pregledni znanstveni ~lanek UDK 911.3(497.4-14) prejeto: 2001-02-13
SLOVENSKA ISTRA
LABORATORIJ ZA PREU^EVANJE REGIONALNE IDENTITETE
Simon KERMA SI-6250 Ilirska Bistrica, Maistrova 13
Toma` PLESEC
SI-2393 ^rna na Koro{kem, Center 141
IZVLE^EK
^lanek je nastal na podlagi terenskega dela {tudentov geografije v okviru predmeta politi~na geografija, ki je bilo izvedeno v Slovenski Istri aprila 1998. Na podlagi analize anket (kvantitativni pristop) in intervjujev (kvalitativna obravnava) posku{a ~lanek odgovoriti na nekatera temeljna vpra{anja, ki se nana{ajo na pojem "regionalna identiteta"
na primeru Slovenske Istre ({tudij primera). Slovenska Istra je spri~o svoje geostrate{ke lege ob severnem Jadranu, ki se naravno zajeda v srednjeevropski prostor, z dinami~no zgodovino in krhkim dru`benim ravnote`jem precej izpostavljena in zelo ob~utljiva za najmanj{e dru`beno-politi~ne spremembe. Te se hitro poka`ejo pri prebivalcih tudi skozi dojemanje in vrednotenje prostora, v katerem `ivijo (regionalna identiteta). Zanimali so nas percepcija te identitete pri doma~inih in njihov odziv na aktualne spremembe v prostoru, tako na {ir{em kot na mikrolokalnem nivoju, ter ujemanje osebne identitete z regionalno.
Klju~ne besede: Slovenska Istra, regionalna identiteta, politi~na geografija
SLOVENE ISTRA A LABORATORY FOR THE STUDY OF REGIONAL IDENTITY
ABSTRACT
The article is a result of the field work carried out by geography students within the subject of political geography in Slovene Istra in April 1998. On the basis of the analysed questionnaires (quantitative approach) and interviews (qualitative approach), the article wishes to answer some basic questions dealing with the notion of "regional identity"
as in the case of Slovene Istra (case study). With its dynamic history and fragile social balance and due to its geostrategic position along the Northern Adriatic, which naturally cuts into Central European territory, Slovene Istra is very much exposed and sensitive to the smallest social-political changes. These are quickly manifested in the local population through their comprehension and evaluation of space in which they live (regional identity). We were particularly interested in their perception of this identity as well as in their response to the current changes in space (at a wider as well as micro local levels), and in eventual distinctions in their personal and regional identities.
Key words: Slovene Istra, regional identity, political geography
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)
Simon KERMA, Toma` PLESEC: SLOVENSKA ISTRA - LABORATORIJ ZA PREU^EVANJE REGIONALNE IDENTITETE, 309-318
ZAKAJ SLOVENSKA ISTRA
Najprej se ustavimo pri problemu definiranja pojma Slovenska Istra, ki je `e sam po sebi konflikten geografski termin. Za isto obmo~je se v geografski terminologiji uporabljajo tudi druga imena, kot so Koprsko primorje, koprsko zaledje, Obala, [avrinsko gri~evje in po najnovej{i regionalizaciji Koprska brda. Prav ta terminolo{ka zmeda pri~a o izpostavljenosti in strate{ki legi tega prostora. Da je obravnavano obmo~je slovenski sestavni del istrskega polotoka, ni dvoma in prav tako ni sporno zgodovinsko dejstvo, da je v celoti pripadalo pokrajini Istri, v lu~i nedavnih politi~nih sprememb pa pridobi pojem Slovenska Istra {e dodatno te`o in tisto potrebno razse`nost, ki je zanimiva za preu~evanje regionalne identitete v kontekstu politi~ne geografije.
Ali je Slovenska Istra politi~ni konstrukt? Gotovo ni zanemarljivo dejstvo, da se tak{no poimenovanje po- krajine pogosteje uporablja {ele zadnjih deset let, kar daje slutiti, da je ime za`ivelo predvsem v lu~i nacio- nalnega naboja, ob osamosvajanju, s spremljajo~im patriotizmom in hkratni, vzro~no povezani emancipaciji regionalizma - istranstva kot naddr`avnega subjekta.
Tako si lahko tudi razlagamo besedno tvorbo Slovenska Istra, pri ~emer "Slovenska" simbolizira nacionalno,
"Istra" pa regionalno sestavino.
Geografsko omejujemo Slovensko Istro s hrva{ko mejo na jugu, italijansko na severu ter s Kra{kim robom proti notranjosti. Njene pokrajinske stalnice so subme- diteranska klima in vegetacija, debeli skladi fli{a z raz~lenjenim povr{jem, morje in z njim povezano gos- podarstvo (ribi{tvo, pomorstvo, solinarstvo ) ter zna~ilne kulture (vinska trta, oljka, murva, smokva, zgodnja ze- lenjava in sadje), ki so odvisne od zna~ilne rabe tal.
Slovenska Istra je drobec Mediterana v Sloveniji, a dovolj velik, da neizbrisno in prepoznavno dolo~a tudi kulturno podobo tega specifi~nega prostora. Njena izjemna lega je posledi~no povzro~ila njeno mo~no iz- postavljenost migracijskim tokovom in s tem tudi izoblikovala njeno pestro etni~no podobo.
Vzrokov, zakaj smo se osredoto~ili ravno na obrav- navano obmo~je, je torej veliko. Gotovo pa nas najbolj silijo v poglobljeno raziskovanje tega prostora dru`beno- politi~ne spremembe konec 80. in v za~etku 90. let, s procesi tranzicije iz enopartijske v pluralno dru`bo in osamosvajanja s spremljajo~o centralizacijo kot posle- dico konsolidacije nove dr`avne tvorbe. Vzporedno s tem smo bili, in smo {e, v Slovenski Istri pri~a o`ivljanju regionalizma (in lokalizmov), ki so mo~ne reakcije na centralizacijo mo~i odlo~anja v Ljubljani, deloma pa spodbujeni s konceptom regionalizma v EU ("Evropa regij") kot na~ina za preseganje mej in alternative po- tencialno nevarnim neonacionalizmom.
V vrtincu vseh teh sprememb se je pri posamezniku izoblikovala specifi~na regionalna identiteta z izdelanim sistemom simbolov in percepcijo sveta.
METODE DELA
Na teren med ljudi smo od{li z namenom ugotoviti obstoj in mo~ pripadnosti razli~nim prostorom, v katerih posameznik so~asno eksistira. Razli~ne plasti identitete in mehanizme, ki jo (re)producirajo, smo sku{ali izlu{~iti ob pomo~i anket in intervjujev. Osredoto~ili smo se na posamezna obmo~ja v notranjosti Slovenske Istre, ki smo jih imeli za reprezentativna. Ta smo primerjali z izbranim mo~no terciariziranim mestnim okoljem.
Skupaj je bilo opravljenih 160 anket in 20 intervjujev.
Namen slednjih je bil kvalitativno, v obliki pogovora s poznavalci in predstavniki izbranih lokalnih skupnosti, ovrednotiti, dopolniti in interpretirati suhoparne odgo- vore z anketnih listov. Obstaja namre~ velika nevarnost, da samo z anketami, pa naj bodo {e tako repre- zentativne, dobimo izkrivljeno sliko, saj vpra{anja lahko vnaprej sugerirajo mnenja, ki brez tega sploh ne bi obstajala. Bolj poglobljene refleksije doma~inov, ki so komentirali vsebinsko podobna vpra{anja, podkrepljene z lastnim opazovanjem procesov v pokrajini, so vse- kakor pomagale zaokro`iti rezultate s terena. Poglab- ljanje v problematiko je zahtevalo tudi iskanje koristnih informacij iz ustreznih virov in izbrane literature.
Pri preu~evanju identitete je treba upo{tevati njene objektivne znake, ki so razpoznavni navzven (npr. jezik in prepoznavna kultura), ter subjektivne elemente, ki si jih dolo~i vsak posameznik s svojo zavestjo pripadnosti in voljo.
Po Zupan~i~u je identiteta merljiva pod dolo~enimi pogoji z upo{tevanjem dolo~enih omejitev (Zupan~i~, 1998):
- Zbiranje podatkov na terenu je zamudno delo, ki ga mora skrbno opravljati izurjen raziskovalec. Njegov nastop mora biti karseda ustrezen, ~e se ho~e izogniti tendencioznostim.
- Pridobljeni podatki so nagnjeni k subjektivnosti,
~emur se zaradi izrazite variabilnosti raziskovanega podro~ja ne moremo izogniti.
- Raziskava vedno poteka na vzorcu in ne na celotni populaciji.
UGOTOVLJENE PROSTORSKE VEZI
Intenziteta in obseg regionalne identitete sta mo~no odvisna od prostorskih vezi na obmo~ju, saj so te eden klju~nih elementov za identifikacijo prebivalcev s {ir{im okoljem. Pri tem imajo odlo~ilno vlogo funkcionalne in individualne prostorske vezi.
Karta 1: Prostorski prikaz sorodstvenih in prijateljskih vezi anketiranih v Slovenski Istri.
Cartina 1: Legami di parentela e d'amicizia dei partecipanti al sondaggio nell'Istria slovena.
Sorodstvo in poznanstva
Pri ugotavljanju teritorialne razvejenosti in jakosti individualnih vezi anketiranih (sorodstvo in poznanstva) se po pri~akovanjih izka`e, da so te najintenzivnej{e v okviru Slovenske Istre (karta 1). Slednje sicer ponazarjajo le slabo tretjino tovrstnih vezi, kar pa ni presenetljivo glede na "prevetrenost" regije. ^e primerjamo notranje individualne vezi med pode`eljem in izbranim mestnim obmo~jem (graf 1 in 2), so te po pri~akovanjih pogostej{e na pode`elju (39%), kjer naj bi bil tudi ve~ji dele` avtohtonega prebivalstva kot v mestih (le 25%
zabele`enih sorodstev in poznanstev). Skoraj enako mo~no kot v okviru obravnavane pokrajine so opazne vezi prebivalcev Slovenske Istre tudi s preostalo Slove- nijo, kjer zbujata pozornost Primorska in Ljubljana, vsaka s po 8% dele`em. Tudi tu obstajajo velike razlike med pode`eljem in mestnim obmo~jem, saj ugotavljamo skoraj trikrat intenzivnej{e vezi mestnega obmo~ja z Ljubljano, Primorsko in drugimi slovenskimi pokrajinami. Od tam priseljeno prebivalstvo se je namre~ naselilo in zaposlilo predvsem v obalnih mestih.
pode`eljem; sorodstvene in prijateljske vezi pode-
`elanov Slovenske Istre so v tem primeru precej bolj izrazite.
VYHW
6ORYHQVND ,VWUD RVWDOD(YURSD
+UYD^ND,VWUD
ELY^D -XJRVODYLMD
RVWDOD+UYD^ND
7UVW,WDOLMD
RVWDOD 6ORYHQLMD
/MXEOMDQD
3ULPRUVND
Graf 1: Dele`i individualnih prostorskih vezi pode`elja Slovenske Istre.
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)
Simon KERMA, Toma` PLESEC: SLOVENSKA ISTRA - LABORATORIJ ZA PREU^EVANJE REGIONALNE IDENTITETE, 309-318
VYHW RVWDOD(YURSD
6ORYHQVND,VWUD
3ULPRUVND
/MXEOMDQD RVWDOD6ORYHQLMD
7UVW,WDOLMD +UYD^ND,VWUD
ELY^D-XJRVODYLMD
RVWDOD+UYD^ND
Graf 2: Dele`i individualnih prostorskih vezi izbranega mestnega obmo~ja Slovenske Istre.
Grafico 2: Legami individuali riscontrati nell'area urba- na prescelta dell'Istria slovena.
Vsem preostalim obmo~jem skupaj je pripadala sa- mo dobra petina vseh zabele`enih sorodstev in poznan- stev. Glede na popis prebivalstva bi pri~akovali nekoliko ve~jo intenziteto teh povezav s Hrva{ko Istro (6%), predvsem pa z obmo~jem nekdanje Jugoslavije (samo 2% oziroma 6% skupaj s preostalo Hrva{ko). To utemeljujemo s tem, da v raziskavo nismo vklju~ili Kopra in Izole, ki {e posebej za priseljene iz omenjenih obmo~ij pomenita poglavitni zaposlitveni in posledi~no
bivalni sredi{~i. Tudi zaradi tega ni bistvenih razlik med (piranskim) mestnim obmo~jem in pode`eljem. Razlike so, zanimivo, dosti bolj izrazite pri povezavah s pre- ostalo Hrva{ko, saj smo na pode`elju Slovenske Istre zabele`ili petkrat ni`jo stopnjo individualnih vezi s tem obmo~jem. Domnevamo, da ima ta turisti~na orientacija izbranega mestnega obmo~ja in temu ustrezna struktura delovnih mest za hrva{ke priseljence zelo pomembno vlogo, saj ti prihajajo predvsem z re{ko-kvarnerskega obmo~ja in iz Dalmacije. Sploh je turizem eden najpomembnej{ih dejavnikov, ki mo~no vpliva na krepitev poznanstev in tako pove~uje intenziteto kakor tudi disperzijo individualnih vezi s prostora Slovenske Istre na druge pokrajine. Tako lahko razumemo 5% za- bele`enih individualnih povezav s preostalo Evropo (prevladujejo prijateljstva in znanstva). Za preostali svet (4%) pa ugotavljamo ravno nasprotno neprimerno iz- razitej{e sorodstvene vezi, ki smo jih, z eno samo iz- jemo, vse zabele`ili na pode`elju.
Delovne migracije in oskrba
Dejstva, da je Koper glavni nosilec regionalnega razvoja Slovenske Istre, pa tudi {ir{e, ni treba posebej poudarjati. To mesto v tem pogledu `e nekaj desetletij razmeroma uspe{no nadome{~a vlogo zaradi meje od- rezanega Trsta. Kljub temu pa Koper ni enako mo~no sredi{~e za vse kraje oziroma obmo~ja v Slovenski Istri.
Na to opozarjajo tudi rezultati anket (karta 2).
Tabela 1: Delovne migracije izbrano mestno obmo~je v Slovenski Istri (Terenske vaje, 1998).
Tabella 1: Pendolarismo area urbana di una zona campione dell'Istria slovena (Terenske vaje, 1998).
Koper Izola Piran Portoro` Lucija Ostala Slo. Istra
Ostala Primorska
Ljubljana in notr. Slo.
hrva{ka Istra
Trst in ostala It.
ostala Evropa
Piran 13 3 18 7 9 2 1 2 0 1 0
Portoro` 14 4 6 31 3 0 2 2 1 1 1
Lucija 8 3 5 17 6 5 1 4 1 1 1
SKUPAJ 35 10 29 55 18 7 4 8 2 3 2
Tabela 2: Delovne migracije - pode`elje Slovenske Istre (Terenske vaje, 1998).
Tabella 2: Pendolarismo area rurale dell'Istria slovena (Terenske vaje, 1998).
Koper Izola Piran Portoro` doma ostala Slo. Istra
ostala Primorska
Ljubljana in notr. Slo.
hrva{ka Istra
Trst in ostala It.
ostala Evropa
OBM. 1 20 1 1 1 3 0 1 1 0 3 0
OBM. 2 17 0 0 2 5 2 0 1 2 2 0
OBM. 3 10 0 0 0 1 4 0 0 0 0 0
OBM. 4 24 0 1 0 10 0 0 1 0 0 1
OBM. 5 14 24 1 1 4 0 0 4 0 0 0
OBM. 6 19 4 1 2 5 7 0 1 1 3 0
SKUPAJ 104 29 4 6 28 13 1 8 3 8 1
Kraji v izbranih pode`elskih obmo~jih:
1 Hrvatini, Spodnje [kofije, Plavje, Jelarji 4 Marezige, Tru{ke, Trsek, Bo~aji 2 Osp, Gabrovica, ^rni Kal 5 Korte, [ared, Malija, Cetore 3 Prade, Bertoki, Pobegi 6 Ko{tabona, Krkav~e, Pu~e
Karta 2: Delovne migracije anketiranih po posameznih obmo~jih Slovenske Istre.
Cartina 2: Pendolarismo dei partecipanti al sondaggio per singole aree dell'Istria slovena.
Prva izjema je gotovo izbrano mestno obmo~je, kjer posamezni kraji (Piran, Portoro` in Lucija) tudi sami ponazarjajo zaposlitvena ali oskrbovalna sredi{~a ali oboje. Tam je zaposlena skoraj polovica (49%) anketi- ranih oziroma njihovih sorodnikov, najve~ v Portoro`u.
Petina jih odhaja na delo v Koper, sledijo Izola (slabih 6%), Ljubljana (4%) in drugi kraji v Slovenski Istri (4%), medtem ko se 7% delovnih migrantov iz mestnega okolja razpr{i po drugih zaposlitvenih obmo~jih. Po anketah sode~ je Trst dokaj {ibko zaposlitveno sredi{~e za prebivalce celotne Slovenske Istre, vendar iz inter- vjujev izvemo, da se jih precej zaposluje tam "na ~rno".
Mo~ Trsta se za obravnavano mestno obmo~je ka`e zlasti v oskrbovalni funkciji, saj ga po {tevilu ob~asnih in izrednih nakupov bistveno preka{a in z lahkoto
prebivalcev Slovenske Istre {e vedno na prvem mestu glede ve~jih nakupov.
Na {estih izbranih obmo~jih pode`elja Slovenske Istre, ki si sledijo od meje z Italijo proti meji s Hrva{ko, ugotavljamo le manj{e odmike od pode`elskega pov- pre~ja; skoraj povsod je opazen dominanten vpliv Kop- ra, z veliko izjemo petega obmo~ja. Slednje vklju~uje kraje, ki naravno in funkcionalno gravitirajo k Izoli. Tu se ljudje iz bli`njega zaledja v veliki meri tudi zapo- slujejo in oskrbujejo, tudi ali predvsem z ob~asnimi in izrednimi nakupi (celo pogosteje kot v Trstu in v Kopru), medtem ko vsakdanje nakupe opravijo ve~inoma kar v doma~ih vaseh (graf 3 in 4). V tem pogledu se ra- zlikujejo kraji iz drugega in predvsem iz {estega ob- mo~ja, v katerih doma~e prebivalstvo opravi precej manj
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)
Simon KERMA, Toma` PLESEC: SLOVENSKA ISTRA - LABORATORIJ ZA PREU^EVANJE REGIONALNE IDENTITETE, 309-318
1 doma 5 drugje v Italiji
2 Koper 6 Ljubljana
3 Drugje v Slovenski Istri 7 drugje v Sloveniji 4 Trst z okolico
Graf 3: Nakupi prebivalcev pode`elja Slovenske Istre.
Grafico 3: Acquisti effettuati dalla popolazione rurale dell'Istria slovena.
1 doma 5 drugje v Italiji
2 Koper 6 Ljubljana
3 Drugje v Slovenski Istri 7 drugje v Sloveniji 4 Trst z okolico
Graf 4: Nakupi prebivalcev mestnega obmo~ja Slo- venske Istre.
Grafico 4: Acquisti effettuati dalla popolazione urbana dell'Istria slovena.
RAZUMEVANJE POJMA REGIONALNA IDENTITETA Ipsen opredeljuje regionalno identiteto kot pred- znanstveni, politi~no in socialnopsiholo{ko ambivalentni pojem, ki se v praksi pogosto obravnava kot pred- postavka regionalnega razvoja (Ipsen, 1993). Prenekateri regionalni planerji si namre~ `elijo pozitivne regionalne identitete, da bi lahko v skladu z mo`nostmi zaustavili npr. izseljevanje ali pospe{ili razcvet ekonomskih, so- cialnih in kulturnih dejavnosti v regiji. Regionalna iden- titeta tako lahko postane reklamna strategija za pri- tegnitev investitorjev, v funkciji prostora (regije) kot blaga, pri ~emer se kaj kmalu lahko zgodi, da se em- bala`a (v tem primeru regionalna identiteta) za~ne bolje prodajati kot sama vsebina (prostor).
Da bi se regionalna identiteta v prostoru izoblikovala in tudi reproducirala, so potrebne ustrezne morfolo{ke in s tem estetske lastnosti prostora, s katerimi je posa- meznik v nenehni interakciji. Pri tem igrajo nadvse po- membno vlogo zgodovinska kontinuiteta ter ekonomske in politi~ne sile. Zato se ne smemo ~uditi, ~e je regio- nalna identiteta predvsem tema politikov in planerjev, ki jo ustrezno predstavijo kot regijski marketing.
V naravnogeografskem smislu imajo in so imela bolj ali manj homogeno zaokro`ena obmo~ja ve~ mo`nosti za razvoj prepletenih internih komunikacij, ki utrjujejo to notranjo homogenost in specifiko prostora glede na druga obmo~ja. V preteklosti so podobna klima, reliefna izoblikovanost, naravna vegetacija, podobne razmere za kmetovanje in hkratnost administrativnih ter cerkveno- upravnih obmo~ij v prostoru, ob takratni nizki mobil- nosti prebivalcev, "rojevali" zaokro`ena obmo~ja s sa- mosvojimi dialekti in regionalnimi posebnostmi. To je `e bila mo~na podlaga za identifikacijo posameznika s takim prostorom in s skupnostjo, ki ji je pripadal.
Danes je naravno gravitiranje dolo~enega homoge- nega prostora samega vase oziroma v ve~ji gravitacijski center {e vedno nosilec oblikovanja regionalne identi- tete. Vendar to v praksi odseva dokaj idealizirano po- dobo dejanskega stanja, ki je ve~inoma bolj zapletena in neredko podrejena stihijskim procesom pri oblikovanju odnosa prostor-identiteta. [e posebej zaradi {tevilnih dejavnikov, ki pogostoma sinergijsko u~inkujejo na identiteto. Drasti~no pove~ana mobilnost prebivalstva, kaoti~ne razse`nosti migracij, pojav {tevilnih novih me- dijev, proces globalizacije in drugih integracij vna{ajo v prostor razli~ne inovacije, informacije in vplive s te`ko predvidljivimi posledicami. Ob vsem tem dobiva ta regionalizem in z njim povezana regionalna identiteta novo oziroma potencirano vlogo branitelja pred uni- formnostjo in enoli~nostjo, ki ju bolj ali manj pro- pagirajo globalizacija in drugi integracijski procesi na razli~nih ravneh. Regionalna identiteta se tako ponovno o`ivlja kot produkt svojega nasprotja, tvorbe nacionalnih in mednarodnih prostorov in s tem povezanih procesov modernizacije. So~asno pa je, paradoksalno, regionalizem `e vpre`en v {ir{o integracijsko politiko in tudi v globalizacijo. [e posebej v Evropi, kjer so se meje po drugi svetovni vojni marsikje zarezale v urbanizirana, neko~ gospodarsko in naravno zakju~ena obmo~ja, katerih deli so bili tedaj lo~eni od celote (Bufon, 1993).
Integracija na podlagi regionalizma je v Evropi spri~o {e
`ivih, nenaravno prekinjenih obmo~nih vezi in {e posebej zaradi ob~utljivosti in zgodovinske obreme- njenosti nacionalizmov postala zelo aktualna.
Tako smo pri~akrepitvi regionalne identitete zaradi dvehprotislovnihvzrokov.Prvegaspro`i obrambnime- hanizemzaohranjanje dolo~eneidentitete,drugijedel uradne politike za preseganje ovir (mej) integracijam s pomo~jonovoo`ivljenegaregionalizma.Pritemjelahko nevarno,poudarja Ipsen,~ejekonceptregionalneiden-
titete agresivno zasnovan in postavlja zahtevo po svoji nadregionalniveljavnosti,kardejanskopomenipremikiz regionalnega okvira (Ipsen, 1993). Domnevno so bili namre~{tevilnihegemoni~nikonceptisprvaregionalni!
OBSEG IN JAKOST REGIONALNE IDENTITETE V SLOVENSKI ISTRI
Vse navedeno velja ve~inoma tudi za Slovensko Istro, ki so jo kot "prostor na prepihu" zaznamovale {tevilne politi~ne spremembe. Odve~ je pripominjati, kako je vsakokratna oblast dala svojevrsten pe~at po- krajini. V najnovej{ih politi~nih razmerah se je nave- denima razlogoma o`ivljanja regionalne identitete v Slovenski Istri tako pridru`il {e tretji, `e omenjeni cen- tripetalni u~inek osamosvajanja Slovenije.
Iz anket in intervjujev smo dobili nekatere zanimive rezultate, v katerih se `e reflektirajo posledice novo- nastale meje s Hrva{ko (je naklju~je, da ta {e ni do- kon~no urejena ravno na obmo~ju Istre?), pritiski Italije
ob osamosvajanju, predvsem pa velik vpliv polpreteklih migracij in priseljenega prebivalstva na percepcijo in jakost regionalne identitete. Tako iz popisa prebivalstva kot iz na{ih anket je razvidna mo~na, celo ve~inska prisotnost priseljenega prebivalstva. Tega je najve~ v obalnih mestih in suburbanih conah v bli`njem zaledju.
Po pri~akovanjih se je izkazalo, da je avtohtonost dejavnik, ki najbolj vpliva na pripadnost temu prostoru.
Zelo pomembna sta tudi etni~na pripadnost in socialni izvor posameznika.
Specifi~na etni~na podoba pokrajine, sicerzna~ilna zacelotnoIstro,sejepostopomaizoblikovalaskozive~
stoletij.Vsedoprvesvetovnevojneje{teviloprebivalstva postopoma nara{~alo, z eksodusom po njej, v ~asu fa{izmainpodrugisvetovnivojni({eposebejpoukinitvi STO),pasejesestava prebivalstva korenitospremenila.
Odselilosejeprecejavtohtonegaprebivalstva,predvsem v Trst in njegovo okolico. Veliko ve~ino odseljenih so sestavljali pripadnikiitalijanske narodnosti (kar84% od vsehItalijanovvpokrajini),vendarjeobmo~jeSlovenske
1 Hrvatini, Spodnje [kofije, Plavje, Jelarji 4 Marezige, Tru{ke, Trsek, Bo~aji 2 Osp, Gabrovica, ^rni Kal 5 Korte, [ared, Malija, Cetore 3 Prade, Bertoki, Pobegi 6 Ko{tabona, Krkav~e, Pu~e
Karta 3: Pripadnost prebivalcev izbranih obmo~ij v Slovenski Istri posameznim prostorom.
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)
Simon KERMA, Toma` PLESEC: SLOVENSKA ISTRA - LABORATORIJ ZA PREU^EVANJE REGIONALNE IDENTITETE, 309-318
â,%.$
35,3$'1267
65('1-$
35,3$'1267
02ý1$
35,3$'1267
1 kraj bivanja 6 Tr`a{ka pokrajina 2 ob~ina bivanja 7 Hrva{ka Istra 3 Slovenska Istra 8 preos. Italija 4 preos. Primorska 9 preos. Hrva{ka 5 preos. Slovenija 10 Evropa
Graf 5: Pripadnost prebivalcev Slovenske Istre posa- meznim prostorom.
Grafico 5: Senso di appartenenza alle varie aree riscontrato nella popolazione dell'Istria slovena.
IstrezapustilatudislabatretjinaSlovencev,kiso"optirali"
za Italijo. Danes `ivi v pokrajini pribli`no 75.000 prebivalcev, izmed katerih je ve~ina seveda Slovencev (okrog 70%). Dobra polovica od teh je priseljenih iz drugih,ve~inomasosednjihslovenskihpokrajin. Ve~ina sejihjeskupajzdrugimipriseljencinaselilainzaposlila vobalnihmestih,kjersopred tem prevladovali Italijani.
Slednjim je po velikem {tevil~nem upadu in skoraj{nji popolni asimilaciji (po popisu iz leta 1981 le {e 1.901 Italijan) v 90. letih ob~utno narasla samozavest, in danes se njihovo {tevilo ocenjuje na dobrih 3.000 (Repolusk, 1998).
K etni~ni pestrosti Slovenske Istre prispevajo {e pri- seljeni Istrani, predvsem z Buzetskega in Bujskega po ocenah M. Gregori~a jih je okrog 7.000 in {tevilni bosanski Muslimani (do 10.000), ki z ve~ tiso~ pri- seljenci iz biv{ih republik nekdanje skupne dr`ave se- stavljajo dobro petino vseh prebivalcev obalnih mest (Gregori~, 1997).
Iz sklopa vpra{anj posameznikom, ki so se nana{ala na njihovo poznavanje dolo~enega prostora, `elje po morebitni preselitvi, na prekmejno in notranje povezo- vanje in njihov odnos do njega in na posameznikovo dejansko prostorsko asimilacijo, smo sku{ali ugotoviti dolo~ene zakonitosti.
Pri ugotavljanju pripadnosti razli~nim prostorom je opaziti najintenzivnej{o identifikacijo s krajem bivanja, z ob~ino bivanja in z obmo~jem Slovenske Istre. V vseh treh navedenih primerih je percepcija pripadnosti zelo mo~na, ~eprav se dele` mo~ne pripadnosti v enakem sosledju nekoliko zmanj{uje v korist zmerne pripadnosti
prostoru (graf 5). V naslednjo skupino lahko {tejemo pripadnost preostali Primorski, preostali Sloveniji, Tr`a{- ki pokrajini in Hrva{ki Istri. Mo~ percepcije je v tem primeru najve~ja pri pripadnosti preostali Primorski in preostali Sloveniji, ki je strukturno izena~ena skoraj po vseh treh stopnjah intenzitete, nekaj manj{a pa je pri Hrva{ki Istri in Tr`a{ki pokrajini. Zanimiva je nekoliko izrazitej{a "mo~na pripadnost" Hrva{ki Istri v primerjavi s pripadnostjo Tr`a{ki pokrajini ob hkratnem pove~anem dele`u kategorije "{ibka pripadnost" Hrva{ki Istri. Zelo majhna je percepcija pripadnosti preostali Italiji in preostali Hrva{ki, medtem ko pri percepciji pripadnosti anketirancev Evropi naraste dele` zmerne pripadnosti, tako v mestnem kot v izbranih pode`elskih obmo~jih.
Verjetno je ta pripadnost, ki ni utemeljena na ute~enih prostorskih vezeh prebivalcev, prej posledica aktualnega medijskega propagiranja "Evrope" ne samo kot geografskega, marve~ tudi kot vrednostnega pojma v {ir{em civilizacijskem in kulturnem smislu. Kljub temu ne gre zanemariti vpliva konkretnih prostorskih vezi z Evropo, saj je Slovenska Istra, {e posebej njen obalni del, zelo izspostavljena turisti~nim tokovom tudi iz {ir{ega evropskega prostora, kar eventualno omogo~a vzpostavljanje in poglabljanje trajnej{ih prostorskih vezi, ki se potemtakem manifestirajo tudi v percepciji pripadnosti prebivalcev.
^e pogledamo primerjavo med pode`eljem in izbra- nim mestnim obmo~jem (piranska aglomeracija), je vid- na intenzivnej{a percepcija pripadnosti pode`elanov vsem obravnavanim obmo~jem z izjemo preostale Hrva{ke in preostale Italije (karta 3). Upo{tevajo~ ob- ravnavana obmo~ja, ki so bila `e tradicionalno vpeta v {ir{i skupni prostor, lahko {tejemo ve~jo identifikacijo s tem prostorom tudi za dokaz o ve~ji avtohtonosti pre- bivalcev na pode`elju, in obratno, ve~ je avtohtonih prebivalcev, ve~ja je regionalna identiteta. Glede na prostorsko razli~nost obravnavanih obmo~ij bi ano- malije pripadnosti posameznim prostorom zaradi po- manjkanja reprezentativnosti vzorca te`ko strnili v dolo~ene zakonitosti, kljub temu pa lahko razberemo nakazane trende. Zlasti nas presene~a {ibka percepcija pripadnosti sosednjim prekmejnim regijam na obmo~jih, ki neposredno mejijo z njimi. V kontekstu regionalne identitete se s tem posledi~no postavlja pod vpra{aj homogenost {ir{ega istrskega prostora. Hendikepiranost z dvojno dr`avno mejo o~itno krni skupno regionalno identiteto, ve~a pa partikularno istrsko identiteto znotraj nacionalne dr`ave. Slednja je najbolj izoblikovana pri avtohtonih doma~inih v notranjosti Slovenske Istre, {ele nato pri doma~inih v priobalnih mestih.
Pri analiziranju ~uta prostorske pripadnosti pa se sre~amo {e z drugimi fenomeni. Poenostavljena razmi{- ljanja o obstoju regionalne identitete zgolj na nivoju etni~nega in regionalnega izvora hitro naletijo na {te- vilne ~eri. Posameznik se namre~ lahko identificira s prostorom na ve~ ravneh oziroma z ve~ prostori hkrati.
Tudi v na{em primeru se povsod pojavljajo {tevilni mo~ni lokalizmi z izrazitej{im potenciranjem v obalnih mestih (Kopr~ani, Izolani, Piran~ani), kjer domnevno nadome{~ajo istrsko identiteto, ki je za nekatere premalo oprijemljiva in preohlapna. Tak{no opredeljevanje je seveda najprej odvisno od konteksta, mogo~e pa se da razlagati tudi `e kot potreba po dodatnem definiranju dinami~nih obmo~ij, ki so mo~no izpostavljena spre- membam in se razlikujejo od okolice. Poleg lokalne, regionalnoistrske in etni~ne pripadnosti se pojavljata {e opredeljevanji "Primorec" in "[avrin". Obe opredelitvi se ujemata z obmo~jem Slovenske Istre, s tem da je opredelitev [avrin omejena na njeno notranjost oziroma {e bolj na vasi ob Dragonji, opredelitev Primorec pa se pojavlja ve~inoma pri priseljencih iz drugih predelov Slovenije, v urbanih in suburbanih predelih. Zanimivo je dejstvo, da se je "{avrinstvo" za~elo obujati {ele ob politi~nih in dru`benih spremembah v za~etku devet- desetih (nova meja s Hrva{ko, nacionalni preporod ), ko so nove razmere narekovale tudi redefiniranje regionalne identitete iz istrske v {avrinsko. Slednja je v danih razmerah na tem obmo~ju bolje opredelila novi polo`aj in percepcijo posameznika. Z novo {avrinsko identiteto se je spremenil tudi odnos do ju`nih sosedov: ti so naenkrat postali Hrvati (Brumen, 1996).
V sklopu vpra{anj o ~ezmejnem in notranjem pove- zovanju smo razbrali naslednje interese: ena tretjina vpra{anih je strogo proti vsakemu ~ezmejnemu povezo- vanju, dve tretjini pa se jih s povezovanjem strinja. Ob tem lahko slednjo skupino razdelimo na tiste, ki so za povezovanje samo z italijanskimi obmejnimi predeli ({estina vseh vpra{anih), samo s hrva{kimi obmejnimi predeli (petina vseh vpra{anih) in z obema obmejnima obmo~jema ({estina vseh vpra{anih). Kljub temu da se ve~ina strinja s ~ezmejnim povezovanjem, nekoliko pre- sene~ata manj{a zainteresiranost za povezovanje z ita- lijanskim obmejnim obmo~jem v primerjavi s hrva{kim in odlo~no nasprotovanje tretjine anketirancev kakr- {nemukoli ~ezmejnemu povezovanju. To je {e posebej presenetljivo, ker iz anket razberemo, da je Trst v dolo~eni meri {e vedno gravitacijsko sredi{~e, tako v ekonomskem (nakupi, dnevna migracija ve~inoma manj kvalificirane delovne sile) kot v kulturno-izobra`evalnem pomenu (univerza, gledali{~e ). Najbr` se za tem skriva zgodovinsko porojeni obrambni refleks nezaupanja v mo~nej{o, `e samo po sebi dominantnej{o dr`avo, ki ni nikoli pokazala resne pripravljenosti za strpen enakopraven dialog.
V zvezi z notranjim regionalnim povezovanjem se velika ve~ina zavzema za zdru`itev obalnih ob~in v pokrajino. Ta bi potemtakem tudi administrativno zao- kro`ila vso Slovensko Istro, ki pa `e sama po sebi funk- cionira kot pokrajina oziroma regija, zato bi bil po mnenju informatorjev smisel takega povezovanja (~e bi
ki. @eljo po tak{ni povezavi lahko razlagamo tudi kot mo~no nasprotovanje novi lokalni samoupravi in pred- videni upravni ureditvi. Vztrajanje pri svoji poziciji si Koper z zaledjem lahko privo{~i predvsem zaradi gos- podarske mo~i in strate{ke pomembnosti obmo~ja za celotno dr`avo.
Tak emancipacijski zna~aj in politi~na te`a se ka`eta tudi na valenci regionalne identitete. Slednja se skozi ozna~ene "privilegirane" razmere, glede na potencialno vnov~ljivost geografske lege v regiji in tudi naokrog, tretira kot pozitivna, kar povzro~a infiltracijo "istrske in primorske identitete" v {ir{i prostor, tudi v notranjost Slovenije. V praksi se to ka`e v mo~nej{ih in obse`nej{ih finan~nih investicijah v Slovensko Istro, v dvigu cen nepremi~nin zaradi pove~anega povpra{evanja po gradbenih parcelah (predvsem v bli`njem zaledju obalnih mest kot posledici suburbanizacije), od informatorjev pa izvemo, da zanimanje {tevilnih viken- darjev vzbujajo celo opustela zemlji{~a ter zapu{~ene hi{e v notranjosti Slovenske Istre. Tudi v predelih, kjer se, v nasprotju s priobalnim pasom in skrajnim zahod- nim delom gri~evja, raztezajo prebivalstveno ogro`ena obmo~ja. V skladu s tem je mo~ opazovati me{anje razli~nih `ivljenjskih slogov, ki pu{~ajo prepoznavne u~inke v prostoru.
Na slednjega {e posebej mo~no vpliva konstantna infiltracija italijanske kulture, kar se deloma ka`e v zaznavnem odporu in nezaupljivosti pri povezovanju z veliko sosedo. Tako smo po Gregori~evih besedah v Slovenski Istri pri~a fenomenu "kulturnega imperia- lizma", ki obstaja sam po sebi, tudi ~e za njim ni nobenega zavestnega na~rta (Gregori~, 1997). Kazal naj bi se predvsem v `ivljenjskih navadah in vedenjskih vzorcih, zna~ilnih idolih (glasbenih, {portnih) ter v na-
~inu in jeziku komuniciranja, zlasti pri mladih, kar v razgovorih potrjujejo tudi intervjuvanci. ^eprav Gregori~
opozarja (v polemiki o TV Koper-Capodistria), da je {ir{i istrski prostor `e brez TV K-C pod silovitim udarom italijanskega jezika (tri TV postaje RAI, na desetine zasebnih televizijskih postaj, mno`ica radijskih postaj in {tevilnih drugih ob~il...) (Gregori~, 1997), je treba ponovno izpostaviti dejstvo, da je italijanska kultura ob slovenski in hrva{ki `e od nekdaj sestavni del istrske regionalne identitete. Vsekakor gre za mo~no prisotnost italijanskih informacijskih dejavnikov, ki s svojo pred- vsem komercialno agresivnostjo uspe{no posegajo v medijski prostor Slovenske Istre (pa tudi {ir{e). Pri tem ima zelo pomembno vlogo neposredna bli`ina Trsta, ki kot "pull-factor" pomembno vpliva na intenzivnej{e spremljanje italijanskih medijev. Ob mno`i~nosti in agresivnosti slednjih vendarle ne smemo zanemariti njihove vsebinske privla~nosti, saj so med prebivalci Slovenske Istre o~itno zelo priljubljeni. Rezultati anket in intervjujev namre~ ka`ejo, da italijanske medije
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)
Simon KERMA, Toma` PLESEC: SLOVENSKA ISTRA - LABORATORIJ ZA PREU^EVANJE REGIONALNE IDENTITETE, 309-318
med italijanskimi in hrva{kimi mediji ob sicer{njem dobrem poznavanju jezikov obeh sosednjih dr`av lahko pojasnimo z nizkim dele`em v anketnem vzorcu zajetih ekonomskih migrantov s hrva{kega oziroma srbskega govornega podro~ja. Ve~ina jih namre~ `ivi v zapo- slitvenih sredi{~ih Kopru in Izoli.
Razse`nost vpliva italijanskih medijev na identiteto prebivalcevSlovenskeIstrejetrebadodatnorelativizirati z mo~no navzo~nostjo slovenskih in {tevilnih tujih medijev,zlastikabelskihinsatelitskihTVprogramovter interneta kot poglavitnih nosilcev informacijskih globa- lizacijskih trendov, ki jim daje pe~at vseobsegajo~a amerikanizacija.Prepletanjerazli~nih kultur,kivplivajo druga na drugo, je zna~ilnost ~asa, v katerem `ivimo.
Tudioziroma{eposebejnaobmo~juSlovenskeIstre,kjer sta multikulturnost in multietni~nost v primerjavi z drugimislovenskimipokrajinaminajboljprepoznavni.To zna~ilnostjetrebaupo{tevati innegovati,sajprispevak pestrej{i podobi mlade dr`ave. Zato bi bilo zmotno pretiravati in razgla{ati ta del Slovenije za ogro`en v nacionalnem telesu. Na podlagi anket in intervjujev s prebivalci ugotavljamo namre~ mo~an ~ut pripadnosti slovenstvu; zaznali smo le {ibke `elje nekaterih posameznikovpopriklju~itvitegaobmo~jakItaliji.
Lokalnoteritorialna oziroma regionalna opredelitev prebivalcev sta kljub vsemudominantni in se le v do- lo~enih kontekstih povsem umakneta nacionalni opre- delitvi.
L'ISTRIA SLOVENA, UN LABORATORIO PER LO STUDIO DELL'IDENTITÀ REGIONALE
SimonKERMA SI-6250 Ilirska Bistrica, Maistrova 13
Toma`PLESEC
SI-2393 ^rna na Koro{kem, Center 141
RIASSUNTO
L'identitàregionale degli abitanti dell'Istria slovena siè dimostrato un meccanismo di difesa vitale, efficace e duraturocontrolepressionioperatedallediversetendenzepoliticheedeconomiche(varieideologie,nazionalismi,il pericolo della globalizzazione ).Ad ogni cambiamento politico-sociale ed eventuale manipolazione dell'identità regionale, la popolazione ridefinisce la percezione dell'ambiente sloveno istriano a seconda della necessità, mantenendocosìl'autoctoniaelaspecificitàdell'area.E'accadutoancheallanascitadelnuovoconfinesulDragogna e alcospettodelleforti pressionidell'ItaliaduranteilprocessodiindipendenzadellaSlovenia(rafforzamentodella particolareidentitàistriananell'ambitodellostatonazionale,risvegliodellasaurinità,notevolefreddezzacircal'idea diunaregioneIstriainterstatale,ecc.)Laposizionegeograficadell'Istriaslovenahaassuntograndeimportanzaperil nuovostatodiSlovenia,ilchesirifletteinunacrescitadellavalenzadell'identitàdiquest'area.Essereistriano,saurino, capodistrianoelitoraneo(Primorec)vieneintesonelrestodellaSloveniacomeunprivilegio.Lanuovarealtàpolitica che sipreannuncia conl'entrata dellaSlovenia nell'UnioneEuropeae la conseguente soppressione dellefrontiere diventaunasfidaperglistudiosidell'Istriaslovena.Ilruoloel'importanzadiquest'areacambianoancora.L'identità regionaledell'Istriaslovenasaràmessaallaprovaperl'ennesimavolta.
Parolechiave:Istriaslovena,identitàregionale,geografiapolitica VIRIINLITERATURA
Brumen, B.(1996): Istrska javnaskrivnost: supermarket identitet.Razgledi,X.Ljubljana,10-11.
Bufon, M. (1993): Istra: novi problemi starih regij.
Annales,3/'93.Koper,Znanstveno-raziskovalnosredi{~e RepublikeSlovenijeKoper,197-202.
Bufon, M. (1994): Regionalizem in nacionalizem. An- nales, 5/'94. Koper, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e RepublikeSlovenijeKoper,9-16.
Gams, I.,Vri{er, I.(eds.), (1998): GeografijaSlovenije.
Ljubljana,Slovenskamatica.
Gregori~,M.(1997):Politi~niciklonnadIstroaliizjalov- ljenposkusnjenedestabilizacije.Koper,Zalo`baLipa.
Ipsen,D.(1993):RegionaleidentitätÜberlegungenzum politischen Charakter einer Psychosozialen Raumkate-
gorie,RaumforschungundRaumordnung,1,9.
Mlinar, Z. (1996): Regional authonomy, national inte- grityandtransbordercooperation:thecaseofIstria."16th Conference Europe of Regions, Transfrontier Regional CooperationinthespaceofNorthernAdriatic,theAlps andthePanonianPlain(SNAAP)intheLightofEuropean Integration".RegionalContact,IX,11.Maribor,137-145.
Repolusk,P.(1998):Koprskabrda,Slovenijapokrajine inljudje.Ljubljana,Zalo`baMladinskaknjiga,194-207.
Slovenske ob~ine (1998): Slovenske ob~ine. Ljubljana, Zalo`baMladinskaknjiga.
Terenske vaje (1998): Terenske vaje v Slovenski Istri.
Anketeinintervjuji.
Zupan~i~, J. (1998): Identiteta je merljiva. Razpravein gradivo33.Ljubljana,In{titutzanarodnostnavpra{anja, 253-268.
