INFORMACIJA
O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG
V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2013
Postojna, maj 2014
K A Z A L O
I. UVOD ... 1
II. POVZETEK ... 3
III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB ... 5
1. RAZVRSTITEV DRUŽB PO VELIKOSTI IN PO DEJAVNOSTI ... 8
1.1 RAZVRSTITEV DRUŽB PO VELIKOSTI ... 8
1.2 RAZVRSTITEV DRUŽB PO DEJAVNOSTIH ... 10
2. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB ... 11
2.1 PRIHODKI ... 11
2.2 ODHODKI ... 13
2.3 DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ... 14
2.4 ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA ... 16
IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 17
1. SREDSTVA ... 17
2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 18
3. STRUKTURA FINANCIRANJA ... 19
V. POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG ... 20
1. POSLOVNI IZID ... 20
2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 21
VI. PRILOGE ... 22
Priloga 1: Podrobnejši pregled poslovanja v letu 2013 ………. 23
Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov………. 24
Priloga 3: Obseg in struktura prihodkov po vrstah v posameznih občinah Notranjsko- kraške regije v letu 2013………..………. 25
Priloga 4: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov………. 26
Priloga 5: Obseg in struktura odhodkov po vrstah po občinah v letu 2013……… 27
Priloga 6: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2013……… 28
Priloga 7: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu 2013………. 29
Priloga 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti po področjih dejavnosti v letu 2013….……….. 30
Priloga 9: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2013…..……… 31
Priloga 10: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2009 do 2013… 32 Priloga 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2009 do 2013….. 33
Priloga 12: Razvrstitev družb po občinah v letu 2013..………. 34 Priloga 13: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti po občinah v letu 2013..……… 35 Priloga 14: Poslovni izid družb po občinah v letu 2013………. 36 Priloga 15: Obseg in struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev družb
Notranjsko-kraške regije ……… 37 Priloga 16: Rezultati poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2013.……….. 39 Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do
virov sredstev zadrug………. 39 Priloga 18: Razvrstitev zadrug po področjih dejavnosti v letu 2013.……….. 40
I. UVOD
V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) in zadrug v Notranjsko-kraški regiji v letu 2013. Podlaga za pripravo informacije so podatki iz letnih poročil za leto 20131, ki so jih družbe in zadruge v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2014.
Družbe in zadruge so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisala z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: Navodilo)3.
Z Navodilom so za zadruge predpisani nekoliko drugačni poenoteni obrazci kot za družbe, zato jih v informaciji obravnavamo posebej.
Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih ni primerna. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku.
Pri presoji poslovanja družb in zadrug v letu 2013 je treba upoštevati, da letna poročila družb in zadrug, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni.
Na poslovne rezultate družb in zadrug so v letu 2013 vplivali tudi drugi dejavniki gospodarskih in finančnih gibanj.4
Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2013 zmanjšal za 0,7 %, medtem ko se je v letu 2012 zmanjšal za 0,5 %. Padec obsega industrijske proizvodnje v letu 2013 je bil manjši kot v letu 2009 (za 16,9 %) in kot v letu 2008 (za 1,5 %).
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 0,3 %, kar je najmanj v zadnjih štirih letih (največ v letu 2011 za 3,8 %).
1 Podatki, predloženi v evrih, so v tej informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa so prikazani na eno decimalno mesto.
2 Uradni list RS, št. 65/2009 - uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013 - odl.
US in 82/2013.
3 Uradni list RS, št. 7/2008, 8/2009, 107/2009 in 109/2010.
4 Vir podatkov o rasti cen, o obsegu industrijske proizvodnje-začasni podatek in o zunanjetrgovinski menjavi je Statistični urad Republike Slovenije.
V letu 2013 je bila vrednost izvoza 21.602.598 tisoč evrov, vrednost uvoza pa 22.143.733 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2012 je bil izvoz večji za 2,6 %, uvoz pa za 0,3 %. Pokritost uvoza z izvozom se je v letu 2013 nekoliko izboljšala, v letu 2013 je znašala 97,6%, v letu 2012 pa 94,7 %.
Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2013 je znašala 1,92 % in se je v primerjavi z letom 2012 (2,63 %) znižala5.
Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 povečale za 1,8%6, vendar manj kot v letu 2012.
Informacija obsega poslovni izid in premoženjsko finančni rezultat gospodarskih družb in zadrug, ki poslujejo na območju šestih občin Notranjsko-kraške regije: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna.
5 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, januar 2014, Leto 23, številka 1, str. II-28.
6 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v obdobju januar – december 2013 v primerjavi z obdobjem januar – december 2012.
II. POVZETEK
Podatke iz letnih poročil za leto 2013 je AJPES izpostavi Postojna predložilo 1025 družb s sedežem v Notranjsko-kraški regiji, 5,2 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 949 ali 92,5 % družb spadalo med mikro, 50 ali 4,9 % med majhne, 12 ali 1,2 % med srednje in 14 ali 1,4 % med velike družbe. Na poslovanje gospodarstva v Notranjsko-kraški regiji so najbolj vplivale velike družbe, saj so s 30,8 % vseh zaposlenih v regiji ustvarile 40,3 % vseh prihodkov in dobro tretjino ali 35,9 % neto dodane vrednosti. Ustvarile so tudi največ neto čistega dobička v višini 10.404 tisoč evrov. Največ neto čiste izgube beležijo srednje družbe, 40 tisoč evrov. Srednje družbe poslujejo z izgubo že četrto leto zapored.
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2013 na območju Notranjsko-kraške regije novoustanovljenih 93 družb, izbrisanih pa 38 družb. Nad 16 družbami je bil med letom 2013 uveden insolvenčni postopek (2 likvidaciji, 14 stečajev).
Družbe Notranjsko-kraške regije so v letu 2013 poslovale pozitivno, ugotovile so neto čisti dobiček v višini 21.303 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2012 se je neto čisti dobiček povečal kar za 95,2 %, predvsem zaradi povečanja čistega dobička za 12.224 tisoč evrov ali 51 % (iz 23.970 tisoč evrov v letu 2012 na 36.194 tisoč evrov v letu 2013). V istem obdobju se je čista izguba hkrati povečala za 14,1 %.
V primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2013 in so skupaj ugotovile neto čisti dobiček, so tudi družbe, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2012 ugotovile neto čisti dobiček, vendar nižji, v višini 2.523 tisoč evrov.
Tu so bili vključeni tudi rezultati družb, ki so bile v letu 2013 izbrisane in nad katerimi se je v letu 2013 začel insolvenčni postopek. Predvsem zadnje so vplivale na slabše poslovne rezultate (nižji ugotovljeni dobiček) v letu 2012 (ustvarile so 40 % čiste izgube) kot tudi na število zaposlenih. Družbe, ki so poslovale v letu 2013 so zaposlovale sicer 293 ali 3,7 % manj delavcev kot v preteklem letu, vendar 424 ali 5,2 % delavcev manj kot družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2012.
Preglednica 1: Primerjava postavk poslovnega izida iz letnih poročil za leti 2013 in 2012
2013 2012* 2012** 2011
Število družb 1.025 1.025 974 974
Število zaposlenih 7.723 8.016 8.147 7.497
Prihodki 1.067.753 1.030.857 1.034.624 1.013.296
Odhodki 1.042.484 1.016.311 1.028.391 1.001.606
Neto celotni dobiček 25.269 14.546 6.233 11.689
Čisti dobiček 36.194 23.970 23.785 23.150
Čista izguba 14.891 13.055 21.262 14.917
Neto čisti dobiček 21.303 10.915 2.523 8.233
Opomba: *Podatki za leto 2012 iz letnih poročil za leto 2013 **Podatki za leto 2012 iz letnih poročil za leto 2012 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v tisoč EUR
Letno poročilo za leto 2013 Letno poročilo za leto 2012
Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2013 so najbolj vplivale družbe v občini Cerknica, ki so ustvarile 6.716 tisoč evrov neto čistega dobička. Z vidika področij dejavnosti so najboljše poslovale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so zabeležile 11.507 tisoč evrov neto čistega dobička. Največ dodane vrednosti je bilo ustvarjeno v družbah občine Postojna, 77.273 tisoč evrov. Med področji dejavnosti pa tudi po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti s 158.385 tisoč evri.
Tudi na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 169.212 tisoč evrov, vendar ta predstavlja le tretjino neto čistega dobička iz leta 2012.
Notranjsko-kraška regija po številu družb spada med manjše regije, na republiški ravni zaseda predzadnje 11. mesto. V letu 2013 je med 12 statističnimi regijami neto čisti dobiček izkazalo 6 regij (še v letu 2012 8 regij), izstopata Osrednjeslovenska (225.179 tisoč evrov) in Jugovzhodna Slovenija (192.893 tisoč evrov), medtem ko se je Notranjsko-kraška regija uvrstila na 6. mesto. Neto čisto izgubo izkazuje 6 regij, med temi največ Obalno-kraška (139.710 tisoč evrov), na drugem in tretjem mestu ji sledita Gorenjska in Podravska regija.
Družbe v Notranjsko-kraški regiji so leto zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom, najboljšim v zadnjih 6 letih:
Zaposlovale so 7723 delavcev, 3,7 % manj kakor v letu 2012. Število zaposlenih je najmanjše v zadnjem šestletnem obdobju.
Ustvarile so 1.067.753 tisoč evrov prihodkov, 3,6 % več kakor v letu 2012. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 3,8 %, na tujem trgu pa za 4,1%. Največ slednjih je bilo doseženih na področju predelovalnih dejavnosti, 74,5 %.
Ustvarile so 1.042.484 tisoč evrov odhodkov, 2,6 % več kakor v letu 2012.
Ugotovile so 36.194 tisoč evrov čistega dobička, 51 % več kakor v letu 2012. Čisti dobiček je ugotovilo 621 družb, 60,6 % vseh v regiji. Največ čistega dobička ali 58,7%
so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti.
Imele so 14.891 tisoč evrov čiste izgube, za 14,1 % več kakor v letu 2012. Čisto izgubo je ugotovilo 360 družb, 35,1 % vseh družb v regiji. Tudi največ čiste izgube v regiji so zabeležile družbe s področja predelovalnih dejavnosti in sicer 65,4 % čiste izgube vseh družb. V tej dejavnosti je ustvarjeni čisti dobiček presegel čisto izgubo.
Kot celota so izkazale 21.303 tisoč evrov neto čistega dobička, za kar 95,2 % več kot v letu 2012.
Ustvarile so 252.292 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 6,1 % več kot v letu 2012. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 32.667 evrov, 10,1 % več kakor v letu 2012 in bila za 16,3 % nižja od republiške, ki znaša 39.011 evrov.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila 1.272 evrov, za 5,4 % višja kakor v letu 2012 in hkrati za 12,9 % nižja od slovenske, ki je znašala 1.461 evrov.
Družbe v Notranjsko-kraški regiji so ob koncu leta 2013:
imele 926.048 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 2,5 % več kakor ob koncu leta 2012;
dolgoročna sredstva so znašala 505.504 tisoč evrov in so se glede na leto prej povečala za 1 %, kratkoročna sredstva pa so znašala 415.595 tisoč evrov in so se povečala za 4,4 % glede na leto 2012;
imele so 360.155 tisoč evrov kapitala in so ga glede na leto 2012 povečale za 6,5%.
Zadruge so v letu 2013:
zaposlovale 230 delavcev, kar je 12,6 % več kakor v letu 2012;
ustvarile 30.359 tisoč evrov prihodkov, za 7,7 % več kot v letu 2012;
ustvarile 30.792 tisoč evrov odhodkov, za 8,8 % več kot v letu 2012;
ustvarile 4.132 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 6,3 % več kakor v letu 2012;
izkazale 432 tisoč evrov neto čiste izgube.
Podatke iz letnih poročil za leto 2013 je AJPES izpostavi Postojna predložilo 10 zadrug, enako kot v letu 2012.
III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB
V informaciji so prikazani podatki o gibanju osnovnih finančnih kategorij za 1.025 gospodarskih družb, ki delujejo v občinah Notranjsko-kraške regije. Večinoma so prikazani skupni podatki za celotno območje, nekateri pa tudi ločeno po posameznih občinah.
Družbe Notranjsko-kraške regije so leto 2013 zaključile s pozitivnim poslovnim izidom.
Družbe so ustvarile 36.194 tisoč evrov čistega dobička in 14.891 tisoč evrov čiste izgube.
Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2012 povečal za 51 %, čista izguba pa za 14,1 %.
Skupaj so družbe zaključile poslovanje s pozitivnim rezultatom in ugotovile neto čisti dobiček v višini 21.303 tisoč evrov, ki je kar za 95,2 % višji kot v letu 2012.
Pomembnejše postavke poslovnega izida so podane v naslednji preglednici, podrobnejši pregled rezultatov poslovanja pa je razviden iz preglednice v Prilogi 1.
Preglednica 2: Primerjalni prikaz pomembnejših postavk poslovnega izida Indeks
Prihodki 1.067.753 1.030.857 103,6 100,0 100,0
Odhodki 1.042.484 1.016.311 102,6 97,6 98,6
Neto celotni
dobiček/izguba 25.269 14.546 173,7 2,4 1,4
Čisti dobiček 36.194 23.970 151,0 3,4 2,3
Čista izguba 14.891 13.055 114,1 1,4 1,3
Neto čisti
dobiček/izguba 21.303 10.915 195,2 2,0 1,1
POSTAVKE POSLOVNEGA
IZIDA 2013 2012 2013
2012
Znesek v tisoč EUR Delež v prihodkih (v %)
2013 2012
Iz stopenjskega prikaza poslovnega izida je razvidno, da so družbe regije v letu 2013 ustvarile 1.067.753 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 1.042.484 tisoč evrov odhodkov.
Pozitivni poslovni izid so družbe ustvarile iz poslovanja, z njim so uspele pokriti negativni poslovni izid iz financiranja. Neto celotni dobiček je znašal 25.269 tisoč evrov.
Preglednica 3: Stopenjski prikaz poslovnega izida
RAZLIKA v tisoč EUR struktura v % v tisoč EUR struktura v % v tisoč EUR
SKUPAJ 1.067.753 100,0 1.042.484 100,0 25.269
Poslovni 1.059.440 99,2 1.027.309 98,5 32.131
Finančni 5.004 0,5 14.003 1,4 -8.999
Drugi 3.309 0,3 1.172 0,1 2.137
PRIHODKI ODHODKI
Rezultati in kazalniki uspešnosti poslovanja družb v letih od 2008 do 2013 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih.7
Gospodarske družbe že nekaj let financirajo poslovanje pretežno s tujimi viri, bančnimi krediti ali povečujejo obveznosti do dobaviteljev, saj se delež lastnih virov ali kapitala v virih financiranja v preteklem šestletnem obdobju ni bistveno spremenil. V letu 2013 je zaznati nekolikšen dvig, kar pomeni, da so družbe dobro tretjino ali 38,9 % sredstev financirale z lastnimi viri (za 3 odstotne točke več kot v letu 2012).
Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog je bila glede na leto 2012 nekoliko bolj ugodna. V letu 2013 je bila pokritost z dolgoročnimi viri 90 %, v letu 2012 pa 87 %.
Kazalnik celotne gospodarnosti je izračunan kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki.
Družbe v regiji so negativno razmerje iz leta 2011 (na 100 evrov odhodkov so ustvarile le še 99 evrov prihodkov) v letu 2012 obrnile v korist prihodkov in pozitivni trend nadaljevale tudi v letu 2013, saj so na 100 evrov odhodkov uspele ustvariti 102 evra prihodkov. S tem so dosegle vrednost iz leta 2008 (leto pred gospodarsko krizo).
Kazalnik gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki in je po tem, ko je v preteklem 4 letnem obdobju ostajal nespremenjen in znašal 101 evra, v letu 2013 poskočil na 103 evra in se tako povzpel na vrednost iz leta 2008.
Kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov je rezultat razmerja med ustvarjenim čistim dobičkom in skupnimi prihodki. Kazalnik kaže najvišjo vrednost v opazovanem 6 letnem obdobju. Medtem ko so še v letih 2010 in 2011 družbe na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 0,70 oziroma 1,10 evrov neto čiste izgube, so v letih 2012 in 2013 na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile že 0,20 oziroma 2 evra neto čistega dobička. V letu 2013 je kazalnik presegel vrednost iz leta 2008.
Kazalnik donosnosti sredstev je izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi. V letu 2013 je zaznati izboljšanje, saj so družbe na 100 evrov sredstev ustvarile 27,6 evrov neto dodane vrednosti, kar predstavlja najvišjo vrednost ustvarjeno v preteklem šestletnem obdobju.
Tudi kazalnik donosnosti kapitala, ki je izračunan kot razmerje med povprečnim kapitalom in neto dodano vrednostjo, je v letu 2013 zabeležil najvišjo vrednost po letu 2009, vendar manjšo od ugotovljene vrednosti v letu 2008. Kazalnik nam pove, da so družbe v letu 2013 na 100 evrov kapitala ustvarile 72,2 evrov neto dodane vrednosti, še leto poprej le 71,7 evrov.
V letu 2013 sta se izboljšala tudi kazalnika produktivnosti, ki sta izračunana iz razmerja med celotnimi prihodki in zaposlenimi ter iz razmerja med neto dodano vrednostjo in zaposlenimi.
7 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2008 do 2013 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2012 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2013 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno.
Število družb, ki so predložila letna poročila na poenotenih obrazcih, se iz leta v leto povečuje.
Ta kazalnika merita učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo. Pri tem merjenju kot prvino poslovnega procesa upoštevamo le število zaposlenih. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 32.667 evrov in se je glede na leto 2012 povečala za 12,4 %. Tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega se je v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 povečala za 5,6 % in je znašala 1.272 evrov, ampak je bila za 12,9 % nižja od povprečne mesečne plače v Sloveniji, ki je v letu 2013 znašala 1.461 evrov. Kazalnik čistega poslovnega izida na zaposlenega v letu 2013 izkazuje neto čisti dobiček v višini 2.758 evrov.
Kljub višjim vrednostim navedenih kazalnikov produktivnosti, tudi v primerjavi z letom 2008, je ugotoviti, da so bili rezultati doseženi z bistveno nižjim številom zaposlenih, za 17,1 % ali 1.597 manj kot v letu 2008. Medtem ko je neto čisti dobiček v obravnavanem letu presegel tistega iz leta 2008 pa obseg poslovanja z vidika prihodkov družb še ni dosegel ravni iz leta 2008.
Gibanje čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/ izgube v obdobju od leta 2008 do 2013 prikazuje naslednji grafični prikaz.
-1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0
2008 2009 2010 2011 2012 2013
Delež v skupnih prihodkih, v %
Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti
dobiček/izguba
Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja družb v letih od 2008 do 2013 je razviden iz preglednice v Prilogi 11.
1. RAZVRSTITEV DRUŽB PO VELIKOSTI IN PO DEJAVNOSTI
1.1 RAZVRSTITEV DRUŽB PO VELIKOSTI
Temeljni podatki o poslovanju gospodarskih družb v letu 2013, razvrščenih po velikosti so prikazani v preglednici 3 in grafičnem prikazu.
Preglednica 4: Temeljni podatki o poslovanju gospodarskih družb v letu 2013 glede na velikost
število delež v % število delež v % znesek v
tisoč EUR delež v % znesek v
tisoč EUR delež v %
SKUPAJ 1.025 100,0 7.723 100,0 1.042.780 100,0 926.048 100,0
Mikro 949 92,5 2.280 29,5 218.844 21,0 234.515 25,3
Majhne 50 4,9 1.774 23,0 224.547 21,5 190.394 20,6
Srednje 12 1,2 1.293 16,7 176.276 16,9 134.733 14,5
Velike 14 1,4 2.376 30,8 423.113 40,6 366.406 39,6
VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2013 DRUŽBE ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE TEMELJNI
PODATKI VELIKOST DRUŽB
Družbe se v skladu z ZGD-1 po velikosti razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov iz dveh zaporednih poslovnih let. Velikost družb se izračunava na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta.8
Razvrstitev družb glede na velikost v letu 2013 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza.
0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0
Število družb Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje
Vrednost aktive na dan 31.12.2013
Deleži v %
Mikro Majhne Srednje Velike
Večina družb, kar 949 ali 92,5 % vseh, je sodila med mikro družbe. Zaposlovale so 29,5 % vseh delavcev in s 25,3 % vseh sredstev ustvarile 21 % vseh prihodkov od prodaje. V letu 2013 je bilo 50 majhnih družb ali 4,9 %, ki so zaposlovale 23 % delavcev, dosegle 21,5 % vseh prihodkov od prodaje in razpolagale z 20,6 % vseh sredstev.
12 ali 1,2 % srednjih družb je zaposlovalo 16,7 % vseh delavcev, doseglo 16,9 % vseh prihodkov od prodaje in imelo v lasti 14,5 % vseh sredstev družb. 14 ali 1,4 % velikih družb je
8 Velikost družbe je opredeljena s tremi merili, pri čemer mora družba izpolnjevati vrednosti dveh od treh, in sicer na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let.
zaposlovalo 30,8 % vseh delavcev, doseglo 40,6 % vseh prihodkov od prodaje in imelo 39,6% vseh sredstev družb.
Na rezultate poslovanja družb so imele velik vpliv majhne in velike družbe. Majhne družbe so ustvarile 60.219 tisoč evrov neto dodane vrednosti in 6.656 tisoč evrov neto čistega dobička, velike pa 90.467 tisoč evrov neto dodane vrednosti in 10.404 tisoč evrov neto čistega dobička. Srednje družbe so poslovale najslabše, ustvarile so najmanj neto dodane vrednosti (41.654 tisoč evrov) in edine neto čisto izgubo (40 tisoč evrov).
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb glede na velikost je razviden iz preglednice v Prilogi 6.
1.2 RAZVRSTITEV DRUŽB PO DEJAVNOSTIH
Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.9
Za notranjsko-kraško gospodarstvo sta najpomembnejši dve področji poslovanja in sicer področje predelovalnih dejavnosti in področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Rezultati poslovanja, ugotovljeni na teh dveh področjih, so bistveno opredelili gibanje vseh osnovnih finančnih kategorij.
Tako po številu zaposlenih, kot po obsegu prihodkov, je na prvem mestu področje predelovalnih dejavnosti. Družbe iz te dejavnosti (233) so v letu 2013 v povprečju zaposlovale 4.879 delavcev, kar je 63,2 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Notranjsko-kraški regiji. Tudi v strukturi vseh uporabljenih sredstev po stanju konec leta 2013 zavzemajo sredstva predelovalnih dejavnosti največji, to je 57,1 % delež.
Družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (237) so zaposlovale 847 delavcev, 11 % vseh zaposlenih v družbah regije, delež premoženja teh družb je znašal 14,2%.
Po številu družb (149) je tretje najpomembnejše področje gradbeništva, ki je zaposlovalo 419 delavcev, 5,4 % vseh zaposlenih v družbah regije, delež premoženja pa je bil 2,6 %.
Področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti je po številu gospodarskih družb (147) na četrtem mestu. S to dejavnostjo se je v Notranjsko-kraški regiji v letu 2013 ukvarjalo 14,3 % vseh družb. V njih je bilo v povprečju zaposlenih 257 delavcev, 3,3 % vseh zaposlenih v družbah regije, delež premoženja je bil 5,2 %.
Pomemben delež, tako po številu zaposlenih (393 ali 5,1 %), kot po deležu realiziranih prihodkov (50.530 tisoč evrov ali 4,7 %) in po deležu celotnega premoženja na dan
9 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008.
31.12.2013 (30.721 tisoč evrov ali 3,3 %), predstavlja področje prometa in skladiščenja, kjer je v letu 2013 delovalo 49 družb.
Tudi najvišji neto čisti dobiček je bil dosežen na področju predelovalnih dejavnosti v višini 11.507 tisoč evrov. Neto čisto izgubo so ugotovile le družbe s področij gostinstva in poslovanja z nepremičninami. Prve so izkazale izgubo v višini 950 tisoč evrov, druge v višini 205 tisoč evrov.
Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti za leti 2013 in 2012 je razviden iz naslednjega grafičnega prikaza.
-2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000
Predelovalne dejavnosti
Trgovina;
vzdrževanje in popravila motornih vozil
Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo
Poslovanje z nepremičninami
Gostinstvo Ostale dejavnosti
neto čisti dobiček/izguba v tisoč EUR
Leto 2013 Leto 2012
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 7, 8 in 9.
2. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB
2.1 PRIHODKI
Gospodarske družbe, ki delujejo na območju Notranjsko-kraške regije, so v letu 2013 ustvarile skupno 1.067.753 tisoč evrov prihodkov, 3,6 % več kot v letu 2012. Struktura celotnih prihodkov se je v primerjavi z letom 2012 nekoliko spremenila: delež finančnih prihodkov se je povečal za 0,2 odstotne točke, za prav toliko se je zmanjšal delež poslovnih prihodkov.
Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2013 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza.
1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu
51,0%
2. Čisti prihodki od prodaje na
trgu EU 36,7%
3. Čisti prihodki od prodaje na
trgu izven EU 9,9%
4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
-0,4%
5. Usredstveni lastni proizvodi in
lastne storitve 0,1%
6. Drugi poslovni prihodki
1,9%
II. FINANČNI PRIHODKI
0,5%
III. DRUGI PRIHODKI
0,3%
PRIHODKI V LETU 2013
I. POSLOVNI PRIHODKI
99,2%
Večino (99,2 %) vseh prihodkov gospodarskih družb predstavljajo poslovni prihodki. Družbe so jih obračunale v višini 1.059.440 tisoč evrov, kar je za 3,4 % več kot v letu 2012. Več kot polovica poslovnih prihodkov (51,5 %) je bila dosežena s prodajo na domačem trgu. Ti so znašali 545.164 tisoč evrov in so bili za 3,8 % višji kot v letu 2012.
Pomembna skupina prihodkov iz poslovanja so tudi čisti prihodki od prodaje na trgu EU, kjer so družbe v letu 2013 dosegle 392.271 tisoč evrov tovrstnih prihodkov, 4,9 % več kakor v letu 2012. Ti prihodki predstavljajo 37 % celotnih poslovnih prihodkov. Na trgu izven EU pa so gospodarske družbe Notranjsko-kraške regije ustvarile 105.345 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, 1,1 % več kot v letu 2012. V prihodkih iz poslovanja ti predstavljajo 9,9 %. Daleč največ, 370.552 tisoč evrov ali 74,5 % vseh prihodkov od prodaje na tujem trgu je bilo ustvarjenih na področju predelovalnih dejavnosti.
Finančni prihodki so znašali 5.004 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2012 višji kar za 36,1 %. Med finančnimi prihodki je bilo največ oziroma 52 % prihodkov iz deležev, 27,1 % iz poslovnih terjatev in 20,9 % prihodkov iz danih posojil. Med vsemi prihodki so se v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 najbolj povečali prihodki iz deležev, za kar 134,1 %.
Drugi prihodki so znašali 3.309 tisoč evrov in so bili glede na leto 2012 višji za 13,1 %. Ta vrsta prihodkov obsega poleg neobičajnih postavk tudi prihodke iz naložbenih nepremičnin, ki nastanejo ob njihovem vrednotenju po pošteni vrednosti, odtujitvi in iz naslova najema.
Z vidika občin je bilo največ prihodkov skupaj, kot tudi v strukturi, ustvarjenih pri družbah iz občine Postojna.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 2. Obseg in struktura prihodkov po vrstah v posameznih občinah Notranjsko-kraške regije v letu 2013 prikazuje preglednica v Prilogi 3.
2.2. ODHODKI
Družbe Notranjsko-kraške regije so v letu 2013 ugotovile 1.042.484 tisoč evrov odhodkov, kar je 2,6 % več kot v letu 2012. Večino celotnih odhodkov, 98,5 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,4 % je bilo finančnih odhodkov in le 0,1 % drugih odhodkov. Struktura celotnih odhodkov se v primerjavi z letom 2012 ni spremenila.
Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2013 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza.
1. Stroški blaga, materiala in
storitev 76,5%
2. Stroški dela 15,7%
3. Odpisi vrednosti
5,4%
4. Drugi poslovni odhodki
0,9%
II. FINANČNI ODHODKI
1,4% III. DRUGI
ODHODKI 0,1%
ODHODKI V LETU 2013
I. POSLOVNI ODHODKI
98,5%
Družbe so v letu 2013 ugotovile 1.027.309 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 2,6 % več kakor v letu 2012. Finančni odhodki so se v primerjavi z letom 2012 povečali za 0,3 %. Drugi odhodki pa so se v primerjavi z letom 2012 povečali kar za 34,5 %.
Med poslovnimi odhodki so po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2013 so jih družbe obračunale v znesku 797.475 tisoč evrov, za 2,7 % več kakor v letu 2012.
Med glavnimi kategorijami odhodkov so na drugem mestu stroški dela, ki vključujejo stroške plač, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter druge stroške dela. V letu 2013 je bilo za te namene obračunano 164.023 tisoč evrov, 1 % več kot v letu 2012.
Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposleni prejemajo za čas, ko ne delajo in ki bremenijo delodajalce.
Družbe Notranjsko-kraške regije so v letu 2013 za plače namenile 117.929 tisoč evrov, 1,5% več kot v letu 2012. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v letu 2013 je bila 1.272 evrov, to je za 5,4 % višja kakor v letu 2012. Glede na rast cen življenjskih potrebščin
(1,8 %10) se je realno zvišala za 3,5 %. V primerjavi z republiškim povprečjem, kjer znaša povprečna plača na zaposlenca 1.461 evrov, je povprečna plača v regiji za kar 12,9 % nižja. Najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega, 2.200 evrov, so dosegle družbe v dejavnosti izobraževanja, najnižjo pa družbe v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 678 evrov.
Med stroške pokojninskih in drugih zavarovanj sodijo stroški delodajalca za dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlencev in prispevki delodajalca za socialno varnost. Družbe so v letu 2013 obračunale 20.940 tisoč evrov tovrstnih stroškov, kar je 2,2 % več kakor v letu 2012.
Drugi stroški dela so znašali 25.154 tisoč evrov in so bili za 2,3 % nižji kakor leta 2012.
Odpisi vrednosti so znašali 56.138 tisoč evrov, kar je za 6,8 % več kakor v letu 2012.
Finančni odhodki so znašali 14.002 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2012 višji za 0,3 %. Največji del finančnih odhodkov, 72,4 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti. Ti so se v letu 2013 zmanjšali za 10,3 %. Sledijo finančni odhodki iz poslovnih obveznosti s 14,2 %, in finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb s 13,4 %.
Obe ti dve vrsti finančnih odhodkov sta se v letu 2013 povečali za več kot 40 %.
Družbe so v letu 2013 obračunale 1.172 tisoč evrov drugih odhodkov, kar je 34,5 % več kakor v letu 2012. Ta vrsta odhodkov obsega poleg neobičajnih postavk tudi odhodke v zvezi z naložbenimi nepremičninami.
Z vidika občin so največ odhodkov skupaj pridelale družbe iz občine Postojna, sledijo občine Cerknica in Ilirska Bistrica.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov je razviden iz preglednice v Prilogi 4. Obseg in struktura odhodkov po vrstah po občinah v letu 2013 je razvidna iz preglednice v Prilogi 5.
2.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost11 v znesku 253.249 tisoč evrov je ugotovilo 813 družb ali 79,3 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 957 tisoč evrov je izkazalo 167 družb, 16,3 % vseh.
Medtem ko se je dodana vrednost v primerjavi z letom 2012 povečala za 6,3 %, se je izguba na substanci povečala za kar 70,6 %.
Slabi dve tretjini ali 62,5 % vse dodane vrednosti je ustvarilo 199 družb s področja predelovalnih dejavnosti, skupaj 158.385 tisoč evrov. Pomembnejše je prispevalo še
10 Obrazložitev podatka pod opombo št. 6.
11 Dodana vrednost je pozitivna razlika med čistimi prihodki od prodaje, povečanimi za razliko zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, za usredstvene lastne proizvode in druge poslovne prihodke, zmanjšanimi za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke.
področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, kjer je 184 družb ustvarilo 28.109 tisoč evrov ali 11,1 % dodane vrednosti.
Dobro tretjino (36,5 %) izgube na substanci je pridelalo 28 družb s področja predelovalnih dejavnosti, dobro petino (22,3 %) pa 27 družb s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, v skupnem znesku 562 tisoč evrov.
Družbe so v letu 2013 ustvarile 252.292 tisoč evrov neto dodane vrednosti12. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 32.667 evrov, 10,1 % več kakor v letu 2012. Tudi na ravni republike se je neto dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi z letom 2012 povečala za 1 % in znaša 39.011.
Na vseh področjih dejavnosti je bila ustvarjena pozitivna neto dodana vrednost. Največ, 158.035 tisoč evrov ali 62,6 % celotne neto dodane vrednosti, so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, sledijo družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil z 28.013 tisoč evri ali 11,1 %.
Neto dodana vrednost v letu 2013 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza.
Predelovalne dejavnosti
62,6%
Trgovina;
vzdrževanje in popravila motornih
vozil 11,1%
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
5,7%
Promet in skladiščenje
4,8%
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
4,1%
Gradbeništvo 3,5%
Oskrba z vodo;
ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje
okolja 2,9%
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
1,4%
Gostinstvo 1,1%
Ostale dejavnosti 2,8%
Podrobnejše podatke o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti po področjih dejavnosti v letu 2013 prikazuje Priloga 8.
12 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci.
2.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA
Čisti dobiček v znesku 36.194 tisoč evrov je v letu 2013 izkazalo 621 družb, to je 60,6 % vseh. V primerjavi z letom 2012 se je čisti dobiček povečal za 12.224 tisoč evrov ali za kar 51%. Njegov delež v prihodkih je znašal 3,4 % in se je povečal glede na raven iz leta 2012 (2,3 %).
Dobro polovico ali 58,7 % čistega dobička družb v regiji je pridelalo 153 družb s področja predelovalnih dejavnosti v skupnem znesku 21.241 tisoč evrov. Sledi jim 135 družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki so ustvarile 4.624 tisoč evrov čistega dobička, kar je pomenilo 12,8 % čistega dobička vseh družb. Na tretjem mestu po višini čistega dobička je 85 družb s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki so dosegle 4.017 tisoč evrov čistega dobička, kar je 11,1 % čistega dobička vseh družb.
Dobra tretjina, 35,1 % ali skupaj 360 družb je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 14.891 tisoč evrov. Čista izguba se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 1.836 tisoč evrov ali za 14,1 %. Večino, kar 80,3 % čiste izgube je izkazalo 76 družb iz predelovalnih dejavnosti, 13 družb iz dejavnosti gostinstva in 54 družb iz področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, skupaj 11.955 tisoč evrov.
Preglednica 5: Primerjalni prikaz doseženega čistega dobička po občinah
2013 2012 2013 2012
CERKNICA 10.342 5.234 197,6 28,6 21,8
ILIRSKA BISTRICA 8.695 6.182 140,6 24,0 25,8
LOŠKA DOLINA 2.350 883 266,0 6,5 3,7
PIVKA 4.427 2.833 156,3 12,2 11,8
POSTOJNA 10.177 8.760 116,2 28,1 36,6
BLOKE 203 78 260,3 0,6 0,3
SKUPAJ 36.194 23.970 151,0 100,0 100,0
Čisti dobiček v tisoč EUR Indeks Delež v % 2013/2012
OBČINA
Občina Cerknica se je v letu 2013 po ugotovljenem čistem dobičku povzpela na prvo mesto, ustvarila je 10.342 tisoč evrov čistega dobička, kar predstavlja 28,6 % delež v regiji. Sledijo občine Postojna z 10.177 tisoč evri in 28,1 % deležem, Ilirska Bistrica z 8.695 tisoč evri in 24% deležem, Pivka s 4.427 tisoč evri in 12,2 % deležem, Loška dolina z 2.350 tisoč evri in 6,5 % deležem ter Bloke z 203 tisoč evri in 0,6 % deležem.
V letu 2013 se je čisti dobiček povečal v vseh občinah regije, najbolj izrazito v občinah Loška dolina in Bloke.
Preglednica 6: Primerjalni prikaz ustvarjene čiste izgube po občinah
2013 2012 2013 2012
CERKNICA 3.627 2.812 129,0 24,3 21,5
ILIRSKA BISTRICA 2.411 1.722 140,0 16,2 13,2
LOŠKA DOLINA 369 5.087 7,2 2,5 39,0
PIVKA 208 433 48,0 1,4 3,3
POSTOJNA 8.251 2.879 286,6 55,4 22,1
BLOKE 25 122 20,5 0,2 0,9
SKUPAJ 14.891 13.055 114,1 100,0 100,0
OBČINA Indeks
2013/2012
Čista izguba v tisoč EUR Delež v %
Največ čiste izgube je bilo ugotovljeno v občini Postojna v znesku 8.251 tisoč evrov, kjer se je v primerjavi z letom 2012 izguba skoraj potrojila. V občini je bilo ustvarjeno kar 55,4 % vse čiste izgube v regiji in hkrati zabeleženo največje povišanje izgube med občinami. Sledi občina Cerknica s 3.627 tisoč evri, Ilirska Bistrica z 2.411 tisoč evri, Loška dolina s 369 tisoč evri, Pivka z 208 tisoč evri in Bloke s 25 tisoč evri čiste izgube. Medtem ko so občine Postojna, Ilirska Bistrica in Cerknica izgubo še povečale, so občine Pivka, Bloke in Loška dolina v primerjavi s preteklim letom izgubo krepko zmanjšale.
Družbe Notranjsko-kraške regije so leto sklenile z neto čistim dobičkom v višini 21.303 tisoč evrov. Neto čisti dobiček so zabeležile vse občine, največ občini Cerknica (6.716 tisoč evrov) in Ilirska Bistrica (6.284 tisoč evrov), najmanj pa občini Postojna (1.925 tisoč evrov) in Bloke (178 tisoč evrov). Občini Loška dolina in Bloke, ki sta še v letu 2012 poslovali z neto čisto izgubo, sta v letu 2013 zabeležili pozitiven rezultat poslovanja.
Čisti dobiček nad milijonom evrov je v letu 2013 zabeležilo 10 družb v regiji (5 več kot v letu 2012). Skupaj so ustvarile 17.435 tisoč evrov čistega dobička, kar predstavlja slabo polovico ali 48,2 % skupnega čistega dobička družb Notranjsko-kraške regije. Čisto izgubo večjo od milijona evrov so ugotovile 4 družbe (1 manj kot v letu 2012). Skupaj so pridelale za 7.830 tisoč evrov čiste izgube ali kar 52,6 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji.
IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Družbe so na dan 31.12.2013 izkazale 926.048 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 2,5 % več kakor na dan 31.12.2012.
1. SREDSTVA
Družbe so na dan 31.12.2013 izkazale 54,6 % dolgoročnih sredstev, 44,9 % kratkoročnih sredstev in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Dolgoročna sredstva so znašala 505.504 tisoč evrov, 1 % več kakor na dan 31.12.2012. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 70,3 %, dolgoročnih finančnih naložb 21 %, naložbenih nepremičnin 4 %, neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev 2,9 %, dolgoročnih poslovnih terjatev 1 % in odloženih terjatev za davek 0,8 %.
Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 355.315 tisoč evrov, 1 % manj kakor ob koncu leta 2012.
Dolgoročne finančne naložbe so znašale 106.077 tisoč evrov, 4,9 % več kakor konec leta 2012.
Naložbene nepremičnine, so znašale 20.508 tisoč evrov, 7,8 % manj kakor ob koncu leta 2012.
Druga pomembnejša skupina so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta 2013 znašala 415.595 tisoč evrov, 4,4 % več kakor ob koncu leta 2012. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, to je 54 %, sledile so zaloge z 29,4 %, denarna sredstva z 8,3 %, kratkoročne finančne naložbe s 7,8 % in sredstva za prodajo z 0,5 %.
2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan 31.12.2013 38,9 % kapitala, 18,5 % dolgoročnih obveznosti, 38,4 % kratkoročnih obveznosti, 3,6 % rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev in 0,6 % kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev.
Ob koncu leta 2013 so imele družbe 360.155 tisoč evrov kapitala, 6,5 % več kot predhodno leto.
V strukturi kapitala je največji del, 40 %, pomenil preneseni čisti dobiček, 30,1 % vpoklicani kapital in 20,6 % kapitalske rezerve.
Dolgoročne obveznosti družb so na dan 31.12.2013 znašale 171.163 tisoč evrov, 7,2 % manj kakor pred letom dni. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 93,9 % dolgoročnih finančnih obveznosti in 6 % dolgoročnih poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Glede na predhodno leto so se dolgoročne finančne obveznosti zmanjšale za 9,6 %, dolgoročne poslovne obveznosti pa povečale kar za 60,3 %.
Ob koncu leta 2013 so kratkoročne obveznosti družb znašale 355.547 tisoč evrov, 3,7 % več kakor ob koncu leta 2012. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 35,2 % finančnih in 64,8 % poslovnih obveznosti. Glede na predhodno leto so se kratkoročne poslovne obveznosti povečale za 9,8 %, kratkoročne finančne obveznosti pa zmanjšale za 5,8 %.
3. STRUKTURA FINANCIRANJA
Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev družb regije ob koncu leta 2013 se je nekoliko izboljšala. Družbe regije so s kapitalom pokrile 71,2 % dolgoročnih sredstev (leto prej 67,6%), družbe na ravni Slovenije pa 64,1 % vseh dolgoročnih sredstev.
Tudi kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je v letu 2013 rahlo narasel.
Kljub temu dolgoročna sredstva z zalogami niso bila v celoti financirana z dolgoročnimi viri.
Konec leta 2013 je bilo z dolgoročnimi viri pokritih 90 % dolgoročnih sredstev in zalog, leto poprej 88,2 %. Na ravni Slovenije kaže kazalnik nekoliko boljšo pokritost kot v regiji in znaša 0,921 ter nakazuje izboljšanje pokritosti napram letu 2012, ko je znašal 0,916.
Financiranje zalog z dolgoročnimi viri na ravni regije se je izboljšalo. Ob koncu leta 2013 je bilo 48,7 % zalog družb financiranih z dolgoročnimi viri, konec leta 2012 pa 42,2 %. Na ravni republike se je kazalnik izboljšal, v letu 2013 se je z dolgoročnimi viri financiralo 38,5 % zalog.
Tudi pospešeni koeficient, ki izraža, v kolikšni meri so kratkoročna sredstva brez zalog financirana s kratkoročnimi obveznostmi, kaže na rahlo izboljšanje plačilne sposobnosti družb regije v letu 2013. Ta je ob koncu leta znašal 0,83, leto poprej 0,79. Vrednost kazalnika 1 nam pove, da družbe lahko pokrijejo svoje trenutne kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi sredstvi, ne da bi morale za pokrivanje teh obveznosti prodati svoje zaloge.
Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta 2013 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza.
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0
SREDSTVA VIRI
V %
KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG
32,2%
ZALOGE 13,2%
DOLGOROČNA SREDSTVA 54,6%
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
39,0%
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR
22,1%
KAPITAL 38,9%
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz preglednice v Prilogi 15.
V. POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG
Zadruge so podatke iz letnih poročil za leto 2013 predložile na poenotenih obrazcih, ki se razlikujejo od poenotenih obrazcev družb13, zato jih obravnavamo posebej.
Letna poročila na poenotenih obrazcih je za leto 2013 predložilo 10 zadrug, enako kot za leto 2012. Zaposlovale so 230 delavcev, kar je 12,6 % več kakor leta 2012.
1. POSLOVNI IZID
V letu 2013 so zadruge ustvarile 30.359 tisoč evrov prihodkov in 30.792 tisoč evrov odhodkov.
V letu 2013 je neto dodana vrednost zadrug znašala 4.132 tisoč evrov, kar je 6,3 % več kakor v letu 2012. Neto dodana vrednost na zaposlenega v zadrugah je znašala 17.966 evrov, 5,7 % manj kakor v letu 2012 in kar 45 % manj kot neto dodana vrednost na zaposlenega pri družbah regije.
Čisti dobiček so ugotovile 3 zadruge, čisto izgubo pa 6 zadrug. Čisti dobiček je znašal 2 tisoč evrov, čista izguba pa 434 tisoč evrov. V letu 2013 so vse zadruge izkazale neto čisto izgubo v znesku 432 tisoč evrov, medtem ko so v letu 2012 izkazale neto čisto izgubo v višini 134 tisoč evrov.
Devet oziroma 90 % zadrug je sodilo med mikro zadruge. Te so zaposlovale le 6,1 % vseh delavcev in izkazale neto čisto izgubo v znesku 161 tisoč evrov. Največji vpliv na poslovanje je imela srednja zadruga, saj je zaposlovala 93,9 % vseh delavcev in ustvarila 90,6 % vseh prihodkov, njena neto čista izguba pa je znašala 271 tisoč evrov. Majhnih in srednjih zadrug v letu 2013 v regiji ni bilo.
Najpomembnejše področje po številu zaposlenih, ustvarjenih prihodkih in vrednosti sredstev v letu 2013 je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tri zadruge s tega področja so zaposlovale 94,1 % vseh delavcev, ustvarile 90,9 % vseh prihodkov in imele 74,7 % vseh sredstev. Prvo po številu zadrug pa je področje kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva v katerem delujejo 4 zadruge, vendar na rezultate poslovanja zadrug vplivajo le v manjšem obsegu.
Podrobnejši prikaz poslovanja zadrug je razviden iz preglednic v Prilogah 16 in 18.
13 Izjema je obrazec podatki iz izkaza poslovnega izida, ki je enak tako za družbe kot za zadruge.
2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Zadruge so na dan 31.12.2013 imele 18.841 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5,6 % manj kakor na dan 31.12.2012. Med sredstvi je bilo 54,4 % dolgoročnih sredstev, 43,8 % kratkoročnih sredstev in 1,8 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 42,7 % kapitala, 44,6 % kratkoročnih obveznosti, 12,1 % dolgoročnih obveznosti, 0,5 % kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev in 0,1 % rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je na dan 31.12.2013 znašal 8.052 tisoč evrov.
Pregled pomembnejših postavk obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev je razviden iz preglednice v Prilogi 17.
VI. PRILOGE
Priloga 1: Podrobnejši pregled poslovanja v letu 2013 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov
Priloga 3: Obseg in struktura prihodkov po vrstah v posameznih občinah Notranjsko- kraške regije v letu 2013
Priloga 4: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov
Priloga 5: Obseg in struktura odhodkov po vrstah po občinah v letu 2013 Priloga 6: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2013 Priloga 7: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu 2013
Priloga 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti po področjih dejavnosti v letu 2013
Priloga 9: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2013
Priloga 10: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2008 do 2013 Priloga 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2008 do 2013
Priloga 12: Razvrstitev družb po občinah v letu 2013
Priloga 13: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti po občinah v letu 2013
Priloga 14: Poslovni izid družb po občinah v letu 2013
Priloga 15: Obseg in struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev družb Notranjsko- kraške regije
Priloga 16: Rezultati poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2013
Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug
Priloga 18: Razvrstitev zadrug po področjih dejavnosti v letu 2013
Priloga 1: Podrobnejši pregled poslovanja v letu 2013
Indeks
2013 2012 2013/2012 2013 2012
Prihodki 1.067.753 1.030.857 103,6 100,0 100,0
Odhodki 1.042.484 1.016.311 102,6 97,6 98,6
Dodana vrednost 253.249 238.289 106,3 23,7 23,1
Izguba na substanci 957 561 170,6 0,1 0,1
Neto dodana vrednost 252.292 237.728 106,1 23,6 23,1
Davek iz dobička 4.608 3.423 134,6 0,4 0,3
Čisti dobiček 36.194 23.970 151,0 3,4 2,3
Čista izguba 14.891 13.055 114,1 1,4 1,3
Neto čisti dobiček/izguba 21.303 10.915 195,2 2,0 1,1
Bilančni dobiček 176.431 156.218 112,9 16,5 15,2
Bilančna izguba 34.152 29.457 115,9 3,2 2,9
Neto bilančni dobiček/izguba 142.279 126.761 112,2 13,3 12,3
POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v tisoč EUR Delež v prihodkih v %
Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov
Indeks
2013 2012 2013
2012 2013 2012
SKUPAJ 1.067.753 1.030.857 103,6 100,0 100,0
I. POSLOVNI PRIHODKI 1.059.440 1.024.255 103,4 99,2 99,4
1. Čisti prihodki od prodaje na
domačem trgu 545.164 525.109 103,8 51,0 51,0
2. Čisti prihodki od prodaje na trgu
EU 392.271 373.949 104,9 36,7 36,3
3. Čisti prihodki od prodaje na trgu
izven EU 105.345 104.231 101,1 9,9 10,1
4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
-4.529 874 * -0,4 0,1
5. Usredstveni lastni proizvodi in
lastne storitve 679 1.310 51,9 0,1 0,1
6. Drugi poslovni prihodki ** 20.510 18.782 109,2 1,9 1,8
II. FINANČNI PRIHODKI 5.004 3.677 136,1 0,5 0,3
1. Finančni prihodki iz deležev 2.602 1.111 234,1 0,3 0,1
2. Finančni prihodki iz danih posojil 1.044 1.216 85,9 0,1 0,1 3. Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev 1.358 1.350 100,6 0,1 0,1
III. DRUGI PRIHODKI 3.309 2.925 113,1 0,3 0,3
* indeks ni primerljiv
** subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi poslovni prihodki
PRIHODKI Znesek v tisoč EUR Delež v %
Priloga 3: Obseg in struktura prihodkov po vrstah v posameznih občinah Notranjsko-kraške regije v letu 2013
znesek v tisoč EUR
delež v
%
znesek v tisoč EUR
delež v
%
znesek v tisoč EUR
delež v
%
znesek v tisoč EUR
delež v
% CERKNICA
258.208 24,2 256.889 24,2 558 11,2 761 23,0
ILIRSKA BISTRICA
230.487 21,6 228.921 21,6 875 17,5 690 20,9
LOŠKA DOLINA
95.272 8,9 94.286 8,9 773 15,4 214 6,5
PIVKA
159.238 14,9 157.544 14,9 1.406 28,1 288 8,7
POSTOJNA
320.382 30,0 317.692 30,0 1.391 27,8 1.298 39,2
BLOKE
4.166 0,4 4.108 0,4 0 0,0 58 1,7
SKUPAJ 1.067.753 100,0 1.059.440 100,0 5.004 100,0 3.309 100,0 FINANČNI
PRIHODKI
DRUGI PRIHODKI OBČINA
PRIHODKI SKUPAJ
POSLOVNI PRIHODKI
Priloga 4: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov
Indeks
2013 2012 2013
2012 2013 2012
ODHODKI SKUPAJ 1.042.484 1.016.311 102,6 100,0 100,0
I. POSLOVNI ODHODKI 1.027.309 1.001.482 102,6 98,5 98,5 1. Stroški blaga, materiala in
storitev 797.475 776.878 102,7 76,5 76,4
2. Stroški dela 164.023 162.390 101,0 15,7 16,0
- stroški plač 117.929 116.150 101,5 11,3 11,4
- stroški pokojninskih in
drugih socialnih zavarovanj 20.940 20.480 102,2 2,0 2,0
- drugi stroški dela 25.154 25.759 97,7 2,4 2,6
3. Odpisi vrednosti 56.138 52.556 106,8 5,4 5,2
4. Drugi poslovni odhodki 9.673 9.649 100,2 0,9 0,9
II. FINANČNI ODHODKI 14.002 13.957 100,3 1,4 1,4
1. Finančni odhodki iz oslabitve
in odpisov finančnih naložb 1.877 1.282 146,4 0,2 0,1
2. Finančni odhodki iz finančnih
obveznosti 10.137 11.298 89,7 1,0 1,1
3. Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti 1.989 1.377 144,4 0,2 0,2
III. DRUGI ODHODKI 1.172 872 134,5 0,1 0,1
Delež v % Znesek v tisoč EUR
ODHODKI
