9 259,8 31,0 26,0
Severna Irska 268,7 259,2 51,0 15,8
Slovaška 273,8 275,8 37,7 24,2
Španija 251,8 245,8 n.p. 23,2
Švedska 279,2 279,1 43,9 6,4
Turčija 226,5 219,4 34,6 38,0
ZDA 269,8 252,8 48,9 9,3
Vir: OECD, PIAAC.
Opombe: osenčene celice predstavljajo vrednost nižjo od povprečja OECD. 1 večja vrednost je boljši rezultat, 2 manjša vrednost je boljši rezultat, 3 ravni digitalnih spretnosti so manj kot prva, prva, druga in tretja raven.
delu.
10Pri nas skromna raba teh praks predstavlja eno izmed ovir za povečanje produktivnosti.
11Njihovo večjo rabo bi lahko spodbudili z boljšim upravljanjem človeških virov v podjetjih. Eden od načinov za to bi bil tudi izboljšanje veščin menedžerjev, kjer se Slovenija na mednarodnih lestvicah v primerjavi z državami OECD uvršča nizko.
12Raziskava PIAAC je pokazala, da bi bilo treba izboljšanju spretnosti odraslih nameniti več pozornosti. Eden izmed načinov za izboljšanje spretnosti bi bilo povečanje
10 Branje, pisanje, matematika, IKT in reševanje problemov.
11 Raziskave kažejo, da je pogostost uporabe spretnosti pri delu pozitivno povezana s produktivnostjo zaposlenega (Skills Matter: OECD Skills Studies, Further Resučts from the Survey of Adult Skills, 2016).
12 Po raziskavi IMD se uvrščamo nizko po razpoložljivosti ustreznih managerjev in njihovi izobrazbi glede na zahteve konkurenčnosti. Po raziskavi WEF pa po ravni njihove profesionalnosti.
vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje in spodbujanje njegove kakovosti. Zgled bi lahko bile nekatere severnoevropske države, ki se uvrščajo visoko po spretnostih odraslih in imajo hkrati visoko vključenost v vseživljenjsko učenje. Ukrepi za izboljšanje spretnosti delovno aktivnih tudi na ravni podjetij pa bi lahko prispevali k večji produktivnosti, saj so pri nas številna neskladja v ravni in področju izobraževanja ter spretnostih.
13V ta namen bi bilo treba vzpostaviti sistem spremljanja potreb države in poslovnega sektorja po veščinah ter izobraževanje bolje prilagajati potrebam podjetij.
13 Pri 22,4 % delovno aktivnih je prisotno neskladje v doseženi ravni izobrazbe (10,6 % jih ima prenizko raven izobrazbe, 11,8 % previsoko). Pri 28,8 % delovno aktivnih je prisotno neskladje v področju izobraževanja (izobraževali so se na enem področju, delo opravljajo na drugem področju, na primer posameznik se je izobraževal na področju sociale, delo pa opravlja na področju poslovanja). Pri 12,3 % delovno aktivnih je prisotno neskladje v besedilnih spretnostih in pri 14,1 % v matematičnih spretnostih.
Slika 35: Delež delovnih mest, ki vključujejo prakse za zagotavljanje visoke delovne uspešnosti, OECD, 2012 oziroma 2015, v %
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
DK FI SE BE (Flandrija) AT NL NZ ZDA IL CA UK (Anglija) AU NO CZ OECD EE JP DE ES PL SI UK (S. Irska) IE CL FR KR SK IT TR GR
Deleži, v %
Vir: OECD, PIAAC.
sta tistična prilo
Pomembnejši kazalci 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Pomladanska napoved 2017
Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 0,6 -2,7 -1,1 3,1 2,3 2,5 3,6 3,2 2,6
BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.896 36.003 35.917 37.332 38.570 39.769 41.625 43.675 45.577
BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.973 17.504 17.439 18.107 18.693 19.262 20.158 21.152 22.081 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.700 21.800 21.700 22.800
BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 82 81 83
Stopnja brezposelnosti, registrirana 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,7 9,1 8,5
Stopnja brezposelnosti, anketna 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 7,0 6,4 6,0
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,4 -1,8 0,0 2,6 1,2 0,5 1,4 1,7 1,6
Inflacija2, povprečje leta 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,8 1,6 2,0
Inflacija2, konec leta 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,5 2,1 1,9 2,1
MENJAVA S TUJINO
Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,9 0,6 3,1 5,7 5,6 5,9 6,0 5,1 4,8
Izvoz proizvodov 8,0 0,4 3,3 6,3 5,3 5,7 6,1 5,1 4,9
Izvoz storitev 2,5 1,5 1,9 3,4 6,5 6,8 5,4 4,8 4,5
Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 5,0 -3,7 2,1 4,2 4,6 6,2 6,5 5,6 5,1
Uvoz proizvodov 6,0 -4,3 2,9 3,8 5,0 6,6 6,8 5,7 5,2
Uvoz storitev -0,4 0,2 -3,1 6,3 2,2 4,1 5,0 4,8 4,4
Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 68 930 1.732 2.325 1.998 2.719 1.911 1.906 2.024
- delež v primerjavi z BDP, v % 0,2 2,6 4,8 6,2 5,2 6,8 4,6 4,4 4,4
Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.669 42.872 41.866 46.514 44.954 43.334 43.437*
- delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 119,1 116,6 124,6 116,6 109,0
Razmerje USD za 1 EUR 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,067 1,068 1,068
DOMAČE POVPRAŠEVANJE
Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,0 -2,5 -4,0 2,0 0,5 2,8 3,5 2,7 2,0
- delež v BDP, v % 56,0 56,8 55,0 54,0 52,1 51,7 52,0 51,7 51,3
Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,7 -2,2 -2,1 -1,2 2,5 2,6 1,0 0,9 0,6
- delež v BDP, v % 20,4 20,3 19,7 18,7 18,7 18,9 18,9 18,7 18,3
Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -4,9 -8,8 3,2 1,4 1,0 -3,1 7,0 7,0 6,0
- delež v BDP, v % 20,2 19,3 20,0 19,6 19,5 18,4 19,1 19,9 20,7
Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2017).
Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec marca 2017.
Proizvodnja 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2015
Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %
Industrija B+C+D 2,2 5,6 6,4 6,7 5,2 5,5 5,2 5,6 8,2 6,0 5,9 7,9 0,9 6,1 8,4 2,6
B Rudarstvo -3,8 0,4 1,7 0,4 -14,4 -1,9 23,3 8,3 -7,9 10,1 -1,6 13,0 -36,6 -0,8 6,8 11,4
C Predelovalne dejavnosti 4,3 6,0 7,7 6,8 5,8 6,3 5,3 6,9 9,7 7,1 7,0 8,1 1,6 6,8 9,0 3,1
D Oskrba z elektriko, plinom, paro -14,2 2,5 -5,6 5,8 2,4 -0,5 2,2 -6,6 -5,9 -6,5 -3,4 3,9 2,1 0,6 4,7 -3,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %
Gradbeništvo skupaj 19,5 -8,1 -17,7 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 -31,3 -21,4 -12,7 -9,2 19,8 -6,9 -8,9 -10,5 -12,8
Stavbe 3,8 -4,0 2,4 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 -6,6 -11,6 5,7 19,1 36,5 -5,4 1,0 0,9 -2,9
Gradbeni inženirski objekti 26,5 -9,8 -24,7 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 -39,9 -24,9 -19,3 -19,0 15,3 -7,5 -12,2 -14,3 -16,5 TRŽNE STORITVE, medletna rast v %
Storitve skupaj 3,7 5,4 4,0 3,7 4,2 5,0 8,4 5,0 4,4 3,3 3,6 6,7 2,0 4,1 6,3 4,6
Promet in skladiščenje 6,2 3,2 3,6 2,3 3,1 2,2 5,2 3,7 4,5 2,8 3,3 10,6 0,8 2,1 6,2 2,4
Informacijske in
komunikacijske dejavnosti 1,1 4,6 3,3 1,4 1,7 4,5 10,2 4,0 5,0 4,0 0,7 2,9 2,9 0,3 1,8 2,2
Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti -1,8 3,5 -0,7 3,5 -0,4 2,6 7,7 0,8 0,9 -4,5 0,2 0,2 -4,5 2,5 1,0 2,6
Druge raznovrstne poslovne
dejavnosti 2,5 11,6 10,1 14,2 15,5 9,7 8,0 12,2 6,5 8,7 13,8 10,7 12,4 13,5 20,2 8,7
TRGOVINA, medletna rast v %
Skupni realni prihodek* 2,4 5,7 10,2 4,9 6,8 4,5 6,6 9,0 9,1 8,8 13,6 13,5 2,7 8,1 9,8 3,5
Realni prihodek v trgovini na
drobno 0,0 1,0 4,5 0,7 1,4 0,4 1,6 2,1 2,2 3,1 10,1 12,2 -0,9 2,5 2,6 0,2
Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila
motornih vozil 6,9 14,0 21,7 12,0 15,9 12,6 15,2 23,0 24,1 18,9 20,8 15,8 8,9 17,6 21,4 9,7
Nominalni prihodek v trgovini na
debelo in posredništvu pri prodaji 3,7 1,4 2,0 0,4 1,5 0,6 2,9 0,2 1,2 0,1 6,2 13,8 -2,2 1,8 5,0 0,8 TURIZEM, medletna rast v %
Skupaj, prenočitve -0,5 7,2 7,6 6,8 7,0 9,1 3,3 9,6 0,9 9,0 11,3 4,7 6,1 8,1 6,7 10,9
Domači gostje, prenočitve -3,5 6,3 2,8 6,8 4,9 8,7 3,4 1,3 1,0 4,6 3,4 4,1 10,5 -2,9 7,4 8,3 Tuji gostje, prenočitve 1,4 7,7 10,3 6,9 8,2 9,3 3,2 17,4 0,8 10,9 17,1 5,2 3,7 14,2 6,3 12,1 Nominalni prihodek v gostinstvu 0,2 7,4 11,1 5,0 6,6 8,5 9,3 9,9 8,3 13,5 12,2 8,3 2,2 9,0 8,2 10,3
KMETIJSTVO
Odkup pridelkov, v mio EUR 506,9 472,9 465,7 102,5 111,3 123,6 135,5 104,6 110,1 118,2 132,9 108,7 37,1 37,0 37,2 43,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)
Kazalnik gospodarske klime -2,3 5,2 5,5 4,4 4,9 5,5 5,9 3,6 4,6 6,0 7,9 11,0 4,4 5,3 5 3,6
Kazalnik zaupanja
v predelovalnih dejavnostih 2 6 6 6 5 6 7 4 6 5 7 10 4 6 6 6
v gradbeništvu -11 -14 -10 -10 -14 -17 -15 -17 -15 -7 -1 4 -15 -14 -13 -15
v storitvenih dejavnostih 5 16 19 15 16 16 19 17 19 19 21 24 16 16 15 16
v trgovini na drobno 9 15 20 17 16 14 13 24 14 25 16 19 24 19 5 5
potrošnikov -22 -11 -14 -15 -10 -8 -12 -18 -17 -12 -10 -7 -12 -11 -6 -14
Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi;
**desezonirani podatki SURS.
