pregledni znanstveni ~lanek UDK 159.92:379.8-053.6 prejeto: 2001-10-22
DEKONSTRUKCIJA MLADINE, PONIKANJE SCEN IN PROVINCIALIZEM V DEVETDESETIH
Tanja RENER
Fakulteta za dru`bene vede, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva plo{~ad 5 e-mail: tanja.rener@guest.arnes.si
Mirjana ULE
Fakulteta za dru`bene vede, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva plo{~ad 5 e-mail: mirjana.ule@uni-lj.si
IZVLE^EK
Prispevek prina{a sinteti~ni pregled oblikovanja mladinskih skupinskih stilov in mladinskih scen ter subkultur v povojnem obdobju, predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih. Devetdeseta leta so videti druga~na, mladina (in mladost) se ukinja tako, da se njene zna~ilnosti (dinamizem, pro`nost, vitalnost) prena{ajo na ostalo populacijo, predvsem na tiste, ki ho~ejo biti socialno uspe{ni, in obratno, zna~ilnosti "odrasle populacije" (individualizem, tekmovalnost, storilnost) postajajo vsakdanjik mladih. V drugem delu prispevka so predstavljeni temeljni rezultati raziskave o prostem ~asu mladih v Ljubljani; na koncu je poudarjena ugotovitev o nujnosti ohranjanja in vzpodbujanja avtonomnih prostorov dejavnosti mladih, ~e naj mesta ostanejo mesta in ne anemi~ne provincialne tvorbe.
Klju~ne besede: mladina, subkultura, mladinski stili, scene, prosti ~as
SGRETOLAMENTO DEL CONCETTO DI GIOVENTÙ, SCOMPARSA DEL MONDO GIOVANILE E PROVINCIALISMO NEGLI ANNI NOVANTA
SINTESI
Il contributo presenta una sintetica rassegna dei comportamenti di gruppo, del mondo e della sottocultura giovanili nel dopoguerra, specie negli anni Settanta e Ottanta. Gli anni Novanta sono diversi: i giovani (e la gioventù) sono annichiliti dal trasferimento delle loro peculiarità (dinamismo, flessibilità, vitalità) ad altri segmenti della popolazione, soprattutto a coloro che puntano al successo sociale, e, al contrario, le peculiarità della "popolazione adulta" (individualismo, competitività, produttività) diventano aspetti quotidiani dei giovani. Nella seconda parte del contributo sono presentati i risultati di una ricerca sul tempo libero dei giovani a Lubiana. Alla fine è sottolineata la necessità di mantenere e stimolare spazi autonomi di attività per i giovani, se le città vogliono restare città e non soltanto anemici e provinciali agglomerati urbani.
Parole chiave: gioventù, sottocultura, comportamenti giovanili, mondo giovanile, tempo libero
Neko~ je bila mladina ...
Kot vsak dru`beni dose`ek tudi sociokulturno osa- mosvajanje mladine ni samo po sebi umevno. Je rezultat kompleksnih zgodovinskih dogajanj in socialnih na- sprotij ter vztrajnih in napornih prizadevanj posameznic in posameznikov ter skupin. Zato tudi obstoj posebnega in relativno avtonomnega mladinskega sveta ne more biti samoumeven. Gre za krhko stvaritev, ki se lahko hitro izni~i, mladinske kulture pa se brez posebnega odpora in brez razlik zlijejo v amorfno zmes mno`i~nih kultur. To je {e zlasti aktualno tveganje v tako ime- novanih postsocialisti~nih dru`bah, ki so se enako kot v zahodnih dru`bah soo~ale z razli~nimi oblikami upor- ni{ke, disidentske, alternativne mladine. ^e za osem- deseta leta brez pretiravanja lahko re~emo, da je {lo za
"herojsko obdobje" civilnodru`benih pobud, projektov in gibanj, ki so bila mladinska ali pa so si mladinskost nadevala kot za{~itni oklep, so devetdeseta leta v Slo- veniji v znamenju prvobitne akumulacije kapitala. No- silci procesov kapitalizacije postsocialisti~nih dru`b, ki se odvija pod razli~nimi nazivi lastninjenja, privati- zacije, uvajanja tr`nih meril ipd., preprosto nimajo posluha za subtilne in hitro spremenljive oblike mladinskih kultur, ~e jih ni mogo~e hitro vpeti v lastne profitne interese. Prav nasprotno, (novi) nosilci kapitalske mo~i si prizadevajo, da bi kar najve~ mladih pa~ potisnili v mno`ico neproblemati~nih porabnic in porabnikov.
Mladinska kultura povojnih mladih generacij je primer generacijske kulture kot vrstni{ke kulture, ki ji je uspelo prekora~iti lokalne in starostne omejitve in postati (vsaj delno) "splo{na kulturna dobrina". To, kar dviga gibanja v mladinskih vrstni{kih kulturah v drugi polovici dvajsetega stoletja nad meje vsakokratne in lokalne vrstni{ke kulture, jih posplo{i do nadgeneracijske veljave in obenem mladim zagotavlja vsaj relativno avtonomnost lastnega mladinskega sveta, so po mnenju mnogih avtorjev javni skupinski stili.
Poudarek je na javnih stilih, torej na tem, da ne ostajajo partikularni in lokalni stili, temve~ segajo v vso mlado generacijo in presegajo slojevske, spolne in sta- rostne meje, saj si jih pogosto prilastijo tudi generacije odraslih.
Mladinski kulturni stili kot vzorci vedenja, imid`a, govora, so se napajali ob zelo razli~nih izvorih, iz konteksta iztrganih segmentih preteklih zgodovinskih obdobij, novih tehni~nih napravah in mo`nostih, mno-
`i~nih sre~anjih mladih iz razli~nih de`el in kultur, simbolov in lokalnih stilov obrobnih, potisnjenih skupin, tradicij skrivnih zdru`enj, pa tudi ob posnemanju, ironizaciji, travestijah in parodijah oblasti in dru`benih elit. Ni torej pomemben izvor stila, pa~ pa u~inek na vrstnike, neko novo splo{no sporo~ilo in prepoznavno znamenje novih identitetnih razlo~evanj.
V sedemdesetih letih je D. Hebdige v svojih analizah
mladinskih (sub)kultur opozoril na specifi~no kreativnost v oblikovanju stilov. Naslonil se je na strukturalisti~no estetiko in od tam prenesel pojem "brkljarije" (bricolage).
Gre za na videz kaoti~no me{anje razli~nih stilskih elementov v novo, za dominantno kulturo nenavadno in izzivalno povezavo. Stilski elementi subkultur izvirajo iz razli~nih predmetov vsakdanje rabe. V procesu brkljanja pa jih tvorci stila iztrgajo iz njihovih prvotnih vsakdanjih kontekstov. Tako se pojavijo na novem, najve~krat
"nemogo~em" mestu, ki pa postane zdru`evalno mesto dolo~ene subkulture (Hebdige, 1979).
Subkulturni oblikovalci stilov zavra~ajo vsakdanji red stvari na ve~ ravneh: prisvajajo si vsakdanje predmete, ki so zna~ilni za uporabo drugih socialnih skupin, kot jim konkretni tvorec stila pripada, dajejo nov pomen predmetom, ki je nasproten ute~enemu pomenu, kom- binirajo re~i, ki v splo{ni rabi ne sodijo skupaj, jih uporabljajo ob "napa~nem ~asu" na "nepravem mestu", nasproti "nepravim osebam" itd.
Oblikovanje javnih mladinskih skupinskih stilov je proizvedlo pomembne to~ke odpora mladinskih kultur proti pritiskom trga, komeracializacije ali proti poli- ti~nim pritiskom. Nasproti nedvomnim manipulacijam z mladino prek trga je predstavljalo oblikovanje novih stilov ravno nasprotno strategijo, namre~ manipuliranje s trgom. Seveda sta se obe strategiji pogosto ujeli in najpogosteje je zmagala mo~nej{a. Mno`i~na potro{nja in mno`i~na kultura sta hitro odkrivali tr`no privla~nost mladinskih skupinskih stilov, tako da naravnost pre`ita na stilske novosti in jih ponujata v raz/prodajo (Firth, 1986). V najnovej{ih dogajanjih v zvezi s t.i. proti- globalizacijskimi gibanji lahko pri~akujemo, da bo prav kmalu pri{lo do "kapitalsko tr`nega protiudara": pojavila se bo mno`ica modnih dodatkov in obla~il s komu- nisti~no-anarhi~nimi znaki, sporo~ili, barvami. U~inek bi naj bil dvojen: ekonomski, se pravi komercialni dobi~ek od mno`i~ne prodaje "trenda", in politi~en, se pravi kraja socialno subverzivne simbolike in njeno uveri`enje v neproblemati~no pop kulturo.
Ve~ino materiala za nastanek (subverzivnih) sub- kulturnih stilov je nudila mladim sama standardizirana mladinska kultura: neproblemati~no mladinsko kulturo so preobra~ali in ironizirali. Stilska politika vsakdana je bila za mlade obenem simbolno posredovana kritika dru`be in podro~je umika za vse skupine mladih, ki jim je bil onemogo~en dostop do podro~ij dru`bene mo~i.
Mladinski "prosto~asni" avtonomni svet je resda lah- ko za`ivel {ele tedaj, ko ni bilo zunanjih motenj ({ole, dela, dru`inskih vplivov), v prostem ~asu po {oli, ob koncu tedna, med po~itnicami, vendar sta prav ustvar- janje stilov in bolj simbolno kot realno povezovanje mladinskih aktivnosti v mladinske scene omogo~ila preseganje ~asovnih omejitev.
Scene ob iznajdbi javnih skupinskih stilov pomenijo nadaljnji korak v oblikovanju relativno osamosvojenega
`ivljenjskega sveta mladih.1 Pomenijo socialne, pol-
formalne prostore, kjer se oblikujejo in potrjujejo `iv- ljenjski stili posameznikov in skupinski stili mladih. Obi-
~ajno se scene oblikujejo okoli kake klju~ne dejavnosti v prostem ~asu, kot so {port, ra~unalni{ke igre, glasba...
Gre za javna zbirali{~a ljudi, kjer so po mo`nosti vsi prisotni tudi aktivni udele`enci dogajanja. Klju~na dejavnost v scenah je najve~krat dostopna mnogim zainteresiranim in ni niti zelo ekskluzivna niti predraga.
Kar opisujemo, je za mladinske stile in scene veljalo na sploh, a tudi v Sloveniji in na prostoru nekdanje Jugoslavije, najbr` pa bi bilo bolje govoriti v pretekliku.
Devetdeseta leta so videti druga~na.
Spremembe v mladinskih (sub)kulturah v devetdesetih Novost devetdesetih je ukinjanje mladine in mla- dosti, toda paradoksalno tako, da se nekatere pomembne zna~ilnosti mladosti raz{irjajo na vse generacije in na vse `ivljenje. Med njimi je na prvem mestu potreba po stalnem izobra`evanju, samooblikovanju, nenehnem redefiniranju lastne identitete in oblikovanju svojega
`ivljenjskega stila. Navedene zna~ilnosti so doslej pri- padale predvsem mladim oziroma mladostnemu mora- toriju, danes pa se jim mora podrejati vsakdo, ki `eli biti uspe{en v modernih poindustrijskih dru`bah. Zato se v devetdesetih po eni strani izgublja potreba po speci- fi~nem mladinskem svetu in posebnih vrstni{kih sub- kulturah, po drugi strani pa se ravno kulturno najbolj produktivni dose`ki mladinskih (sub)kultur raz{irjajo na vse generacije. Mladinske (sub)kulture naj bi se iz~rpale zaradi naslednjih razlogov:
- Pojem subkulture sugerira, da gre za sisteme, ki le`ijo "pod" domnevno splo{no sprejeto "elitno"
kulturo, kar v devetdesetih ne ustreza ve~ dejstvom.
- Pojem subkulture spro`a neustrezne asociacije in bri{e razliko med primarnimi, "avtenti~nimi" subkul- turami in modnimi kulturami ter modnimi trendi, ki so posredovani s pomo~jo kulturne industrije in trga.
Opraviti imamo z mno`ico prehodov in vmesnih oblik k "skupni kulturi", s pluralnimi, v na~elu enakovrednimi in enako pomembnimi dose`ki in stilskimi oblikovanji onkraj emancipatornih, opozi- cijskih in socialno protestni{kih dejanj, ki jih ni mo- go~e ve~ tla~iti v pojem subkulture.
- Obstoje~ih mladinskih stilskih oblik ni mogo~e na- tan~no prostorsko, socialno ali politi~no lokalizirati.
Obstajajo kot (delno) komercialne, neredko profi- tarske, delno sociopoliti~ne oblike dejavnosti, vendar tako, da jih ni mogo~e uvrstiti v socialno enozna~ne okvire. Ve~inoma gre za internacionalne pojavne
oblike razli~nih hedonisti~no-afektivnih oblik samopotrjevanja. Uporabljajo razli~ne "citate" mi- nulih subkultur in jih ponovno me{ajo v nove stile.
Zmanj{uje se izzivalna in kriti~na mo~ novih stilskih oblik in zmanj{uje se razlika do povsem komercialno etabliranih stilskih imitacij. Res pa je, da tudi danes novi originalni stilski pojavi prebijajo ko- mercializacijo njihove potro{nje in mehanizme modnega tr`enja.
- Za mladinske stilske oblike je tudi v devetdesetih zna~ilno poudarjanje samostojnosti mladih ljudi, a predvsem potro{ni{ke samostojnosti. Kljub univer- zalnim sporo~ilom so sedanje mladinske kulture vselej le prehodne narave; obvladujejo prehod od mladosti k odraslosti. Z razliko od osemdesetih ne gre ve~ za spreminanje dru`be, pa~ pa za samo- spreminjanje.
Kljub v~asih mo~nim skupnim do`ivetjem in skup- nim izku{njam mladinske kulture ponujajo predvsem individualne re{itve. Nobene razlage pomenov, ki jih ponujajo mladinske kulture, niso zaklju~ene in navodila za ravnanja niso zagotovljena. ^eprav so v njih posamezniki, ki jim postane vklju~enost v mladinsko kulturo vse`ivljenjsko po~etje, je za ve~ino mladih to le prehodno obdobje. Kdor pristaja na eno od njih, pogosto pristaja ali simpatizira tudi z drugimi oblikami mladinske kulture.
V mladinskih scenah so medsebojni stiki intimni in intenzivni, vendar niso trajni. Zato trenutno uspe{ne scene hitro zastarevajo in jih nadome{~ajo nove, bolj aktualne, ~asu primernej{e. Edina stabilnost je stalnost nenehnega spreminjanja.
Mladinske scene danes niso nikakr{na "domovina", saj ne nudijo stabilnih `ivljenjskih oblik in ne ponujajo nikakr{nih ~vrstej{ih `ivljenjskih orientacij. Baacke in Ferchoff menita, da se tako ka`e zgodovinska pre- se`enost mladinskih (sub)kultur (Baacke, Ferchoff, 1993, 435). Mladinske scene seveda {e izdelujejo inovacije na podro~ju oblikovanja stilov in samouvr{~anja, v tem je njihova ustvarjalnost in tudi kriti~na produktivnost, a ne zagotavljajo nikakr{nih stabilnih in ~vrstih prehodov iz mladostnega moratorija. Namesto kontinuitete in identi- tetne stabilnosti ponujajo kontingenco, relativiziranje, za~asnost in nomadskost vseh identitetnih tvorb.
Obeti individualizacije `ivljenjskih stilov vodijo do zelo razli~nih realizacij, ki segajo od poudarjeno sub- jektno refleksivne dr`e posameznikov do narcisisti~ne povr{insko strukturirane individualnosti, ki sloni na in- fantilnem jazu in nadjazu. Prvim ustrezajo anga`irane
1 O relativno osamosvojenem `ivljenjskem svetu mladih govorimo zato, ker ne gre pozabiti trajnih robnih pogojev njihovega `ivljenja, to je ekonomske odvisnosti od star{ev ter od institucij odrasle dru`be. Devetdeseta leta so prinesla ve~, ne manj ekonomske odvisnosti mladih, {e posebej v tranzicijskih dr`avah, kar je mogo~e spremljati v socialno demografskih indikatorjih, kot so pove~ana brezposelnost mladih, podalj{evanje {olanja, podalj{ano `ivljenje s star{i (Lat faza), kasnej{i prehodi v star{evstvo.
oblike mladinskih scen, drugim nekriti~no identificiranje socialnih mankov in kriz z individualnimi, in od tod hitenje za tr`no mamljivimi ponudbami "nadomestne subjektivnosti" v duhovnosti, psihoboomih, ezoteriki...
na eni strani ali zadovoljstvo s hipnimi u`itki na drugi.
Vrstni{ke skupine in mladinske scene zato pogosto u~inkujejo kot za~asne socialne maternice, kot prostori pobegov in zavetja pred zahtevami {ir{ega sveta, ki v visoko tekmovalni dru`bi zanesljivo niso majhne.
Vrstni{ke skupine in mladinske scene ne delujejo ve~
toliko kot formativna okolja, v katerih se posamezniki
"gradijo", pa~ pa bolj kot okolja predaha in terapije. V vrstni{kih mladinskih scenah posamezniki i{~ejo simbi- otsko bli`ino in se izogibajo zahtevnej{im razmerjem z drugimi kot neodvisnimi posamezniki. Tipi~en primer take scene je sodobna rave kultura, za katero so zna~ilni mno`i~nost, glasba, ples, neagresivnost in neproblema- tiziranje. Njeno socialno vezivo je "prepustiti se in izklju~iti se", njeno kemi~no pomagalo je MDMA.
Nekatere zna~ilnosti mladinske kulture in prostega ~asa mladih v Ljubljani
V letu 1998 smo v Centru za socialno psihologijo - {tudije mladine opravili empiri~no raziskavo prostega
~asa mladih ljudi na podlagi vzorca mladih ljudi v Ljubljani.2 V nadaljevanju bomo navedli nekatere naj- pomembnej{e zna~ilnosti pre`ivljanja prostega ~asa
mladih ob koncu devetdesetih let, ki nakazujejo poni- kanje kolektivnih mladinskih kulturnih scen.
Prva splo{na ugotovitev, ki izhaja iz podatkov na{e raziskave in je domala identi~na z ugotovitvami pred- hodne raziskave o vrednotnih orientacijah mladih ljudi v Ljubljani, je, da so mladi ljudje izrazito usmerjeni vase in v lastne `ivljenjske svetove kratkega dometa (dru`ina, prijateljstvo). To, kar jih zanima, kar se jim zdi po- membno, kjer se sre~ujejo s stiskami, kar jih veseli in kjer so se edino pripravljeni bolj dejavno vklju~evati, so mikro okolja neposrednega vsakdanjega `ivljenja. [ir{e socialne mre`e, abstraktnej{i makro svetovi (religija, po- litika, delo, zaposlovanje) so zanje pomembni le toliko in takrat, ko neposredno pose`ejo in odzvanjajo v njihovih `ivljenjskih izku{njah.
Mladi ljudje seveda niso homogena populacija. V obdobju adolescence, ko so `ivljenjske izku{nje goste in intenzivne, bi lahko pri~akovali, da bodo razlike v mnenjih, stali{~ih in orientacijah opazne `e na ravni nekajletnih starostnih razlik. Na{i podatki tega niso po- trdili. V vzorec smo zajeli tako osnovno{olce (8. razred) kot srednje{olce (2. in 3. letnik) in ugotovili, da tako reko~ ni ni~esar, kar bi pomembno razlikovalo ene od drugih. Taka ugotovitev najbr` potrjuje tezo, da se ob- dobje mladosti razteza tako navzdol kot navzgor.
Na{i podatki ne podpirajo moralizirajo~ega in po- kroviteljskega ideologema o egoisti~no, samov{e~no in brezvrednotno naravnani mladi generaciji. Informacije, Tabela 1: Spodaj je na{tetih nekaj stvari, ki so lahko pomembne v `ivljenju oziroma h katerim te`imo. Za vsako od njih ozna~i, kako pomembna je zate tako, da obkro`i{ znak x v ustreznem stolpcu. (Vsi odgovori so v procentih).
Table 1: Stated below are some of the things that can be important in our life or which we long for. For each of them indicate how important it is to you by encircling mark x in suitable column. (All answers are in %).
Zelo velja Srednje velja Sploh ne velja
1. Imeti mo~ nad drugimi 11,6 50,5 37,9
2. Svoboda delovanja in mi{ljenja 81,4 17,6 1,0
3. Red in stabilnost v dru`bi 63,0 34,0 3,0
4. Vznemirljivo `ivljenje 47,2 46,1 6,7
5. Materialne dobrine, denar 48,1 46,9 4,9
6. Varnost mojega naroda 57,9 33,4 8,7
7. Ustvarjalnost, originalnost 48,8 45,1 6,2
8. Mir v svetu brez vojn in konfliktov 83,0 14,0 3,0
9. Ohranjanje tradicionalnih vrednot 32,3 54,2 13,5
10. Varnost moje dru`ine 91,3 7,9 0,8
11. Varovanje narave 71,3 26,8 1,9
12. Biti avtoriteta, voditelj/ica 15,7 57,4 26,9
13. Resni~no prijateljstvo 93,4 6,3 0,3
14. Svet lepega, lepa narava, umetnost 60,0 36,0 4,0
15. Zdravje, dobro po~utje 93,9 5,3 0,8
2 V raziskavo smo zajeli dve starostni skupini mladih, 489 oseb v starosti 14 /15 let (zadnje leto osnovne {ole) in 412 oseb starih 17 let (2. in 3. razred srednje {ole). Raziskavo je financiral Urad za mladino mesta Ljubljana.
Tabela 2: Pomisli na obi~ajni delovni dan v tednu. Koliko ~asa (v urah) poleg {ole porabi{ za spodaj na{tete dejavnosti ? (Vsi odgovori so v procentih).
Table 2: Think of an ordinary day in the week. How much time (in hours) do you spend, apart from that for school, for the activities listed below ? (All answers are in %).
Manj kot 1 - 2 uri Ve~ kot 1 uro 2 uri Ne delam tega
1. U~enje in priprava na {olo 31,1 45,0 20,6 3,4
2. Gledanje TV 17,8 36,4 41,2 4,3
3. Poslu{anje glasbe 36,4 26,1 32,8 4,6
4. Delo z ra~unalnikom 28,6 13,5 11,7 46,1
5. Pomo~ doma v gospodinjstvu 55,6 17,8 5,2 21,4
6. Dodatne izven{olske dejavnosti 15,1 23,4 19,9 41,5
7. Ukvarjanje s {portom 24,7 30,1 26,3 19,0
8. Sem zunaj s prijatelji/cami 24,1 33,0 34,5 8,4
9. Branje, dopisovanje 41,5 16,3 5,4 36,8
10. Lenarjenje 35,1 18,2 27,8 18,9
11. Drugo 4,3 4,0 6,7 17,5
ki smo jih dobili, prina{ajo druga~no podobo o mladih, da so namre~ osebno in socialno ob~utljivi, da cenijo moralne vrednote in so se pripravljeni dejavno vklju~e- vati v neposredna socialna okolja.
Ve~ina mlade populacije na{ega vzorca je videti socialno integrirana na {olski, dru`inski in zunaj{olski ravni. Ve~ina mladih hkrati sporo~a, da so mo~no obre- menjeni s {olskimi ter s {olo povezanimi dejavnostmi, ki jih ob~utijo kot prevelik obremenilni pritisk. Ko smo jih namre~ vpra{ali, kaj predstavlja v njihovem `ivljenju najve~ji problem, s ~im imajo najve~ te`av, so odgo- vorili, da so to preveliki pritiski v {oli (46,9% vpra{anih), ki v kombinaciji s "star{i preve~ pri~akujejo od mene"
(20,1%) najbr` ne govorijo o brezskrbnih in spro{~enih mladih ljudeh. Zato postaja vpra{ljiv sam koncept ali vsaj poimenovanje "prostega ~asa" kot prostega. Prosti
~as je v najbolj vsakdanjem dojemanju tisti del ~asa, ki naj ga posameznik oblikuje prosto, torej ne vezano na sicer{nje delovne, izobra`evalne ali kake druge vezanosti, pri~akovanja, dol`nosti, obremenitve. Tako razumljenega prostega ~asa imajo anketiranci malo, si ga pa `elijo, vendar ostajajo njihove `elje neartikulirane in nespecifi~ne.
Prosti ~as mladih ljudi je torej predvsem v funkciji
"vezanega ~asa", v na{em primeru {olskega dela in obveznosti ter nekaterih ob{olskih dejavnosti, ki niso toliko sprostilne, rekreativne in prosto~asne, kolikor v funkciji individualnih biografskih projektov za ne {e natan~no definirani, pa vendar vezani, produktivni, ciljni, bodo~i "delovni ~as".
^e od{tejemo u~enje in priprave na {olo, so najbolj pogoste oblike pre`ivljanja prostega ~asa mladih ljudi v Ljubljani izrazito "pasivnega" (sprostilnega?) zna~aja in ka`ejo na dokaj pasivno uporabo predvsem elektronskih medijev. Tako pre`ivljanje prostega ~asa je treba po na{em mnenju razumeti kot potrebo po nezahtevnem,
~im manj anga`iranem in razbremenjujo~em po~itku v
klasi~ni maniri obnavljanja lastnih (delovnih) sil. Tak na~in govori o umanjkanju volje, mo~i in mo`nosti za bolj dejavne in zahtevnej{e posege v lastno `ivljenje in gre v{tric s te`njami o odnosnih minimalizmih, zna~ilnih za dobr{en del mlade populacije. O tem govorijo podatki iz tabele 2.
Zanimiva je informacija o tem, da je v zvezi s prosto~asnimi ponudbami v Ljubljani, ~e od{tejemo to`be o tem, da je prostega ~asa premalo, na{im anke- tirancem ve~inoma dobro tako, kot je. Izstopa le njihova
`elja po ukvarjanju z ekstremnimi {porti, kar razumemo kot fantazijski pobeg, `eljo po adrenalinskih izletih, ki se jim redko uresni~ijo in se zanje v resnici niti ne trudijo.
Druga~e re~eno, mladi ne izra`ajo kakih posebnih `elja o bistveno ve~ ali bistveno druga~nih prosto~asnih ponudbah. Njihova ocena je lahko do neke mere realisti~na, vendar bolj v tem smislu, da `e za obstoje~e mo`nosti - pa naj bodo kakr{nekoli `e - nimajo dovolj mo`nosti (~asovnih, manj finan~nih ali prostorskih).
Mo`no pa je tudi - in to smo v interpretacijah poudarili - da postaja problemati~na `e sama artikulacija `elja pri mladih ljudeh.
Na vpra{anje ni odgovorilo 9,8 procentov anketi- rancev.
Tabela 3: Kaj v Ljubljani najbolj pogre{a{? Obkro`i en odgovor. (Vsi odgovori so v procentih).
Table 3: What do you miss most in Ljubljana? Encircle one answer only. (All answers are in %).
1. Zabavi{~ni park 17,1
2. Velik mladinski center 15,7
3. Manj{e mladinske klube po soseskah 12,4 4. Piste za "skejte" in "rolerje" 6,8
5. Primerna {portna igri{~a 19,7
6. Ni~, dobro je tako kot je 21,9
7. Drugo 6,4
Nujno je ohranjati in vzpodbujati dejavnosti mladih, ~e naj mesta ostanejo mesta.
If towns are to remain towns, the activities of the young should implicitly be sustained and stimulated.
V sodobnih javnih diskurzih o mladini je pogost moralisti~nipoudarek,dasomladinezreliindividualisti, ki sonarcisisti~nozazrtivase injih vodijole {eosebni hedonisti~niinteresi.Pravzatotolikoboljmislimo,dane smemo spregledati relativno zelo visoke pripravljenosti mladih za vklju~evanje v prostovoljne aktivnosti. Ne glede nato, daje takovisoka pripravljenostpravlahko predvsem verbalnega zna~aja, predstavlja pomemben socialni kapital.Na{ipodatki ka`ejo, daje prostovoljni potencial mladihizrazitovrstni{kousmerjen:sodelovali bivurejanjuprostorovzalastnozabavo,priu~nipomo~i vrstnikom in pri svetovanju vrstnikom. Hkrati na ve~
mestih v na{i raziskavi sporo~ajo, da veliko bolj od formaliziranih in profesionaliziranih dejavnosti cenijo neformalneosebnesocialnemre`einjimzaupajo.
Tabela 4: Tudi v Sloveniji se v zadnjem ~asu razvijajo {tevilne prostovoljne aktivnosti. Ali bi bil/a priprav- ljen/a sodelovati v kateri od njih? Obkro`i en odgovor.
(Vsi odgovori so v procentih).
Table 4: In Slovenia, too, numerous voluntary activities have been developed recently Would you be prepared to take part in any of them? Encircle one answer only.
(All answers are in %).
1. DA, bi sodeloval/a 56,6
2. DA, `e sodelujem 5,0
3. NE, ne bi sodeloval/a 38,4
Tabela 4a: ^e da, v kateri dejavnosti bi najraje so- deloval/a oziroma `e sodeluje{? Obkro`i en odgovor.
(Vsi odgovori so v procentih).
Table 4a: If the answer is yes, in which activity would you like to participate most (or are already parti- cipating)? Encircle one answer only. (All answers are in
%).
1. Pomo~ vrstnikom/cam pri u~enju 16,8
2. Pomo~ prizadetim ljudem 10,9
3. Svetovanje vrstnikom/cam v te`avah 21,7
4. Pomo~ starej{im ljudem 10,5
5. Pri urejanju prostorov za na{o zabavo 33,1 6. Urejanje narave, ekolo{ko udejstvovanje 0,9
7. Drugo 6,1
Zdisetorej,dasomladiLjublan~ankeinLjubljan~ani socialnoinsolidarnostno,nepatudipoliti~nonaravnani in da so zanje zna~ilni resignacija, apatija in umik v zasebnost. Podatki o ljubljanski mladini so pokazali izjemno indiferenten odnos do vsehsubkulturnihstilov (ve~inski odgovor navpra{anje, kak{enje njihovodnos do razli~nih subkulturnih stilov, je bil "vseeno mi je zanje"). Prevladujejo "elektronske oblike" prosto~asnih dejavnosti(gledanjetelevizije,poslu{anjeglasbe,telefo- niranje) in opazne so nizke te`nje po originalnosti in vznemirljivem`ivljenju.Vtakemprimerujeoblikovanje mladinskih skupinskih stilov zgolj izra`anje ob~utij, odvisnoodvsakokratneindustrijskoustvarjenemladinske potro{nje, ne pa kreacija novih pomenov in simbolov.
Ve~inskodr`oljudi,kismojihanketirali,bilahkoizrazili kot"stvarmenezanima,pustiteme(nas)namiru".Zato tudiboljcenijomir,varnost,doma~nostkotpatveganja, sprejemanjaizzivov,dinami~no`ivljenje.
Nekdanja dru`bena gibanja mladih so se porazgubila v zasebne anonimnosti ali pre{la v institucionalno politiko raznih strankarskih podmladkov. Ta dogajanja so najbolj zna~ilna za urbano mladino v ve~jih mestih, kjer je bila mladina bolj aktivna. Mladi so se zna{li v razpotju med frustracijami brezperspektivnosti in imid`em urbanega `ivljenja in za sedaj raje ostajajo v varnih mejah vsakdanjega potro{ni{tva, {ol in mno`i~ne kulture.
Vendar nas opa`anja o relativni apatiji pri sodobni slovenski mladini ne smejo zavesti v sklep, da je kul- turne ali politi~ne produkcije mladih v Sloveniji konec.
Sedanji sociopoliti~ni vakuum prej lahko pripi{emo odsotnosti relevantnih generacijsko pomembnih organi- zacij (formalnih in neformalnih), ki bi zmogle prevesti izraze protesta in kritike do ravni javnega in simbolno pomembnega izraza. Mislimo, da je tako stanje po- sledica `e nekaj ~asa trajajo~e odsotnosti avtonomnih civilnodru`benih pobud, ki bi se ne vklapljale takoj v strankarske aritmetike in v dominantne spopade za delitev oblasti v Sloveniji.
Zato sedanje apatije in ve~inskega nezanimanja mladih za aktivnej{e poseganje v svet okrog sebe ne moremo pripisati neposredno njim samim, temve~ prej dru`benemu kontekstu in politi~nemu mo~virju, v katerem `ivijo. Tu lahko `e majhna "motnja" v sedanjem toku slovenske politike ali simbolno pomenljivo doga- janje med mladimi spremenita sedanjo na videz stabilno letargijo in se zopet prebije v ospredje (seveda spet le za~asno) kritik in socialnih zahtev.
Kulturna in politi~na pasivnost mladih se zlasti pozna v mestih, kajti prav javne dejavnosti mladih ljudi dajejo osnovni ton in potrebno raznovrstnost urbanemu
`ivljenju. Brez tega se urbano `ivljenje spremeni v prazno igro razli~nih institucij, pu{~obo mno`i~ne kul-
ture in zasebni{kega vsakdana. Mladina se v takem okolju prete`no ukvarja z zabavo in neustvarjalnim pre`ivljanjem prostega ~asa, se udele`uje prireditev mno`i~ne kulture, v politiki pa ostaja material za po- pulisti~ne manipulacije politi~nih vodij. To pomeni socialno in politi~no marginalizacijo mladine in plodna tla za razli~ne dru`bene regresije in patologije.
Za Ljubljano in za Slovenijo nasploh je zato {e po- sebej pomembno, da ne dovoli zdrsa v provincialnost.
Prav podpora sredi{~em avtonomne mladinske kulture, neodvisnim medijem in odpiranje prostorov za mladin- sko ustvarjalnost sta pomembna, nemara klju~na oporna to~ka v boju proti sodobnemu slovenskemu provin- cializmu.
DECONSTRUCTION OF THE YOUTH, DISAPPEARANCE OF THE SCENES, AND PROVINCIALISM IN THE NINETIES
Tanja RENER
Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva plo{~ad 5 e-mail: tanja.rener@guest.arnes.si
Mirjana ULE
Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva plo{~ad 5 e-mail: mirjana.ule@uni-lj.si
SUMMARY
The twentieth century signified a social construction of the youth as well as a gradual increase in its social power and autonomy. Just like any other social achievement, however, the attainment of socio-cultural independence by the young is neither a matter of course nor an irreversible process. In the present article we wish to debate on the social and political circumstances in general, with special emphasis on Slovenia from the period of the so-called transition, that had led the young to socially retreat into privacy, intimacy, and political passiveness.
The article brings a synthetic overview of how various youth-group styles, scenes and subcultures were formed in the post-war period, particularly in the 70s and 80s. The 90s seem somewhat different, for the youth (and youth itself) was abolished in such a manner that its characteristics (individualism, flexibility, vitality) were transferred to the rest of the population, mainly to those who wished to be socially successive, and, vice versa, the characteristics of the
"adult population" (individualism, competitiveness, efficiency) gradually became everyday life of the young. In the second part of the article the authors present the basic results of the research carried out into the leisure hours of the young in Ljubljana and conclude that the autonomous places for the activities of the young should implicitly be restored or preserved, if the towns are to remain towns and not some anaemic provincial entities.
Key words: youth, subculture, youth styles, leisure hours
LITERATURA
Baake, D., Ferchoff, W. (1993): Jugend und Kultur. V:
Krueger, H. (ed.): Handbuch der Jugendforschung.
Opladen.
Brake, M. (1983): Sociologija mladinske kulture in mla- dinskih subkultur. Ljubljana, Krt.
Firth, S. (1986): Zvo~ni u~inki. Ljubljana, Krt.
Hebdige, D. (1979): Subculture, the Meaning of Style.
London, Methuen.
Ule, M., Rener, T. (ed.) (1998): Prosti ~as mladih v Ljubljani, raziskovalno poro~ilo. Ljubljana, MOL - Od- delek za kulturo in raziskovalno dejavnost.
Ule, M., Rener, T., Mencin, M., & B. Tivadar (1999):
Socialna ranljivost mladih. Maribor, Aristej.
