• Rezultati Niso Bili Najdeni

V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2009

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2009 "

Copied!
32
0
0

Celotno besedilo

(1)

INFORMACIJA

O POSLOVANJU

SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV

V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2009

Postojna, maj 2010

A J P E S

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

(2)
(3)

KAZALO

I. UVOD...1

II. POVZETEK...2

III. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV ...3

1. ZBIRNI REZULTAT POSLOVANJA PODJETNIKOV ...5

1.1 PRIHODKI IN ODHODKI...5

1.2 DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI...8

1.3 PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID...9

2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO OBČINAH...12

IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV ...16

1. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV...16

2. STRUKTURA FINANCIRANJA...17

V. PRILOGE...17

Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2005 do 2009...19

Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov...20

Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov podjetnikov...21

Priloga 4: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti...22

Priloga 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov ...22

Priloga 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnostih...24

Priloga 7: Razvrstitev podjetnikov po občinah...25

Priloga 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid po občinah...27

Priloga 10: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2005 do 2009...28

Priloga 11: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov...29

(4)

I. UVOD

Informacija obravnava poslovni izid in premoženjsko finančni položaj samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v letu 2009 na Notranjsko-kraški regiji, ki zajema občine: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke.

Podlaga za to informacijo so podatki1 iz letnih poročil za leto 2009, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD)2 za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2010.

Podjetniki so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisala z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov3.

Oblika in vsebina letnega poročila podjetnika je še vedno odvisna od njegove velikosti.4 V skladu z ZGD se velikost določi na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let. Srednji in veliki podjetniki so morali sestaviti in predložiti letno poročilo na obrazcih, predpisanih za gospodarske družbe. Za majhne podjetnike pa so obrazci predpisani na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 39 (2006) – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih5.

Na območju Notranjsko-kraške regije v letu 2009 ni bilo nobenega srednjega oziroma velikega podjetnika.

1 Podatki, predloženi v evrih, so v tej informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa so prikazani na eno decimalno mesto.

2 Uradni list RS, št.: 42/2006 ( 60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTF (100/2007popr.),10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 83/2009 Odl.US:U-I-165/

08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8.

3 Uradni list RS, št. 7/2008 in 8/2009 in 107/2009.

4 Za razvrščanje samostojnih podjetnikov po velikosti veljajo enaka merila kot za gospodarske družbe.

5 Uradni list RS, št. 118/2005.

(5)

II. POVZETEK

Na območju notranjsko-kraških občin je podatke iz letnih poročil za leto 2008 AJPES predložilo 1.893 majhnih podjetnikov.

Ti podjetniki so:

Zaposlovali 1.819 delavcev6, kar je 3 % več kakor v letu 2008. Zaposleni pri majhnih podjetnikih so pomenili 19,7 % zaposlenih v družbah.

Izkazali 133.253 tisoč evrov prihodkov 6 % manj kakor v letu 2008. Prihodki podjetnikov so pomenili 14,8 % prihodkov družb.

Ustvarili 39.660 tisoč evrov neto dodane vrednosti, in sicer 9 % manj kot v letu 2008. Neto dodana vrednost podjetnikov je pomenila 16,7 % neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 21.804 evrov, 11 % manj kakor v letu 2008.

Ugotovili 8.877 tisoč evrov podjetnikovega dohodka 25 % manj kakor v letu 2008.

Podjetnikov dohodek je ugotovilo 73,0 % vseh podjetnikov.

Izkazali negativni poslovni izid v znesku 2.860 tisoč evrov, 92 % več kakor v letu 2008.

Negativni poslovni izid je ugotovilo 25,9 % vseh podjetnikov.

Kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 6.017 tisoč evrov, 42 % manj kakor v letu 2008.

Imeli 110.437 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 3 % več kakor na dan 31.12.2008.

Imeli 57.533 tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 3 % več kakor na dan 31.12.2008.

Izkazali 17.443 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 6 % manj kakor na dan 31.12.2008.

Imeli 34.134 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti , 6 % več kakor na dan 31.12.2008.

6 Majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih.

(6)

III. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV

Podjetniki v Notranjsko-kraških regiji so leto 2009 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom.

Izkazali so 133.253 tisoč evrov prihodkov in ugotovili 127.237 tisoč evrov odhodkov. Neto podjetnikov dohodek7 je znašal 6.017 tisoč evrov in je bil 42 % manj kakor v letu 2008. Večino neto podjetnikovega dohodka so podjetniki ustvarili iz poslovanja, zmanjšala ga je le negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki.

Podjetniki so ustvarili 8.877 tisoč evrov podjetnikovega dohodka in 2.860 tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 25 %, negativni poslovni izid pa se je povečal za 92 %.

Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici:

Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih v %

POSTAVKE POSLOVNEGA

IZIDA 2009 2008

2009

2008 2009 2008

Prihodki 133.253 142.331 94 100,0 100,0

Odhodki 127.237 132.043 96 95,5 92,8

Podjetnikov dohodek 8.877 11.777 75 6,7 8,3

Negativni poslovni izid 2.860 1.489 192 2,1 1,0

Neto podjetnikov dohodek/

neto negativni poslovni izid 6.017 10.288 58 4,5 7,2

Prvič po petih letih so podjetniki zmanjšali prihodke kot tudi odhodke. Kazalniki gospodarnosti8 so najnižji v zadnjih petih letih.

7 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek zmanjšan za negativni poslovni izid.

8 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2005 do 2009 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2008

razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2009 podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno. Število majhnih podjetnikov, ki so predložili letno poročilo na poenotenih obrazcih, se iz leta v leto povečuje.

(7)

Tako se je v letu 2009 kazalnik celotne gospodarnosti9 v primerjavi z letom 2008 še poslabšal.

Podjetniki so v letu 2009 na 100 evrov odhodkov izkazali 105 evrov prihodkov, v letu 2008 pa 108 evrov.

Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2002 do 2009 prikazuje naslednji grafični prikaz:

0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 8,0 9,0 10,0

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Del v prihodkih, v %

P odjetnik ov dohodek Negativni pos lovni iz id Neto podjetnikov dohodek

Manj uspešno so v letu 2009 podjetniki upravljali tudi s sredstvi, kar izkazuje kazalnik čiste donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi. Na 100 evrov sredstev so podjetniki v letu 2009 ustvarili 5,5 evra neto podjetnikovega dohodka, kar je najmanj v zadnjih petih letih.

Kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med prihodki in zaposlenimi, iz razmerja med neto dodano vrednostjo in zaposlenimi ter iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in zaposlenimi, kažejo, da so bili učinki poslovnega procesa glede na vloženo delo v letu 2009 najslabši v zadnjih petih letih.

Gibanje celotne gospodarnosti, čiste donosnosti sredstev in razmerja med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ter kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi v letih od 2005 do 2009 prikazuje naslednji grafični prikaz:

9 Po Slovenskem računovodskem standardu 29 (2006) – Računovodsko proučevanje (Računovodsko analiziranje) je kazalnik celotne gospodarnosti, izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki.

(8)

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

2005 2006 2007 2008 2009

R az merje med kratkoroč nimi pos lov nimi terjatv ami ter kratkoroč nimi finanč nimi in pos lov nimi obv ez nos tmi

C elotna g os podarnos t Č is ta donos nos t s reds tev

Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2005 do 2009 je razviden iz preglednic v Prilogah 1 in 10.

1. ZBIRNI REZULTAT POSLOVANJA PODJETNIKOV

1.1 PRIHODKI IN ODHODKI

Podjetniki so v letu 2009 ustvarili skupno 133.253 tisoč evrov prihodkov, 6 % manj kakor v letu 2008. Večino celotnih prihodkov, 99,3 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,1 % finančni prihodki in 0,6 % drugi prihodki. Struktura prihodkov se v primerjavi z letom 2008 ni bistveno spremenila.

Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2009 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:

(9)

III. D R U G I P R IH O D K I

0 ,6 % II. F IN AN Č N I

P R IH O D K I 0 ,1 % O s tali pos lovni

prihodk i 1,1 % Č is ti prihodk i od

prodaje na trgu iz ven E U

2,2 %

Č is ti prihodki od prodaje na trgu E U

5,0 %

Č is ti prihodki od prodaje na domač em trgu

91,0 % I. P O S L O VN I P R IH O D K I

9 9 ,3 %

Podjetniki so v letu 2009 izkazali 132.206 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 7 % manj kot v letu 2008. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 91,7 %, na trgu EU 5,0 % in na trgu izven EU 2,4 %. Poleg teh prihodkov med poslovne prihodke sodijo še spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve ter drugi poslovni prihodki, ki so skupaj pomenili 0,9 % vseh poslovnih prihodkov.

Finančni prihodki so znašali 95 tisoč evrov, in so bili v primerjavi z letom 2008 večji za 35 %.

Na njihovo povečanje so najbolj vplivali prihodki iz poslovnih terjatev.

Drugih prihodkov je bilo 952 tisoč evrov, 79 % več kakor v letu 2008. Ta vrsta prihodkov obsega predvsem prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin. V tej skupini prihodkov se izkazujejo tudi prejete subvencije, dotacije, ki niso povezane s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni ter drugi prihodki.

Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 2.

(10)

Podjetniki so v letu 2009 v svojih izkazih ugotovili 127.237 tisoč evrov odhodkov 4 % manj kakor v letu 2008. Pretežni del tega zneska, 98,7 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,1 %, finančni in 0,2 % drugi odhodki.

Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2009 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:

III. D R U G I O D H O D K I

0 ,2 % II. F IN AN Č N I

O D H O D K I 1 ,1 % 4. Drugi pos lovni

odhodki 9,5 % 3. O dpis i

vrednos ti 8,0 %

2. S troš ki dela 18,0 %

1. S troš ki blaga, materiala in

s toritev 63,2 % I. P O S L O VN I O D H O D K I

9 8 ,7 %

Podjetniki so v letu 2009 ugotovili 125.698 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 4 % manj kakor v letu 2008. Večji del poslovnih odhodkov, 64,0 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Podjetniki so v letu 2009 ugotovili 80.434 tisoč evrov tovrstnih stroškov, 8 % manj kakor v letu 2008. Med temi stroški je bil delež stroškov porabljenega materiala največji 45,6 %, delež stroškov storitev 31,8 % in delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 22,6 %.

Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 18,2 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so 22.925 tisoč evrov, 4 % več kakor v letu 2008. Vključevali so stroške plač, 69,6 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,4 %, ter druge stroške dela, 18,0 %.

(11)

Stroški plač podjetnikov so v letu 2009 znašali 15.965 tisoč evrov, v primerjavi z letom prej so se povečali za 3 %. V letu 2009 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih 731 evrov, 1 % višja kakor v letu 2008. V primerjavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih v družbah je bila nižja, saj so zaposleni v družbah v letu 2008 povprečno mesečno prejeli 1.107 evrov plače.

Podjetniki so v letu 2009 obračunali 2.835 tisoč evrov stroškov pokojninskih zavarovanj in stroškov drugih socialnih zavarovanj ter 4.125 tisoč evrov drugih stroškov dela. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so se v primerjavi z letom 2008 povečali za 4 %, enako povečanje so zabeležili tudi drugi stroški dela.

Odpisov vrednosti in so v poslovnih odhodkih pomenili 8,1 %. Znašali so 10.226 tisoč evrov, 3 % več kakor v letu 2008. Med odpisi vrednosti je bil največji delež stroškov amortizacije, 94,8 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki.

Drugi poslovni odhodki so pomenili 9,6 % poslovnih odhodkov. Ti odhodki zajemajo tudi prispevke za socialno varnost podjetnika. Podjetniki so v letu 2009 obračunali 12.112 tisoč evrov drugih poslovnih odhodkov, 11 % več kakor v letu 2008.

Finančni odhodki podjetnikov so pomenili le 1,1 % vseh odhodkov in so znašali 1.338 tisoč evrov, 7 % manj kakor v letu 2008. Pretežni del finančnih odhodkov, 73,9 %, so predstavljali finančni odhodki iz finančnih obveznosti, preostali del pa finančni odhodki iz poslovnih obveznosti, 26,1 %.

Drugi odhodki so pomenili le 0,2 % veh odhodkov podjetnikov, znašali so 201 tisoč evrov, 19 % manj kakor v letu 2008. Ta skupina odhodkov obsega odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modulu poštene vrednosti in tudi neobičajne postavke.

Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov majhnih podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 3.

1.2 DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI

(12)

Dodano vrednost10 v znesku 40.397 tisoč evrov je ugotovilo 1.557 podjetnikov, to je 82,2 % vseh. Izgubo na substanci11 v znesku 737 tisoč evrov je izkazalo 315 podjetnikov, 16,6 % vseh. V letu 2009 so podjetniki ugotovili 8 % manj dodane vrednosti in 118 % več izgube na substanci kakor v letu 2008.

Podjetniki so v letu 2009 ustvarili 39.660 tisoč evrov neto dodane vrednosti12, kar je bilo za 9 % manj kakor v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2009 znašala 21.804 evrov, v letu 2008 pa 24.538 evrov. V letu 2009 je bila v primerjavi z letom 2008 manjša za 11 %.

1.3 PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID

Podjetnikov dohodek13 v znesku 8.877 tisoč evrov je v letu 2009 ugotovilo 1381 podjetnikov, to je 72,9 % vseh. V primerjavi z letom 2008 se je podjetnikov dohodek znižal za 25 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je znašal 6,7 %.

Največ podjetnikovega dohodka 18,0 %, je bilo ugotovljenega pri 266 podjetnikih na področju gradbeništva v znesku 1.600 tisoč evrov. Sledi področje trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, kjer je 215 podjetnikov doseglo 1.537 tisoč evrov podjetnikovega dohodka oziroma 17,3 % celotnega podjetnikovega dohodka.

Razdelitev podjetnikovega dohodka po posameznih področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:

10 Dodana vrednost je pozitivna razlika med čistimi prihodki od prodaje povečanimi za razliko zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, za usredstvene lastne proizvode in druge poslovne prihodke ter zmanjšanimi za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke.

11 O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna.

12 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci.

13 Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med celotnimi prihodki in odhodki.

(13)

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti;

12,8 %

Promet in skladiščenje;

15,8 %

Trgovina;

vzdrževanje in popravila motornih

vozil; 17,3 %

Gradbeništvo;

18,0 % Gostinstvo;

6,9 %

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;

2,8 %

Predelovalne dejavnosti; 16,9 % Ostale dejavnosti;

9,5 %

Negativni poslovni izid14 v znesku 2.860 tisoč evrov je v letu 2009 imelo 490 podjetnikov, to je 25,9 % vseh. V primerjavi z letom 2008 je bil negativni poslovni izid večji za 92 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je znašal 2,1 %.

Največ negativnega poslovnega izida v letu 2009 je bilo ugotovljenega na področju gradbeništva v znesku 922 tisoč evrov, kar predstavlja 32,2 % celotnega negativnega poslovnega izida. Z 18,6 % deležem celotnega negativnega poslovnega izida sledi področje prometa in skladiščenja, kjer je 61 podjetnikov ugotovilo 531 tisoč evrov negativnega poslovnega izida.

Negativni poslovni izid podjetnikov je po posameznih področjih dejavnosti razviden iz grafičnega prikaza:

14 Negativni poslovni izid je negativna razlika med celotnimi prihodki in odhodki.

(14)

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti;

12,8 %

Promet in skladiščenje;

15,8 %

Trgovina;

vzdrževanje in popravila motornih

vozil; 17,3 %

Gradbeništvo;

18,0 % Gostinstvo;

6,9 %

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;

2,8 %

Predelovalne dejavnosti; 16,9 % Ostale dejavnosti;

9,5 %

22 podjetnikov v letu 2009 ni ugotovilo niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo.

(15)

2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO OBČINAH

Pomembnejši podatki majhnih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, so razvidni iz naslednje preglednice:

POMEMBNEJŠI

PODATKI PODJETNIKI ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

VREDNOST SREDSTEV NA DAN 31.12.2009

SKUPINE

število delež

v % število

delež v %

znesek v tisoč EUR

delež v %

znesek v tisoč EUR

delež v % SKUPAJ 1.893 100,0 1.819 100,0 130.894 100,0 110.437 100,0 - od 0 do 1 zaposleni 1.607 84,9 257 14,1 49.670 37,9 43.264 39,2 - od 2 do 9 zaposlenih 257 13,6 904 49,7 58.064 44,4 49.843 45,1 - od 10 do 49 zaposlenih 28 1,5 441 24,2 18.238 13,9 15.153 13,7

- od 50 do 250 zaposlenih 1 0,1 217 11,9 4.923 3,8 2.177 2,0

Iz tabele je razvidno, da večina podjetnikov nima zaposlenih delavcev, saj je pri 1.607 podjetnikih le 257 zaposlenih, kar pomeni 0,16 zaposlenega na en poslovni subjekt. Pri tem je potrebno upoštevati, da majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Največ delavcev, 49,7 %, je zaposlenih pri podjetnikih, ki zaposlujejo od 2 do 9 delavcev. Takih podjetnikov je na Notranjsko-kraškem območju 257 ali 13,6 % vseh.

V prvi skupini je bilo 1.607 podjetnikov, ki so v letu 2009 s 39,2 % vseh sredstev podjetnikov ustvarili 37,9 % čistih prihodkov od prodaje. Ravno tako kot po številu zaposlenih, je tudi po prihodkih od prodaje in po sredstvih največja skupina podjetnikov, ki so zaposlovali od 2 do 9 delavcev. V tej skupini so tako ustvarili 44,4 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 45,1 % sredstev vseh podjetnikov.

Nad 10 zaposlenih je imelo v letu 2009 v povprečju 28 podjetnikov, 1 podjetnik pa je imel nad 50 zaposlenih.

Na področju Notranjsko-kraške regije glede na velikost ne deluje noben srednji oziroma velik podjetnik.

(16)

Razvrstitev majhnih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0

od 0 do 1 od 2 do 9 od 10 do 49 od 50 do 250

Deleži v %

Podjetniki Zaposleni

Čisti prihodki od prodaje Vrednost sredstev na dan 31.12.2009

Vsi podjetniki razen enega so po merilih ZGD-1 sodili med mikro podjetnike in so tako kot majhni podjetniki letna poročila predložili na obrazcih, sestavljenih na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 39 (2006) – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih.

Podjetniki se v letu 2009 razvrščajo po dejavnostih v skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti15.

Struktura temeljnih podatkov podjetnikov v letu 2009 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:

15 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008

(17)

0 10 20 30 40 50 60

G radbeniš tv o Predelovalne dejavnos ti

Trgovina;

vz drž evanje in poprav ila motornih voz il

Promet in s kladiš č enje

S trokovne, z nans tv ene in

tehnič ne dejavnos ti

Os tale dejavnos ti

Š tevilo podjetnikov Š tev ilo z apos lenih

Prihodki s kupaj Neto podjetnikov dohodek

Iz razvrstitve podjetnikov po dejavnosti je razvidno, da je po številu podjetnikov največ takih, ki delujejo na področju gradbeništva, 19,5 %, sledi trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, 16,3 % ter predelovalne dejavnosti, 15,0 %. Po številu zaposlenih ravno tako prevladuje gradbeništvo, in sicer so na tem področju zaposlovali 717 delavcev, kar predstavlja 39,4 % zaposlenih pri vseh podjetnikih. Po vrednosti čistih prihodkov od prodaje pa je na prvem mestu področje trgovine; vzdrževanja in popravila motornih vozil, kjer je bilo realiziranih 25,1 % vseh tovrstnih prihodkov. Ne smemo pa zanemariti področje prometa in skladiščenja, ki je kljub manjšemu deležu podjetnikov,11,1 % in pri manj zaposlenih, 10,3 %, ustvarilo kar 22.464 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, 17,2 %.

Neto podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2008 večinoma v vseh področjih dejavnosti zmanjšal. Med najpomembnejšimi področji se je neto podjetnikov dohodek najbolj zmanjšal pri podjetnikih s področja gradbeništva, za 74 %, ter promet in skladiščenje, za 40 %.

Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja podjetnikov po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 4, 5 in 6.

(18)

Struktura temeljnih podatkov o poslovanju podjetnikov v letu 2009 po občinah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0

Deleži v %

C erknic a Ilirs k a B is tric a

L oš ka dolina

P ivka P os tojna B lok e

Š tevilo podjetnik ov Š tevilo z apos lenih

P rihodk i s kupaj Neto podjetnik ov dohodek

Iz pregleda je razvidno, da sta med občinami najmočneje zastopani občini Postojna in Ilirska Bistrica. V občini Postojna je v letu 2009 delovalo 625 podjetnikov, 33,0 % vseh, ki je zaposlovalo 559 delavcev in ustvarilo 37.376 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje kar predstavlja 28,6 %. Njihova sredstva so ob koncu leta 2009 pomenila 30,2 % sredstev podjetnikov vseh občin Notranjsko-kraške regije. V občini Ilirska Bistrica je v letu 2009 delovalo 534 podjetnikov, 28,2 % vseh, ki so skupaj s zaposlenimi ustvarili 42.859 tisoč evrov, 32,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje, s 31,4 % celotnih sredstev. Pomemben delež so tako po številu zaposlenih kot tudi po doseganju prihodkov od prodaje imeli tudi podjetniki iz cerkniške in pivške občine.

Tako neto dodano vrednost kot neto podjetnikov dohodek sta bila ugotovljena v vseh občinah.

Na rezultate poslovanja so odločilno vplivali podjetniki iz občine Postojne in Ilirske Bistrice.

Podjetniki občine Ilirska Bistrica so ustvarili 31,2 % neto dodane vrednosti in 32,6 % neto podjetnikovega dohodka. Tesno so sledili podjetniki občine Postojna s 30,4 % neto dodane vrednosti in 28,9 % neto podjetnikovega dohodka.

Neto dodana vrednost se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala v vseh občinah razen v občini Bloke kjer se je povečala za 5 %. Neto podjetnikov dohodek, pa se je v primerjavi z letom 2008 znižal vseh občinah. Do največjega znižanja neto podjetnikovega dohodka je prišlo v občinah Loška dolina in Postojna, za 54 %.

(19)

IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV

1. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31.12.2009 se v primerjavi s strukturo na dan 31.12.2008 ni bistveno spremenila.

Podjetniki v Notranjsko-kraški regiji so na dan 31.12.2009 izkazali 110.437 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 3 % več kakor na dan 31.12.2008.

Premoženje podjetnikov se je glede na 1,8 %16 rast cen življenjskih potrebščin realno povečalo.

Med sredstvi, ki so jih podjetniki izkazali na dan 31.12.2009, je bilo 54,7 % dolgoročnih sredstev, 40,9 % kratkoročnih sredstev, 3,9 % terjatev do podjetnika in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.

Dolgoročna sredstva so na dan 31.12.2009 znašala 60.454 tisoč evrov, 2 % manj kakor na dan 31.12.2008. Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 58.240 tisoč evrov, 1 % manj kakor na dan 31.12.2008. Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je zmanjšal od 54,7 % na 52,7 %.

Kratkoročna sredstva so na dan 31.12.2009 znašala 45.118 tisoč evrov, 6 % več kakor na dan 31.12.2008. Njihov največji delež so pomenile kratkoročne poslovne terjatve v znesku 29.825 tisoč evrov, 6 % več kakor konec leta 2008. V strukturi vseh sredstev se je delež kratkoročnih poslovnih terjatev zvišal iz 26,2 % na 27,0 %. Med pomembnejše skupine kratkoročnih sredstev sodijo še zaloge in denarna sredstva. Delež prvih v vseh sredstvih je bil 6,4 %, delež drugih pa 6,2 %.

Terjatve do podjetnika je na dan 31.12.2009 ugotovilo 357 podjetnikov ali 18,9 % vseh podjetnikov, 100 podjetnikov več kakor na dan 31.12.2008. Te so znašale 4.316 tisoč evrov in so se v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2008 povečale za 34 %.

16 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2009 v primerjavi z decembrom 2008.

(20)

Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 52,1 % podjetnikovega kapitala, 15,8 % dolgoročnih obveznosti, 30,9 % kratkoročnih obveznosti in 1,2 % rezervacij in kratkoročnih časovnih razmejitev.

Podjetnikov kapital kot najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov je na dan 31.12.2009 znašal 57.533 tisoč evrov, 3 % več kakor na dan 31.12.2008. Njegov delež v virih

sredstev se je malenkostno zmanjšal od 52,2 % na 52,1 %.

Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev se je povečal od 30,0 na 30,9. Rast kratkoročnih obveznosti je bila za 3 odstotne točke višja od rasti podjetnikovega kapitala. delež Med kratkoročnimi obveznostmi je bil največji delež kratkoročnih poslovnih obveznosti 25,4 % kratkoročne finančne obveznosti 5,5 %. Rast prvih je bila 6 %, drugih pa 7 %.

Zmanjšal pa se je delež dolgoročnih obveznosti, od 17,2 % na 15,8 %. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 75,3 % dolgoročnih finančnih obveznosti in 24,7 % dolgoročnih poslovnih obveznosti. Prve so se zmanjšale za 4 %, druge pa za 11 %.

Podrobnejši pregled obsega sredstev in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 11.

2. STRUKTURA FINANCIRANJA

Konec leta 2009 so podjetniki s kapitalom financirali 95,2 % dolgoročnih sredstev, na dan 31.12. 2008 pa 91,4 %. Pokritost dolgoročnih sredstev s kapitalom v regiji je tako ugodnejša kot na ravni republike, kjer so podjetniki s kapitalom pokrili 90,7 % dolgoročnih sredstev. V obeh letih so bila vsa dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je konec leta 2009 znašal 1,13, konec leta 2008 pa 1,10.

PRILOGE

Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2005 do 2009 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov

Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov podjetnikov

(21)

Priloga 4: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti

Priloga 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti

Priloga 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti

Priloga 7: Razvrstitev podjetnikov po občinah

Priloga 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po občinah

Priloga 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po občinah Priloga 10: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih 2005 do 2009

Priloga 11: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov

(22)

Priloga1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2005 do 2009

Znesek

v tisoč EUR Delež v prihodkih

POSTAVKE POSLOVNEGA v % IZIDA

2005 2006 2007 2008 2009 2005 2006 2007 2008 2009

Prihodki 106.732 122.207 138.787 149.850 133.253 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Odhodki 98.353 111.611 127.093 138.583 127.237 92,1 91,3 91,6 92,5 95,5

Dodana vrednost 32.053 36.715 41.656 45.939 40.397 30,0 60,0 30,0 30,7 30,3

Izguba na substanci 292 242 220 409 737 0,3 0,2 0,2 0,3 0,6

Neto dodana vrednost 31.761 36.473 41.436 45.530 39.660 29,8 29,8 29,9 30,4 29,8

Podjetnikov dohodek 9.468 11.423 12.639 12.914 8.877 8,9 9,3 9,1 8,6 6,7

Negativni poslovni izid 1.089 826 944 1.647 2.860 1,0 0,7 0,7 1,1 2,1

Neto podjetnikov dohodek/

neto negativni poslovni izid 8.379 10.597 11.694 11.267 6.017 7,9 8,7 8,4 7,5 4,5 Število majhnih podjetnikov,

ki so predložili letno poročilo 1.628 1.675 1.741 1.860 1.893 - - - - -

Opomba:

Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih majhni podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2007 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2008 majhni podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno. Podatki za leta 2004 in 2005 so preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije (2004: 1 EUR =238,8615 SIT, 2005: 1 EUR = 239,6371 SIT), za leto 2006 pa po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT).

(23)

Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov

Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v %

PRIHODKI

2009 2008 2009

2008 2009 2008

SKUPAJ 133.253 142.331 94 100,0 100,0

I. POSLOVNI PRIHODKI 132.206 141.730 93 99,3 99,6

1. Čisti prihodki od prodaje na

domačem trgu 121.323 132.763 91 91,0 93,3

2. Čisti prihodki od prodaje na

trgu EU 6.602 5.435 121 5,0 3,8

3. Čisti prihodki od prodaje na

trgu izven EU 2.969 3.040 98 2,2 2,1

4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

-126 -548 - 0,0 -0,4

5. Usredstveni lastni proizvodi

in lastne storitve 129 152 85 0,1 0,1

6. Drugi poslovni prihodki 1.309 888 147 1,0 0,6

II. FINANČNI PRIHODKI 95 70 135 0,1 0,0

1. Finančni prihodki iz deležev 5 3 157 0,0 0,0

2. Finančni prihodki iz danih

posojil 26 14 184 0,0 0,0

3. Finančni prihodki iz

poslovnih terjatev 64 53 122 0,1 0,0

III. DRUGI PRIHODKI 952 531 179 0,6 0,4

(24)

Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov podjetnikov

Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v %

ODHODKI

2009 2008 2009

2008 2009 2008

SKUPAJ 127.237 132.043 96 100,0 100,0

I. POSLOVNI ODHODKI 125.698 130.350 96 98,7 98,7

1. Stroški blaga, materiala in

storitev 80.434 87.350 92 63,2 66,2

2. Stroški dela 22.925 22.143 104 18,0 16,8

3. Odpisi vrednosti 10.226 9.935 103 8,0 7,5

4. Drugi poslovni odhodki 12.112 10.923 111 9,5 8,3

II. FINANČNI ODHODKI 1.338 1.444 93 1,1 1,1

1. Finančni odhodki iz oslabitve in

odpisov finančnih naložb 1 0 226 0,0 0,0

2. Finančni odhodki iz finančnih

obveznosti 988 982 101 0,8 0,7

3. Finančni odhodki iz poslovnih

obveznosti 349 462 75 0,3 0,4

III. DRUGI ODHODKI 201 249 81 0,2 0,2

(25)

Priloga 4: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnost

TEMELJNI PODATKI PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI

SKUPAJ ČISTI PRIHODKI

OD PRODAJE ODHODKI SKUPAJ

VREDNOST AKTIVE NA DAN

31.12.2009

PODROČJA DEJAVNOSTI

število

delež

v % število delež

v % znesek v tisoč EUR

delež

v % znesek v tisoč EUR

delež

v % znesek v tisoč EUR

delež v %

znesek v tisoč EUR

delež v % SKUPAJ 1.893 100,0 1.819 100,0 133.253 100,0 130.894 100,0 127.237 100,0 110.437 100,0

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,

ribištvo 50 2,6 39 2,1 2.799 2,1 2.784 2,1 2.668 2,1 3.642 3,3

B Rudarstvo 1 0,1 0 0,0 15 0,0 15 0,0 11 0,0 7 0,0

C Predelovalne dejavnosti 284 15,0 241 13,3 21.450 16,1 20.869 15,9 20.310 16,0 23.913 21,7 D Oskrba z električno energijo,

plinom in paro 3 0,2 0 0,0 25 0,0 25 0,0 26 0,0 57 0,1

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

8 0,4 3 0,2 854 0,6 850 0,6 747 0,6 1.140 1,0

F Gradbeništvo 369 19,5 717 39,4 28.827 21,6 28.479 21,8 28.149 22,1 19.173 17,4

G Trgovina; vzdrževanje in

popravila motornih vozil 308 16,3 310 17,0 33.256 25,0 32.814 25,1 32.104 25,2 23.367 21,2 H Promet in skladiščenje 211 11,1 187 10,3 23.170 17,4 22.464 17,2 22.301 17,5 24.126 21,8

I Gostinstvo 167 8,8 213 11,7 11.248 8,4 11.146 8,5 10.967 8,6 7.480 6,8

J Informacijske in komunikacijske

dejavnosti 43 2,3 2 0,1 806 0,6 784 0,6 720 0,6 512 0,5

K Finančne in zavarovalniške

dejavnosti 21 1,1 2 0,1 463 0,3 460 0,4 360 0,3 87 0,1

L Poslovanje z nepremičninami 13 0,7 0 0,0 274 0,2 269 0,2 245 0,2 817 0,7

M Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 187 9,9 36 2,0 5.187 3,9 5.152 3,9 4.154 3,3 3.540 3,2

N Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 72 3,8 42 2,3 2.575 1,9 2.524 1,9 2.368 1,9 1.408 1,3

0 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

P Izobraževanje 16 0,8 1 0,1 135 0,1 126 0,1 127 0,1 55 0,0

Q Zdravstvo in socialno varstvo 8 0,4 0 0,0 79 0,1 78 0,1 43 0,0 16 0,0

R Kulturne, razvedrilne in

rekreacijske dejavnosti 22 1,2 0 0,0 336 0,3 329 0,3 285 0,2 140 0,1

S Druge dejavnosti 110 5,8 25 1,4 1.755 1,3 1.725 1,3 1.650 1,3 957 0,9

(26)

Priloga 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti

DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST

PODROČJA DEJAVNOSTI

število podjetnikov

znesek v tisoč EUR

delež v %

indeks 2009 2008

število podjetnikov

znesek v tisoč EUR

delež v %

indeks 2009 2008

leto 2009 v tisoč EUR

leto 2008 v tisoč EUR

indeks 2009 2008

SKUPAJ 1.557 40.397 100,0 92 315 737 100,0 218 39.660 43.457 91

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 42 947 2,3 97 7 15 2,0 240 932 974 96

B Rudarstvo 1 4 0,0 109 0 0 0,0 - 4 4 109

C Predelovalne dejavnosti 244 7.100 17,6 89 34 45 6,1 191 7.055 7.927 89

D Oskrba z električno energijo, plinom in

paro 1 4 0,0 41 2 3 0,4 -! 1 10 11

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in

odpadki; saniranje okolja 7 280 0,7 89 1 6 0,9 - 273 313 87

F Gradbeništvo 310 9.993 24,7 84 58 193 26,2 553 9.800 11.886 82

G Trgovina; vzdrževanje in popravila

motornih vozil 239 7.520 18,6 102 66 206 27,9 123 7.314 7.233 101

H Promet in skladiščenje 177 7.217 17,9 92 32 58 7,9 416 7.158 7.864 91

I Gostinstvo 142 3.424 8,5 102 24 58 7,8 188 3.366 3.342 101

J Informacijske in komunikacijske

dejavnosti 30 169 0,4 74 12 28 3,9 438 140 221 64

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 18 155 0,4 96 3 3 0,5 231 152 160 95

L Poslovanje z nepremičninami 11 77 0,2 69 2 1 0,2 98 76 110 69

M Strokovne, znanstvene in tehnične

dejavnosti 159 2.032 5,0 94 25 47 6,3 243 1.986 2.144 93

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 52 824 2,0 115 20 28 3,8 576 796 711 112

O Dejavnost javne uprave in obrambe;

dejavnost obvezne socialne varnosti 0 0 0,0 - 0 0 0,0 - 0 0 -

P Izobraževanje 12 31 0,1 134 3 5 0,7 2.699 26 23 114

Q Zdravstvo in socialno varstvo 7 37 0,1 320 0 0 0,0 0 37 9 433

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske

dejavnosti 16 87 0,2 87 6 4 0,5 137 83 97 85

S Druge dejavnosti 89 495 1,2 110 20 36 4,8 162 459 429 107

(27)

Priloga 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti

PODJETNIKOV DOHODEK NEGATIVNI POSLOVNI IZID

NETO PODJETNIKOV DOHODEK/

NETO NEGATIVNI POSLOVNI IZID

PODROČJA DEJAVNOSTI

število podjetnikov

znesek v tisoč

EUR

delež v %

indeks 2009 2008

število podjetnikov

znesek v tisoč EUR

delež v %

indeks 2009 2008

leto 2009 v tisoč

EUR

leto 2008 v tisoč

EUR

SKUPAJ 1.381 8.877 100,0 75 490 2.860 100,0 192 6.017 10.288

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39 168 1,9 98 10 38 1,3 236 130 156

B Rudarstvo 1 4 0,0 122 0 0 0,0 0 4 3

C Predelovalne dejavnosti 223 1.500 16,9 72 55 360 12,6 224 1.140 1.920

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1 2 0,0 32 2 2 0,1 0 0 6

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in

odpadki; saniranje okolja 7 116 1,3 72 1 10 0,3 0 107 162

F Gradbeništvo 266 1.600 18,0 56 102 922 32,2 406 678 2.634

G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih

vozil 215 1.537 17,3 80 90 385 13,5 135 1.152 1.640

H Promet in skladiščenje 148 1.399 15,8 74 61 531 18,6 120 868 1.448

I Gostinstvo 117 615 6,9 96 49 334 11,7 135 281 392

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 29 136 1,5 95 13 50 1,8 634 85 135

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 19 104 1,2 105 2 1 0,0 73 103 97

L Poslovanje z nepremičninami 11 30 0,4 65 2 1 0,1 12 29 34

M Strokovne, znanstvene in tehnične

dejavnosti 147 1.135 12,8 87 37 101 3,5 388 1.033 1.276

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 50 249 2,8 122 22 43 1,5 511 207 196

O Dejavnost javne uprave in obrambe;

dejavnost obvezne socialne varnosti 0 0 0,0 - 0 0 0,0 - 0 0

P Izobraževanje 13 10 0,1 135 2 2 0,1 406 8 7

Q Zdravstvo in socialno varstvo 7 37 0,4 335 0 0 0,0 0 37 8

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske

dejavnosti 14 61 0,7 107 8 10 0,3 174 51 52

S Druge dejavnosti 74 174 2,0 106 34 69 2,4 157 105 120

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

• AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Koroške regije v letu 2009. • AJPES, Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov

08 Uvodna besed k tretji razvojni konferenci regije Zeleni kras s kazalniki gospodarjenja v notranjsko-kraški regiji za leto

Priloga 5: Obseg in struktura odhodkov po vrstah po občinah v letu 2014 Priloga 6: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2014 Priloga 7: Razvrstitev družb po

Priloga 5: Obseg in struktura odhodkov po vrstah po občinah v letu 2013 Priloga 6: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2013 Priloga 7: Razvrstitev družb po

Priloga 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po regijah Priloga 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov.

Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2010 do 2014 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov. Priloga 3: Obseg in

Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2009 do 2013 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov. Priloga 3: Obseg in

Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2006 do 2010 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov. Priloga 3: Obseg