Faciesi, razvoj in interpretacija sedimetacijskega okolja uranonosnega Brebovniškega člena Grodenske formacije
na območju Zirovskega vrha
Facies, development and interpretation of sedimentary environment of the uranium-bearing Brebovnica Member of the Val Gardena Formation
in the Žirovski vrh area, W Slovenia Dragomir SKABERNE
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, lOOOLjubljana, Slovenija
Kjučne besede: Grodenska formacija, Brebovniški člen, perm, faciesi, okolje sedimen- tacije, uran, Žirovski vrh, W Slovenija
Key words: Val Gardena Formation, Brebovnica Member, Permian, facies, sedimentary environment, uranium, Žirovski vrh, W Slovenia
Kratka vsebina
Zaradi znatnih koncentracij uranove rude je Brebovniški člen najpomembnejši člen Grodenske formacije. Kamnine smo glede na zmatost, sedimentne teksture in sestavo ločili v konglomeratne, peščenjakove, muljevčeve in karbonatne faciese ter interpretirali pogoje njihovega nastanka. Iz podrobnih delnih profilov smo sestavili poenostavljeni profil celot- nega Brebovniškega člena v skupni debelini skoraj 400 m. V njem smo ločili dva makrocikla.
Prvi obsega spodnjo polovico Brebovniškega člena, drugi pa njegovo zgornjo polovico in približno spodnjo polovico Hobovškega člena. Makrocikla sta produkt rečnega sedimen- tacijskega okolja z vsemi svojimi podokolji in sta alocikličnega značaja. Alocikličnost so najverjetneje kontrolirala tektonska dogajanja v drenažnem zaledju in sedimentacijskem bazenu. Makrocikla predstavljata razvoj rečnega sistema od proksimalnih delov s prevla- dujočim talnim transportom prepletajočih rečnih korit in aluvialnih vršajev proti distal- nejšim delom z mešanim talno-suspenzijskim transportom meandrirajočih rečnih korit.
Abstract
The Brebovnica Member, bearing considerable grades of uranium ore, is the most important member of the Val Gardena Formation. Rocks were subdivided according to grain size, sedimentary structures and composition to conglomerate, sandstone, mudstone and carbonate facies, and the conditions of their formation were interpreted. From de- tailed partial profiles that illustrate the successions of facies a generalized profile of lithostratigraphic development of the entire Brebovnica Member of a total thickness of almost 400 m was constructed. Two macrocycles were distinguished in it. The first macro- cycle comprises the lower half of the Brebovnica Member, and the second macrocycle its upper half and approximately the lower half of the Hobovbše Member. The macrocycles are a product of fluvial depositional environment with its subenvironments, and they are of allocyclic character. The allocyclicity was most probably controlled by tectonic events in drainage and depositional basin. The macrocycles represent the development of fluvial system from its proximal parts with predominant bed-load braided channels and alluvial fans towards more distal parts with mixed-load meandering channels.
164 Dragomir Skaberne Uvod
Kamnine Grodenske formacije imajo v Slo- veniji največji sklenjen obseg na območju med Cerknim in Smrečjem, kjer se v obliki neenakomerno širokega pasu raztezajo v sme- ri NW - SE. K poznavanju geološke zgradbe tega in širšega prostora so med drugimi ve- liko prispevali Kossmat (1910), Winkler (1923), Rakovec (1956), Ramovš (1958), Berce (1959), Berce s sodelavci (1959, 1960), Mlakar (1969), Grad in Ferjan- čič (1974, 1976), Placer (1973, 1981, 1983 1999), Placer in Čar (1998) ter Premru (1976, 1977, 1980).
Na Cerkljanskem in Sovedenjskem so že v 19. stoletju poznali številne pojave bakrove rude, ki so pritegnili pozornost raziskoval- cev. Podatke o bakrovem orudenju so podali Lipold (1885, 1857), Gotting (1924) in Bibolini (1932), o nastanku rudišča Škofje pa so pisali Grafeneuer (1966), Drove- nik M. (1970) in Drovenik F. s sode- lavci (1972). Z odkritjem radioaktivnih ano- malij na območju Žirovskega vrha leta 1960 in kasnejšim odprtjem Rudnika urana Žirov- ski vrh se je zanimanje za grodenske kam- nine zelo povečalo. Območje Žirovskega vrha so obravnavali Marinkovič (1960, 1961 a, b),Isajlovič in Pavlovič (1963), Oma- ljev (1965, 1967 a, b), Grad s sodelavci (1967), Dimkovski s sodelavci (1974,1976, 1977), Lukacs in Florjančič (1974), Budkovič s sodelavci (1979, 1983), Bud- kovič (1978, 1980, 1981) in drugi. Nastanek uranovega rudišča Žirovski vrh pa so po- drobneje obdelali Omaljev (1982), Dole- nec (1983) in Palinkaš (1986).
V okviru večletnih raziskav Geološki fak- torji Hg, Cu in U mineralizacije (Mlakar 1978 do 1983) smo dobili novo geološko karto obsežnega ozemlja med Cerknim in Smreč- jem (sl. 1), ki upošteva tudi podatke vrtin in jamskih del. V letnih poročilih o raziskavah so med drugim tudi osnovni podatki o vseh litostratigrafskih členih Grodenske forma- cije. Geološko zgradbo Žirovskega vrha in okolice na kratko podajata Mlakar in Placer (2000). Podrobnejše informacije o sedimentacijskem in postsedimentacijskem razvoju Grodenske formacije na tem območ- ju in nekaterih dilemah litostratigrafskega poimenovanja je podal Skaberne (1995).
Osnovne geološke značilnosti Žirovskega ozemlja
Med Cerknim, Žirovskim vrhom (sl. 1) in Smrečjem se v smeri NW - SE razteza pri- bližno 20 km dolg in do 5 km širok pas kamnin Grodenske formacije. To območje leži na stičišču zunanjih Dinaridov in Južnih Alp, ki jih grade obsežne narivne enote. V širšem smislu pripada območje Žirovskega vrha zunanjim Dinaridom, v ožjem pa idrij- sko-žirovskemu ozemlju, ki je del Trnov- skega pokrova (Mlakar, 1969; Placer, 1981, 1999; Mlakar in Placer, 2000).
V Trnovskem pokrovu so naj starejše kam- nine karbonski skrilavi glinavci, na katerih leže kamnine Grodenske formacije. Ponekod je ta stik neporušena ali le malo tektoni- zirana kotno-erozijska diskordanca, drugod pa je narivnega značaja.
Kamnine Grodenske formacije so v osred- njem delu Žirovskega vrha nagubane in v spodnjem delu grade tako imenovano dvojno S strukturo (Lukacs in Florjančič, 1974), proti severozahodu in jugovzhodu pa so plikativne deformacije manjše in plasti vpadajo generalno proti jugozahodu in jugu.
Narivno zgradbo seka več sistemov pre- lomov, ki potekajo v dinarski (NW - SE), alpski (E - W), prečno dinarski (NE - SW) in prečno alpski (N - S) smeri. Med prelomi je najpomembnejši dinarsko usmerjeni So- vodenjski prelom, ob katerem je jugovzhod- no krilo pogreznjeno za 200 do 400 m (Mla- kar in Placer, 2000).
V talnini Grodenske formacije so skrilavi glinavci superpozicijske enote Cc. Njena sta- rost paleontološko še ni dokazana zato jo po starih ugotovitvah uvrščamo v zgornji kar- bon, dopuščamo pa možnost, da pripada tudi spodnjemu permu (Mlakar, 1987; Mlakar et al., 1993; Mlakar in Placer, 2000;
Mlakar, 2001). Kontakt med superpozi- cijsko enoto Cc in Grodensko formacijo je kotno erozij sko-diskordanten. Grodensko formacijo grade pretežno rdeče, podrejeno sive, sivozelene in zelene, prevladujoče sred- njezmate, v manjši meri drobno in debelo- zmate klastične kamnine. Glede na litološke značilnosti je Mlakar (1978-1983) razdelil Grodensko formacijo na šest superpozicij- skih enot Aj, A2, A3/i, A3/2, B in C oziroma litostratigrafskih členov in jih poimenoval:
Brebovniški (Br), Hobovški (Ho), Žalski (Za), Koprivniški (Ko), Škofješki (Šk) in Dobra- čevski člen (Do) (Mlakar inPlacer, 2000).
Brebovniški člen (Br) grade večinoma sivi in sivozeleni, ponekod rdeči in zeleni, raz- lično zrnati, pretežno glinenčevo krmenovo litični peščenjaki, konglomerati ter v manjši meri muljevci. V zgornji polovici Brebov- niškega člena se nahaja na območju Žirov- skega vrha uranovo orudenje. Debeline tega člena se spreminja od 0 do 400 m in se proti severozahodu izklinja.
Hobovški člen (Ho) sestavlja rdeči mulje- vec z do nekaj metri debelimi lečami rdečega in sivega drobnozrnatega peščenjaka. V sled- njem se ponekod pojavljajo orudenja z ba- krom. Člen je debel 20 do 280 m.
Zalški člen (Za) je zastopan z rdečimi, različno zrnatimi peščenjaki in podrejeno tanjšimi plastmi rdečega muljevca. Njegova debelina se giblje od 180 do 380 m.
Koprivniški člen (Ko) predstavljajo rdeči konglomerati in različno zrnati peščenjaki ter manjša količina muljevcev. Na širšem območju Žirovskega vrha doseže člen debe- lino 550 m. Severozahodno od Sovodnja pa se Zalški in Koprivniški člen tanjšata in iz- klinjata. Na jugovzhodnem delu obravna- vanega ozemlja (Lavrovec) so kamnine, ki jih lahko vzporejamo z Zalškim in Kopriv- niškim členom, drugače razvite.
Škofješki člen (Šk) je na območju Škofja in Sovodenj razvit kot siv litični krmenov peščenjak, v katerem se ponekod (Škofje, Sovodenj) pojavlja bakrovo orudenje. Na ob- močju Javorjevega dola nastopajo v istem litostratigrafskem nivoju leče svetlo sivega in sivo rjavkastega ponekod rožnatega kon- glomerata, ki postajajo proti jugovzhodu sklenjene in debelejše ter dosežejo debelino 100 m. Na Lavrovcu pa sta bili izdvojeni dve progradirajoči zaporedji s povečevanjem zr- natosti navzgor, ki ju sestavljajo sivi do sivo rumenikasti peščenjaki in konglomerati; sled- nji so ponekod tudi rdeči. Zaporedji dosežeta debelino do 740 m in predstavljata ekvivalent Zalškemu in Koprivniškemu členu.
Dobračevski člen (Do) je na območju So- vedenj prevladujoče razvit kot rdeč drob- nozrnat peščenjak in doseže debelino 120 m.
Proti jugovzhodu prehaja v rdeč muljevec, ki se tanjša in na Lavrovcu izklini.
Debelina celotne Grodenske formacije se spreminja od 200 m na območju Škofja do
1750 na območju Žirovskega vrha, kjer do- seže največjo debelino v Sloveniji.
Spodnji del kamnin Grodenske formacije na Žirovskem vrhu naj bi bil starejši od 255 milj. let, kar bi ustrezalo kazaniju, spodnji polovici zgornjega perma v dvodelni raz- delitvi (O d i n & O d i n, 1990) ali srednjemu permu po tridelni razčlenitvi perma. To po- trjujejo tudi edini določljivi fosilni ostanki (pelod) najdeni v podkopu P-10 in vrtini B- 63 (Jelen et al., 1981).
Grodensko terigeno formacijo transgre- sivno prekrivajo karbonatne kamnine in si- cer siv do temno siv ploščast dolomikritni dolomit z nekaj centimetrov debelimi plast- mi muljevca, ki prehaja v dolomitno-apnen- čev razvoj. Te grade Žažarsko formacijo, ki je ekvivalent Belerofonski formaciji v Kar- nijskih Alpah.
V nadaljevanju se bomo omejili le na Bre- bovniški člen Grodenske formacije, ki je za- radi znatne koncentracije uranove rude tudi ekonomsko naj zanimivejši. Osnovna razčle- nitev tega člena se je izoblikovala v zvezi z raziskavami uranove rude (Omaljev, 1967 a, b; Budkovič, 1980). Zato bomo podali neka- tere značilnosti kamin oziroma litofaciesov in bolj genetsko razčlenitev ter interpretacijo sedimentacijskega okolja nastanka kamnin Brebovniškega člena.
Metodologija dela in interpretacije Na območju Rudnika urana Žirovski vrh (sl. 1) smo posneli deset podrobnih profilov, ki se deloma prekrivajo in zajemajo celotno in največjo ohranjeno debelino Brebovniške- ga člena na vsem območju med Cerknim in Smrečjem.
Posneti profili predstavljajo enodimenzio- nalno, vertikalno zaporedje faciesov. Izraz facies ali natančneje sedimentni facies upo- rabljamo kot opisni izraz za bolj ali manj homogeno telo kamnin, ki ga lahko določimo in ločimo od ostalih kamninskih teles po fizikalnih, kemičnih in bioloških značilno- stih. Te se odražajo v geometriji, sestavi, strukturi, sedimentnih teksturah, smereh paleotokov in združbah fosilov (Selley, 1970). Tako naj bi bil posamezni facies pro- dukt bolj ali manj konstantnih fizikalnih, fizikalno-kemičnih in bioloških pogojev v določenem delu sedimentacij skega prostora.
166 Dragomir Skaberne
—S \ H
A
A U S T R I A I
.J'-- C RO .A ' k
JESENICE
* S -J \
< cr TOLMIN
\CERKN
H ŠKOFJA LOKA
1
LJUBLJANA ZIROVSKI VRH
j IDRIJA
NOVA GORICA
Sl. 1. Situacijska karta širšega raziskovalnega območja, ki ga je podrobno geološko kartiral Mlakar (1979 - 1982) in položajem Rudnika urana Žirovski vrh.
Fig. 1. Sketch map of studied territory mapped in detail by Mlakar (1979-1982) with position of Žirovski vrh uranium mine.
Grodensko formacijo sestavljajo pretežno klastične kamnine. Ker predstavlja struk- tura, predvsem velikost zrn, eno od osnovnih in pri klastičnih kamninah eno najpomemb- nejših lastnosti, smo jo uporabili za osnovo razdelitve faciesov. Ločili smo tri osnovne granulometrične skupine in sicer konglome- ratne, peščenjakove in muljevčeve faciese, ki smo jih z dodatnimi opredeljujočimi kri- teriji, kot so sedimentne teksture in sestava, podrobneje razdelili. Pri tem je potrebno omeniti, da so sedimentne teksture redke ali slabo vidne. Ker so sedimentne teksture na- stale v času sedimentacije in odražajo vzaje- men vpliv vodnega toka, podlage in prenaša- nega materiala, lahko na njihovi osnovi skle- pamo na nekatere značilnosti toka, ki jih opredelimo kot značaj tokovnega režima.
Tokovni režim določa pogoje nastanka dolo- čene plastne oblike in njene konfiguracije, sinsedimentne teksture oziroma faciesa. Za- stopanost izdvojenih faciesov tako kaže na pogostnost določenega tokovnega režima, njihovo zaporedje pa razkriva način spremi- njanja njegovih lastnosti. Omenjene spre- membe so lahko značilne za določeno se- dimentacijsko okolje. Tako vertikalno zapo- redje sedimentnih tekstur, oziroma faciesov omogoča rekonstrukcijo le-teh.
Vertikalna zaporedja faciesov smo zdru- ževali v sedimentne sekvence, ki so omejene večinoma s ploskvami plastnatosti tretjega ali višjih redov (Miall, 1988). Idealna sekven- ca najbolj znanega meandrirajočega modela rečnega toka sestoji iz debelozmatega dela, sedimentov meanderskih sipin in drobno- zrnatega dela, sedimentov obrežnih ravnin.
Spodnji, debelozrnati del grade različno teksturirani konglomeratni in peščenjakovi faciesi, medtem ko drobnozrnati del pred- stavljajo večinoma muljevci. Za lažjo pred- stavo podajamo na sliki 2 izsek profila Pr- 6/3-2 z izdvojenimi sedimentacijskimi sek- vencami, v katerih so zastopani različni faciesi.
Zaradi zelo omejene možnosti lateralnega sledenja faciesov in njihovega sosledja nismo mogli neposredno uporabiti metode arhitek- turnih elementov (Miall, 1985), ampak smo sedimentne sekvence povezovali v različne enote višjih redov (prvega El in drugega E2 reda; sl. 2). Enote so interpretativnega zna- čaja in naj bi predstavljale enotne sipine, koritne oblike in prepletajoče sipinske ter obrežne ravninske komplekse rek ali vršajev.
Posamezne enote smo opredelili na podlagi grafičnih prikazov profilov in diagramov de- belin sekvenc. Celotni prikazi profilov, iz-
E1 E 2
>
H . Si
E 1 E 2
Legenda:
Legend:
m debelina thickness številka sekvence
N number of sequence
c color D temno siva (črna)
dark grey (black) fl rdeča
red zelena litologija lithology
M muljevec mudstone s peščenjak sandstone
p konglomerat conglomerate intraklasti muljevca mudstone intraclasts
CaK kalcitne konkrecije calcite concretions masivna plastnatost massive bedding
horizontalna plastnatost - laminacija horizontal bedding - lamination koritasta navzkrižna plastnatost trough cross - bedding
planarna (ravna) navzkrižna plastnatost planar cross - bedding
erozijska površina erosional surface
^ vpad navzkrižne plastnatosti / erozijske površine dip of cross - bedding / erosional surface py pirit
pyrite
Sl. 2. Izsek iz profila Pr-6/3-2, z izdvojenimi sedimentnimi sekvencami, povezanimi v enote prvega (El) in drugega (E2) reda, posnetega v
isto imenskem prečniku Rudnika urana Žirovski vrh.
Fig. 2. Section of profile Pr-6/3-2 with sedimentary sequences associated into first order (El) and second order janits (E2) logged in crosscut of same name in Žirovski vrh mine.
168 Dragomir Skabeme dvojenih enot, njihova kvantitativna opre-
delitev z relativno zastopanostjo posameznih faciesov ter podrobnejša interpretacija je po- dana v delu Skaberneta (1995).
Vse v nadaljevanju navedene relativne za- stopanosti posameznih faciesov so podane glede na obseg njihovih debelin v upošte- vanih odsekih podrobno posnetih profilov P-10, Pr-6/2-3 in Pr-6/0-4 v centralnem delu Rudnika urana Žirovski vrh.
Opis faciesov in njihova interpretacija V Brebovniškem členu so najbolj zasto- pani peščenjakovi in konglomeratni faciesi, medtem ko so muljevčevi in karbonatni fa- ciesi manj razviti.
Konglomeratni faciesi
H konglomeratnim faciesom, ki sestav- ljajo 18.6 % Brebovniškega člena, uvrščamo konglomerate, peščene konglomerate in prodnate peščenjake, med katerimi prevla- dujeta slednja dva. So različnih sivih, zelenih in podrejeno rdečih barvnih odtenkov. Na- stopajo v neenakomerno debelih plasteh in lečah, debelih od 5 cm do 9 m. V njihovi talnini so peščenjaki ali muljevci. Spodnji kontakt med njimi je običajno oster ali ero- zijski, zgornji med konglomeratom in pe- ščenjakom pa je navadno postopen, ponekod tudi oster.
Struktura konglomeratnih faciesov je pre- cej različna in odvisna predvsem od raz- merja med prodnato in peščeno frakcijo. Po- razdelitev velikosti zrn je v večini primerov izrazito bimodalna. Velikost prodnikov je zelo spremenljiva in doseže do 20 cm. Poleg ekstrabazenskih prodnikov nastopajo v kon- glomeratih tudi intraklasti muljevca (erodirani klasti podlage), ki dosežejo veli- kost blokov do 2 m. Peščeni konglomerati in prodnati peščenjaki so običajno slabo sorti- rani. Sama prodnata frakcija je v nekaterih primerih, predvsem v frakciji 4 do 10 mm, dobro sortirana. Peščeno vezivo pripada gra- nulometrično zelo debelo, debelo, srednje in drobnozrnatemu peščenjaku. Slučajni pre- seki prodnikov so od podolgovatih do izome- tričnih oblik, prevladujejo pa vmesne oblike.
Njihova stopnja zaobljenosti je precej spre- menljiva in se giblje od pologlatih do za- obljenih.
V nekaterih konglomeratnih različkih lah- ko opazujemo primarno orientacijo prodni- kov. Večinoma so orientirani z dolgimi osmi presekov vzporedno s klivažnimi domenami.
Te in z njimi vzporedne dolge osi presekov prodnikov so lahko vzporedne s plastnatost- jo, oklepajo z njo določen, bolj ali manj oster kot ali potekajo celo pravokotno na plasti.
Konglomerate sestavljajo prodniki in pe- ščena zrna. Vežejo jih kremenova illit-se- ricitna epiosnova in različne vrste cementov.
V konglomeratih makroskopsko ločilmo naslednje skupine prodnikov: sivi-beli in rož- nati kremen, sive, zelene in rožnate predor- nine, redke zrnate granitoidne kamnine, ro- žence - lidit in jaspis, apnence, peščenjake, tufe, sericitne skrilavce, filite, kvarcite ter intraklaste muljevcev in karbonatnih kon- krecij.
V Brebovniškem členu smo v konglomera- tih zasledili spremembe v barvi in sestavi prodnikov ter na njihovi osnovi ločili dva glavna konglomeratna faciesa.
Sivi polimiktni konglomerat je različnih sivih in podrejeno zelenkastih odtenkov. V njem so prisotni predvsem prodniki sivega- belega kremena, sivih in zelenih predornin, podrejeno pa lidita, tufov ter intraklasti (tab.
1, sl. 1). Običajno tvori bolj ali manj konti- nuirane plasti in leče, ki so v sekvencah de- bele od 10 cm do 4.5 m. Sivi polimiktni kon- glomerat pripada strukturno peščenemu konglomeratu in prodnatemu peščenjaku, s povprečno velikostjo prodnikov od 0.5 do 3 cm, medtem ko dosežejo največji tudi 15 cm.
V Brebovniškem členu je sivi polimiktni konglomerat zastopan z 8.5 %. Vanj se pone- kod vključujejo sedimentacijska telesa pisa- nega polimiktnega konglomerata.
Pisani polimiktni konglomerat ima zelo pestro sestavo prodnikov, ki se deloma od- raža v pisani barvi, po kateri je dobil tudi ime. Sestavljajo ga predvsem prodniki sive- ga-belega in rožnatega kremena, manj pa je sivih, zelenih in rožnatih predornin, lidita, jaspisa, tufov in intraklastov (tab. 1, sl. 2).
Poleg navedenih prodnikov nastopajo pone- kod tudi prodniki apnencev. Zasledili smo jih v dveh horizontih, nekoliko številčnejši pa so le v enem. Pisani polimiktni konglo- merat je pretežno zelenkast, redko rdečkast in še redkeje siv ter nastopa v bolj ali manj kontinuiranih plasteh ali lečah, ki so v sek- vencah debele od 10 cm do 8.1 m. Strukturno pripada pisani polimiktni konglomerat vsem
strukturnim skupinam: konglomeratu, pe- ščenemu konglomeratu in prodnatemu pe- ščenjaku. Prodniki so nekoliko večji kot v sivem polimiktnem konglomeratu. Njihova povprečna velikost je 1 do 4 cm, medtem ko doseže maksimalna velikost do 20 cm.
Pisani polimiktni konglomerat je na ob- močju Žirovskega vrha neenakomerno raz- vrščen. V največji debelini se pojavlja v osrednjem delu, kjer predstavlja 10.1 % de- beline Brebovniškega člena, medtem ko se proti NW in SE tanjša. Nastopa v več hori- zontih, ki se lahko lateralno v smeri SW hitro izklinjajo. Med posameznimi horizonti je sivi polimiktni konglomerat, v katerega lahko pisani polimiktni konglomerat tudi lateralno prehaja.
Za podrobnejšo opredelitev faciesov smo uporabili predsedimentacijske in sinsedi- mentacijske teksture.
Med predsedimentacijskimi teksturami so pomembne erozijske površine - Se. Večino- ma jih zasledimo v spodnjem delu debelozr- natega člena sekvenc in predstavljajo spod- nji, ponekod tudi bočni kontakt z obdaja- jočimi faciesi. V prečnem preseku so vijugave in običajno konkavne ploskeve (tab. 1, sl. 1, 2), ki so zarezane od nekaj centimetrov do več kot štiri metre globoko v podlago. Nad erozijskimi površinami zasledimo v spod- njem delu sekvence intraklaste erodiranega muljevca in/ali karbonatnih konkrecij. Nji- hova velikost in količina se običajno z od- daljenostjo od erozijske površine zmanjšuje.
Opisane erozijske površine uvrščamo v plo- skve tretjega ali višjega reda (Miall, 1988, 1990). Vzporejamo jih s faciesom Se (erosio- nal scours with intraclasts; Rust, 1978;
Miall, 1978) oziroma s faciesom SS (Cant
& Walker, 1978).
V konglomeratnih faciesih nastopajoče sinsedimentacijske teksture določajo značaj plastnatosti in podrobneje opredeljujejo fa- cies. Zasledili smo masivno, horizontalno, ravno in koritasto navzkrižno plastnatost.
Masivni konglomerat - Gm (massive gra- vel) je najbolj zastopan in predstavlja 17.0 % debeline Brebovniškega člena. Nastopa v le- čah in plasteh, debelih od 10 cm do 9 m.
Navzgor prehajajo v konglomerate s hori- zontalno in koritasto navzkrižno plastna- tostjo ali v druge peščenjakove faciese. Pre- hodi so večinoma jasni in ostri, le v masivni peščeni facies prevladujejo postopni pre- hodi.
Horizontalno plastnati konglomerat - Gh (horisontally bedded gravel) je bolj ali manj izrazit. Horizontalna plastnatost je večinoma posledica spremembe sestave oziroma barve in porazdelitve velikosti zrn (tab. 2, sl. 1).
Pogosto jo komaj opazimo in prehaja v ma- sivno plastnatost. Intervali s horizontalno plastnatostjo so debeli od 10 cm do 3.1 m, plasti v njih pa od 1 do 10 cm. Meje med plastmi so postopne do jasne. Miall (1977, 1978) je konglomerate z masivno in hori- zontalno plastnatostjo združil v litofacies Gm (massive and crudely bedded gravel). Faciesa Gm in Gh bi lahko predstavlja longitudinal- ne sipine, zaostale debelozrnate sedimente (lag deposits) ali aluvialno vršajne “ presej- ne” sedimente (sieve deposits).
Koritasto navzkrižno plastnati konglome- rat - Gt (trought cross-bedded gravel; Miall, 1977, 1978) je bolj ali manj jasno izražen in je zastopan le z 0.4 %. Sestavljajo ga ero- zijske kotanje, zapolnjene s simetrično ali asimetrično upognjenimi plastmi, ki se med seboj razlikujejo predvsem po zmatosti, ko- ličini prodnikov in deloma barvi. Prevla- dujejo 10 do 50 cm globoka korita, medtem ko znaša njihova širina 50 cm do 1.5 m. Pri večjih koritih smo širino ocenili do 3 m. V večini primerov dolžine posameznih korit nismo mogli določiti, ker smo lahko opazo- vali le nakaj vzdolžnih presekov. Koseti ko- ritaste navzkrižne plastnatosti so v konglo- meratnih različkih debeli od 10 cm do 2.6 m.
Koritasto navzkrižno plastnati konglomerat interpretiramo kot zapolnitev kanalov.
Peščenjakovi faciesi
Peščenjakovi faciesi so najbolj zastopani in sestavljajo 70.0 % debeline Brebovniškega člena. Glede na zrnatost smo jih podrobneje ločili v tri skupine: debelo (10.6 %), srednje (38.0 %) in drobnozrnat (21.4 %) peščenjak.
So sivih, rdečih in podrejeno zelenih od- tenkov ter nastopajo v bolj ali manj enako- merno debelih plasteh ter lečah. Njihova de- belina v izdvojenih sekvencah se giblje od 5 cm do 18.2 m.
V talnini peščenjakovih faciesov so kon- glomerati ali muljevci. V primerih, ko ležijo v talnini muljevci, je spodnji kontakt z njimi oster ali erozijski (tab. 2, sl. 3), medtem ko je spodnji kontakt s konglomerati jasen ali postopen in redkeje oster. Bočni kontakti s
170 Dragomir Skaberne konglomerati so navadno postopni. Ostri la-
teralni kontakti z muljevci ali konglomerati so običajno erozijski. Peščenjaki prehajajo navzgor v muljevce. Prehod je pretežno jasen ali oster (tab. 2, sl. 3), le ponekod postopen.
V peščenih faciesih različnih zmatosti so prehodi postopni, jasni, ostri ali erozijski.
Podrobneje strukture peščenjakovih fa- ciesov ne bomo obravnavali. Podatke o po- razdelitvah velikosti zrn peščenjakov Gro- denske formacije in intrepretaciji sedimen- tacijskga okolja na njihovi osnovi, ki smo ga opredelili kot fluvialnega (rečnega) podaja Skaberne (1995, 1997).
Peščenjake sestavljajo terigena zrna kre- mena, glinencev, litičnih zrn, filosilikatov in akcesornih težkih mineralov. Kremenova zr- na so poli in monokristalna. Med glinenci prevladujejo dvojčični in nedvojčični pla- gioklazi, podrejena so zrna mikropertita in redka zrna mikroklina. Litična zrna pripa- dajo kislim in bazičnim predorninam, grani- toidnim kamninam, karbonatnim in klastič- nim sedimentnim kamninam, rožencem, tufom, sericitnim in kloritno-sericitnim skri- lavcem, kvarcitom, blestnikom, gnajsom in nedoločljivim litičnim zrnom. Med filosili- kati so prisotni muskovit, klorit in v sledovih biotit. Klorit ima sestavo ripidolita in thu- ringita. Akcesorne težke minerale sestavljajo večidel neprozorni minerali: ilmenit, magne-
tit, levkoksen, hematit in hematitizirani drobci. Podrejeno so zastopani prozorni težki minerali: cirkon, rutil, turmalin, gra- nati, amfiboli, apatit, zoisit (klinozoisit), epi- dot, pirokseni, titanit, stavrolit, disten in an- daluzit.
Organska snov je deloma koloidna, de- loma pa jo predstavljajo rastlinski ostanki, ki so lahko mineralizirani ali karbonizirani.
Slednji pripadajo metaantracitu.
Terigena zrna vežeta cement in osnova.
Cement predstavljajo kremen, glinenci-albit, kalcit, dolomit, illit-sericit, klorit, barit, pirit in hematit. V orudenih peščenjakih so pri- sotni še neprozorni kovinski uranovi, bakro- vi, cinkovi in svinčevi minerali. Našteti mi- nerali tvorijo različnine oblike in se pojav- ljajo v več generacijah. Večina osnove pripada genetsko epiosnovi, ki jo gradita pretežno kremen in illit-sericit, v manjši meri pa sta prisotna klorit in albit. V frakciji glin, ki naj bi predstavljala komponento osnove, sta pri- sotna illit in klorit.
Glede na prisotnost oziroma odsotnot pred- sedimentacijskih in predvsem sinsedimen- tacijskih tekstur smo v posameznih granulo- metričnih skupinah peščenjakov ločili več podrobneje opredeljenih faciesov.
Predsedimentacijske, erozijske teksture so razvite v spodnjem in deloma v zgornjem delu debelozmatega, peščenega člena sekvenc.
Tabla 1 - Plate 1
Sl. 1 Sivi polimiktni konglomerat zapolnjuje 4 m globok erozijski kanal. Vidna je erozijska površina in del boka erozijskega kanala. Rudnik urana Žirovski vrh, Pr 6/3-2, 27 m.
Fig. 1 Grey polymictic conglomerate filling a 4 m deep erosion channel. Erosion surface and part of erosion channel flank is visible. Žirovski vrh uranium mine, Pr-6/3-2, 27 m.
Sl. 2 Erozijska površina med rdečim muljevcem v talnini in pisanim polimiktnim konglomeratom v krovnini (plasti so rahlo inverzne). Med prodniki sivega in rožnatega kremena, apnencev ter predornin so iz talninskega rdečega muljevca erodirani intraklasti. Prodniki so orientirani vzporedno s klivažnimi razpokami, domenami. Rudnik urana Žirovski vrh, P-10, 1030 m.
Fig. 2 Erosion surface between red shale in footwall and variegated polymictic conglomerate in hang- ing wall (beds slightly inverse). Among pebbles of grey and rose quartz, limestones and volcanic rocks occur intraclasts eroded from red shale in footwall. Pebbles are oriented parallel to cleavage fissures and domaines. Žirovski vrh uranium mine, P-10, 1030 m.
Sl. 3 Planarno (ravno) navzkrižno plastnat peščenjak nad zelenim, razbarvanim rdečim muljevcem s kalcitnimi konkrecijami. Zgoraj horizontalno plastnat peščenjak. Rudnik urana Žirovski vrh, Pr-6/3-2, 249 m.
Fig. 3 Planar cross-bedded sandstone overlying green shale with calcite concretions. Above is hori- zontally bedded sandstone. Žirovski vrh uranium mine, Pr-6/3-2, 249 m.
« f;
,;>■ *
> /
el' /
-
>'
»»
s - ’fe'vr' ftL.
V,t
:«s. • . - v ■
J? V W
> V\
fe jv-.ir- l ’>*■ Jfr'-* i' v x t
* v
^:-V. « v' s*::
vg,’- r 1’.
r .#
-r
o - •i
- t .jto-
- 1&&
I, 0T M
W yN«0\»- 'v* -
■t?
s/ ■ H
/ - . ■■
J . v’«
V .
‘ r- E
I
& 1
v i > 4r
rasv 4 7
172 Dragomir Skaberne Erozijske površine - Se spodnjih delov
sekvenc smo že obravnavali pri konglome- ratnih faciesih. Nad njimi leže peščenjaki z intraklasti muljevca in/ali karbonatnih kon- krecij in so običajno plitveje zarezane v pod- lago (tab. 2, sl. 3). Erozijske površine vzpo- rejamo s faciesom Se (Rust, 1978; Miall, 1978) oziroma s faciesom SS (Cant & Wal- ker, 1978).
V zgornjem delu peščenjakovega člena ne- katerih sekvenc smo zasledili zapolnitve ero- zijskih kotanj oziroma manjših korit - Ss (scour-fill sand) in deloma St (solitary trough cross-bedded sand; Miall, 1977). Običajno smo opazovali le manjši del zapolnitev (sl.
3). Globina kotanj in korit dosega 50 cm.
Ostale dimenzije lahko le ocenimo. Njihova širina naj bi znašala do 3 m, dolžina pa do 10 m in več. Kotanje in korita zapolnjuje drobno do debelozmati peščenjak, ki je po- nekod laminiran in lahko vsebuje posamezne prodnike.
Sinsedimentacijske teksture podrobneje določajo naslednje peščenjakove faciese.
Masivni peščenjak - Sm (massive sand) je med vsemi peščenjakovimi faciesi najbolj razširjen in predstavlja 47.8 % debeline Bre- bovniškega člena. V njem nismo zasledili no- tranje organizacije. V nekaterih plasteh je izražena normalna in redko inverzna gra- dacija. Glede na poznane literaturne podat- ke je delež masivnega faciesa v obravnavanih profilih presenetljivo visok. Po našem mne- nju je glavni vzrok temu močna tektonska prizadetost kamnin, predvsem klivaž, ki je povzročil spremembo strukture prvotne kamnine. Med najpogostejšimi sprememba- mi je izrazita preorientacija sedimentnih zrn.
Sedimentne teksture so vidne predvsem v primerih, ko je prišlo do delne spremembe velikosti zrn ali sestave ter z njo povezane barvne spremembe.
Horizontalno laminirani in plastnati pe- ščenjak - Sh (horizontally-bedded sand;
ms : : ■ !. f . :■ r ■* -
: . 'M
m
\ ' ■
is / /
% ti
/ i,- '
■iS
*
ifm rm S I // f
' jt' * ti- ff J
OSI" / J 7 j- j
Sl. 3. Prečni presek zapolnitve erozijske kotanje z upognjeno laminiranim in plastnatim srednjezmatim peščenjakom. Rudnik urana Žirovski vrh, H-54, 58 m.
Fig. 3. Cross-section of erosion scour filled by curved laminated and bedded medium grained sandstone. Žirovski vrh uranium mine, H-54, 58m.
'mm
"•-'-Mr
>3 r\
A
\i
Sl. 4. Horizontalno plastnati peščenjak nad njim pa koritasto navzkrižno plastnati peščenjak.
Rudnik urana Žirovski vrh, Pr-6/3-2, 30 m.
Fig. 4. Horizontal bedded sandstone and trough cross-bedded sandstone above it.
Žirovski vrh uranium mine, Pr-6/3-2, 30 m.
Miall, 1977) sestavljajo seti vzporednih ali skoraj vzporednih lamin (sl. 4, tab. 2, sl. 2) in/ali plasti peščenjaka ter je v Brebovni- škem členu zastopan z 9.1 %. Lamine in pla- sti so debele 0.5 do 20 mm, njihovi seti pa od 5 cm do 3 m. Vzdolž nekaterih horizon- talnih lamin so večje koncentracije intra- klastov muljevca. Veliki so do 30 cm in po- gosto orientirani vzporedno z laminacijo.
Horizontalno laminirani in plastnati pešče- njak je produkt ravne plasti, nastale veči- noma v pogojih zgornjega tokovnega režima.
Položno planarno (ravno) navzkrižno la- minirani in plastnati peščenjak - Sl (low angle stratified sand; Rust, 1978), bežno omenja tudi Miall (1977) in ga vzporejamo s faciesom G (Cant & Walker, 1978).
Grade ga lamine in plasti, debele 2 do 20 mm, ki vpadajo glede na glavno ploskev plastnatosti pod položnim (<10°) kotom (tab.
2, sl. 2). Posamezni seti položne planame navzkrižne laminacije in plastnatosti so de-
beli 10 cm do 3 m. Vzdolž lamin se ponekod pojavljajo intraklasti muljevca. Položna pla- nama navzkrižna laminacija in plastnatost pogosto lateralno prehaja v horizontalno.
Opisani facies je v obravnavanih profilih re- dek, zastopan le z 1.1 % in označuje zgornji tokovni režim ter se običajno odlaga na ne- koliko nagnjeni podlagi ali zapolnjuje plitve erozijske kotanje.
Planarno (ravno) navzkrižno plastnati pe- ščenjak - Sp (planar cross-bedded sand;
Miall, 1977) gradi 1.6 % debeline Brebov- niškega člena. Sestavljajo ga nagnjene ravne ali rahlo ukrivljene (tab. 1, sl. 3), vzporedne ali delno vzporedne lamine in plasti pešče- njaka, debele 1 do 20 mm. Nalegajo poševno, tangencialno ali asimptotično na ponekod nekoliko nagnjene ali rahlo ukrivljene, ve- činoma neerozijske ali le delome erozijske ploskve. Naklon lamin in plasti lahko doseže kot 30° glede na glavno ploskev plastnatosti.
V posameznih setih planame navzkrižne
174 Dragomir Skabeme plastnatosti so vzdolž nekaterih lamin ali
plasti orientirani podolgovati intraklasti muljevca, redko seti navzkrižne laminacije ali celo tanke plasti muljevca. Planarno na- vzkrižno plastnati peščenjak je debel 20 cm do 1.6 m. Smeri vpada planame navzkrižne plastnatosti imajo trimodalno porazdelitev.
Na območju Žirovskega vrha je prva moda v smeri približno 60°, druga v smeri 240° in tretja, najmanj zastopana, v smeri 150°. Pla- namo navzkrižno plastnati peščenjak je na- stal z migracijo dvodimenzionalnih sipin (prečnih in jezičastih) in karakterizira spod- nji tokovni režim.
Koritasto navzkrižno plastnati peščenjak -St (troughcross-beddedsand; Miall, 1977) je zastopan s 9.0 %. Predstavlja vrsto zapol- nitev podolgovatih erozijskih kotanj s sime- trično ali asimetrično upognjeno laminira- nim materialom (sl. 4). Velikost posameznih erozijskih korit je precej različna. Večina korit je globokih 10 do 30 cm in širokih 50 cm do 1 m. Dolžine v glavnem nismo mogli določiti, ker je bilo v rudniku zelo malo vid-
nih vzdolžnih presekov. Erozijske kotanje so najpogosteje zapolnjene s peščenim, red- keje prodnato peščenim materialom, v kate- rem so vidne ukrivljene lamine in plasti, de- bele 2 do 30 mm z žličasto obliko. Značilno je, da so lamine deloma odrezane s sosed- njimi ali zgoraj ležečimi erozijskimi kota- njami. Vzdolž nekaterih lamin zasledimo tu- di intraklaste muljevca. V profilih je korita- sto navzkrižno plastnatosti peščenjak debel 10 cm do 2.8 m. Opisani facies predstavlja zapolnitve kanalov in je produkt migracije tridimenzionalnih sipin ter označuje spodnji tokovni režim.
Navzkrižno laminirani peščenjak - Sr (tab. 2, sl. 2) (ripple cross-laminated sand;
Miall, 1978; Rust, 1978) zavzema 1.3%
debeline Brebovniškega člena. Po svojih ob- likah in notranji zgradbi je zelo podoben različnim tipom navzkrižne plastnatosti, le da so dimenzije manjše. V večini presekov smo opazovali koritasto navzkrižno lamina- cijo. Seti navzkrižne laminacije so debeli 1 do 5 cm, medtem ko so koseti z navzkrižno
Tabla 2 - Plate 2
Sl. 1 Horizontalno plastnati konglomerat. Horizontalno plastnatost v prodnatem peščenjaku naka- zujejo temno sive lamine, desno v peščenem konglomeratu pa večja koncentracija prodnikov.
Rudnik urana Žirovski vrh, P-10, 1131 m.
Fig.l Horizontally bedded conglomerate. Horizontal bedding in gravely sandstone is marked by dark grey laminas, and right in sandy conglomerate by higher pebble concentration. Žirovski vrh uranium mine, P-10, 1131 m.
Sl. 2 V peščenjaku so na nekaterih ploskvah položne planame navzkrižne plastnatosti koseti navzkriž- ne laminacije. Spodaj set horizontalne plastnatosti. Rudnik urana Žirovski vrh, Pr-6/3-2, 252 m.
Fig. 2 On certain surfaces of low angle planar cross-bedded sandstone occur cosets of cross lamination.
Below a set of horizontal bedding. Žirovski vrh uranium mine, Pr-6/3-2, 252 m.
Sl. 3 Horizontalno laminirani muljevc s posameznimi rožnatimi kalcitnimi konkrecijami, v katerega je zarezana do 30 cm globoko erozijska ploskev. Ob spodnjem in zgornjem kontaktu s peščenim faciesom je muljevec deloma razbarvan in je zelene barve. Nad erozijsko površino opazimo zelenkaste intraklaste muljevca. Rudnik urana Žirovski vrh, PP-450, 22 m.
Fig. 3 Horizontally laminated shale with individual rose calcite concretions in which to 30 cm deep erosion surface is cut in. Along the lower and upper contacts with sandstone the shale is partly green colored. Above the erosion surface greenish shale intraclasts are seen. Žirovski vrh uranium mine, Pr-10, 1068 m.
Sl. 4 V zelenem in rdečem muljevcu so številne rožnate kalcitne septarijske konkrecije, katerih količina navzdol (proti desni) pada. Rudnik urana Žirovski vrh, P-10, 1068 m.
Fig. 4 In green and red shale occur numeours calcite septarian concretions, abundance of which diminishes downward (toward right). Žirovski vrh uranium mine, P-10, 1068 m.
•' m i ■
Jtv.
»Pil A
; i, SL *» m
- i >
«Y,
. - y: .
k i ■ z
. Pi r.
> '
ti::
K ■ :<J ZA rv At
V'' %
V'S;
■ji3«.;^ -.1 / tfsr
"m ” •5SS'i * v
■ :
'f. e ' I';
* V .; , t
>
. > C* , *
^•■v <y , / v ! , .a, v '> HwA : mki m
m ■ IM
176 Dragomir Skabeme laminacijo debeli od 5 cm do 1 m. Navzkriž-
no laminirani peščenjak je nastal z migracijo dvo in tridimenzionalnih sipinic v območju spodnjega tokovnega režima.
Muljevčevi faciesi
Muljevčevi faciesi litološko obsegajo me- ljevce in meljaste glinavce, različnih rdečih, vijoličastih, sivih do temno sivih, skoraj čr- nih in zelenkastih barv. V Brebovniškem čle- nu so zastopani z 11.4 %. Nastopajo v različ- no, a relativno enakomerno debelih plasteh in deloma v lečah. V talnini in krovnini mu- ljevcev so peščenjaki in konglomerati. Nji- hovi spodnji kontakti so običajno jasni ali ostri. V primerih, ko predstavlja talnino zelo drobnozrnat peščenjak, je kontakt tudi po- stopen. Zgornji kontakti med muljevci in krovnino so erozijski (tab. 2, sl. 3) ali ostri.
Muljaste kamnine imajo heterogeno strukturo. Strukturno heterogenost povzro- ča menjavanje debeleje in drobneje zrnatih lamin, bioturbacija, konkrecije in klivažne domene. Večina terigenih zrn v muljevcih je manjših od 0.03 mm in tvorijo osnovo, v kateri lebde peščena zrna, ki so slabo sor- tirana. Količina peščenih zrn je zelo spre- menljiva in običajno ne presega 20 %.
Sestava muljevcev je enostavna. Grade jih kremen, glinenci - albit in redko mi- kroklin, muskovit, klorit, ponekod pa še kal- cit, dolomit, pirit in hematit.
Teksturno smo ločili skrilavi in laminirani muljevec.
Skrilavi muljevec - Fs je najbolj razširjen.
Pojavlja se v debelini od 5 cm do 5.5 m.
Domnevamo, da je imela večina sedaj skri- lavih muljevcev izraženo drobno horizontal- no laminacijo. Sedaj je, verjetno zaradi post- sedimentacijskih sprememb, nastalih pred- vsem pod vplivom tektonikih napetosti (klivaž) in v manjši meri pod drugimi fizi- kalnimi, kemičnimi in biološkimi vplivi, za- brisana.
Laminirani muljevec - Fl (tab. 2, sl. 3) (laminated, sand, silt andmud; Miall, 1977) in heterolitični muljasto peščenjakovi faciesi s horizontalno in navzkrižno laminacijo ter krpasto in lečasto plastnatostjo so v Brebov- niškem členu podrejeni.
Muljevčevi faciesi predstavjajo material odložen iz suspenzije ali šibkega vlečnega to- ka na obrežni ravnini ali v opuščenih kanalih.
Karbonatni faciesi
Med karbonatne faciese uvrščamo kalcit- ne in dolomitne konkrecije (tab. 2, sl. 4) in tanjše, večinoma nezvezno potekajoče dolo- mitne plasti. Karbonatne konkrecije nasto- pajo v zgornjih, pretežno drobnozrnatih de- lih sedimentnih sekvenc, kjer se pojavljajo deloma posamezno, naključno in različno gosto razvrščene v debelejšem intervalu ali pa so koncentrirane v posamezne horizonte.
Njihova koncentracija je pogosto tolikšna, da tvorijo bolj ali manj sklenjene plasti, de- bele od 5 cm do 1.5 m.
V zgornjih delih nekaterih peščenih sek- venc zasledimo v zelo drobno do srednje- zrnatem peščenjaku ponekod tudi karbonat- ne konkrecije ali nezvezno potekajoče do- lomitne plasti, debele do 20 cm. V enem primeru zaključuje sekvenco 1.5 m debela plast peščenega dolomita. Karbonatni faciesi zavzemajo 2.5 % debeline Brebovniškega člena.
Makroskopsko so karbonatne konkrecije večinoma ostro ločene od prikamnine in so velike do 20 cm, večinoma pa 5 do 10 cm.
Njihova barva je različnih rdečih in sivih odtenkov ter je delno odvisna od barve pri- kamnine oziroma sprememb njene barve. V rdeče obarvani prikamnini so rdeče, v sivi prikamnini sive, v zeleno obarvani prikam- nini pa so konkrecije sivih in rdečih, rož- natih odtenkov.
Večino karbonatnih konkrecijah sestav- ljata kalcit ali dolomit. V manjših količinah so prisotni še kremen, glinenci-albit, mu- skovit-illit in klorit, med akcesornimi mi- nerali pa še pirit, hematit, cirkon, rutil, tur- malin, rogovača, neprozorna zrna in stilpno- melan. Dolomitne konkrecije so razvite v spodnji tretjini, kalcitne pa predvsem v zgor- njih dveh tretjinah Brebovniškega člena.
Karbonatni faciesi predstavljajo pedogene tvorbe (caliche, calcrete), koncentracije zgod- njediagenetskega cementa v plasteh in kon- krecijah ter deloma produkt sedimentacije v jezerih tipa playa (Skaberne, 1983).
Razvoj in interpretacija sedimetacijskega okolja Brebovniškega člena Grodenske
formacije
Na osnovi podrobnih profilov, posnetih v podkopu P-10 ter prečnikih Pr-6/3-2 in Pr-
6/0-4, smo skonstruirali poenostavljen profil razvoja Brebovniškega člena na območju Ži- rovskega vrha (sl. 5) in prikazali interpre- tacijo okolja sedimentacije posameznih seg- mentov. Pri tem smo uporabili terminologijo, ki jo navaja Skaberne (1996).
V sedanji geografski legi predstavljajo ob- ravnavane grodenske kamnine izsek zapol- nitve jugozahodnega boka nekdanjega sedi- mentacijskega bazena, ki je bil s severovzho- da narinjen v sedanjo lego in danes poteka v smeri NW - SE (Mlakar & Placer, 2000). Zaradi še neizdelane palinspastične rekonstrukcije obravnavanega območja po- dajamo interpretacijo glede na sedanjo lego.
Na osnovi razvoja najnižjega dela Brebov- niškega člena Grodenske formacije sklepa- mo, da je najgloblji del bazena ležal seve- rovzhodno od območja Žirovskega vrha.
V splošnem lahko v razvoju Grodenske formacije in zapolnjevanju sedimetnega ba- zena, predvsem v njegovem osrednjem delu, ki obsega območje Žirovskega vrha, ločimo štiri makrocikle (Skaberne, 1995):
1. makrocikel je retrogradacijski in obse- ga spodnjo polovico Brebovniškega člena
2. makrocikel je tudi retrogradacijskega značaja in zajema zgornjo polovico Brebov- niškega člena in približno spodnjo polovico Hobovškega člena
3. makrocikel je progradacijski in vklju- čuje zgornjo polovico Hobovškega člena, Zalški, Koprivniški in Škofješki člen
4. makrocikel je retrogradacijski in ga predstavlja Dobračevski člen. Konča se z morsko transgresijo ter odložitvijo morskih karbonatnih sedimentov.
V nadaljevanju se omejujemo le na Bre- bovniški člen Grodenske formacije.
Prvi makrocikel, ki obsega spodnjo polo- vico Brebovniškega člena, leži diskordantno na superpozicijski enoti Cc. Najbolje je raz- vit v najglobljem ohranjenem delu sediment- nega bazena na območju Žirovskega vrha.
Najnižji del makrocikla predstavlja bazalno distalno tvorbo peščenega materiala, ki so ga odložili rečni tokovi s prevladujočim tal- nim transportom. Sledi menjavanje pešče- njakovih in konglomeratnih faciesov, ki predstavljajo sedimente, ki so se usedali iz tokov s prevladujočo komponento talnega transporta in jih pripisujemo rečnemu siste- mu pretežno prepletajočih tokov (sl. 5 a).
Lateralno so pritoki prinašali material pisa- nega polimiktnega konglomerata. Pritoki so
večino materiala odlagali v obliki aluvialnih vršajev ali pa se je morda deloma tudi prese- dimentiral in pomešal s sedimenti glavnega vodnega toka. Na območjih med vršaji, od- maknjenih od glavnega rečnega toka, so se oblikovala tudi manjša jezera tipa playa, v katerih je nastal peščeni dolomit. Navzgor so pričeli prevladovati peščenjakovi faciesi.
Njihov material so odložili rečni tokovi s prevladujočim talnim transportom. Rečni tok je bil verjetno sprva še relativno raven in bi ga lahko označili kot peščen prepletajoč tok (sl. 5 b). Postopoma se je pri transportu ne- koliko povečal delež suspenzijskega sedimen- ta, vendar je komponenta talnega transporta še močno prevladovala, tok pa je postal ne- koliko bolj vijugav (sl. 5 c). Količina suspen- zijskega materiala se je nadalje povečevala, tako da je tok dobil značilnosti mešanega, talno-suspenzijskega toka. Postajal je čeda- lje bolj vijugav in prešel v pravi meandri- rajoči tok z dobro razvito obrežno ravnino (sl. 5 d). Sedimenti obrežne ravnine pa so bili močno oksidirani in so postali rdeče obarvani. V območja nekaterih predelov po- plavne ravnine so segale poplave le redko, tako da so se ponekod razvili pedogeni kar- bonatni, dolomitni horizonti.
Prvi makrocikel predstavlja sedimente raz- voja rečnega sistema z zmanjševanjem nje- govega gradienta. To lahko razložimo z večjo hitrostjo sedimentacije v primerjavi s hit- rostjo pogrezanja sedimentacijskega bazena.
Na območju Žirovskega vrha znaša de- belina prvega makrocikla (profil P-10) pri- bližno 165 m. Proti robovom sedimentnega bazena se ta tanjša ter postaja manj izrazit.
Njegovi lateralni ekvivalenti so zastopani večinoma s peščenjakovimi faciesi, med ka- tere se vključujejo leče in plasti konglome- ratov ter podrejeno muljevcev.
Relativno mirno sedimentacijo zgornjega dela prvega sedimentacij skega makrocikla je prekinil verjetno lateralni vdor proksimalnih, visoko energetskih tokov na območje obrežne ravnine. Tokovi so odložili peščeno prodnati material pisanega polimiktnega konglome- rata v obliki aluvialnega vršaja (sl. 5 e). Temu je sledila pretežno peščena sedimentacija iz tokov s prevladujočo talno komponento trans- porta in verjetno prepletajočim potekom reč- nih korit. V spodnjem delu so kamnine rdeče, v srednjem zelene in v zgornjem sive barve.
Obnovitev proksimalne, debelozmate sedi- mentacije povezujemo s tektonsko aktivnost-
178 Dragomir Skabeme
i ž=ž
cL
k.
Legenda:
Legend:
konglomerat conglomerate pisani konglomerat variegated conglomerate peščenjak
sandstone muljevec (siv, rdeč)
Shale (grey, red) VZA peščeni dolomit
sandy dolomit ] n karbonski muljevec ] Carboniferous Shale
barva kamnine (siva, rdeča, zelena) color of rock (grey, red green)) horizontalna plastnatost-laminacija horisontal bedding - iamination koritasta navzkrižna plastnatost trough cross - bedding planarna navzkrižna plastnatost planar cross - bedding navzkrižna laminacija cross Iamination uranova ruda uraneum ore
Sl. 5. Shematski profil litostratigrafskega razvoja Brebovniškega člena Grodenske formacije na območju Rudnika urana Žirovski vrh z interpretacijo okolja sedimentacije posameznih segmentov.
400
► U
v-v
' X;
2 2
Fig. 5. Schematic profile of lithostratigraphic development of the Brebovnica Member of the Val Gardena Formation in the Žirovski vrh area with interpretation of depositional environment of
individual segments.
180 Dragomir Skaberne jo v delu drenažnega zaledja. Obravnavani
sedimenti predstavljajo prvi, verjetno sintek- tonski sunek visokoenergetske proksimalne sedimentacije ter prehod v posttektonsko sedimentacijo s tektonsko pomlajenega relie- fa drenažnega zaledja. Sedimente tega preho- da smo zasledili v območju profila P-10, kjer znaša njihova debelina probližno 35 m, med- tem ko se na širšem prostoru prične sedi- mentacija drugega makrocikla s peščeno-pro- dnato sedimentacijo (profil Pr-6/3-2).
Tektonska dogajanja v območju dela dre- nažnega zaledja, ki so povzročila tudi pove- čanje gradienta rečnega sistema, označuje posttektonska peščeno-prodnata sedimenta- cija spodnjega dela drugega makrocikla, ki je na območju Žirovskega vrha debel približno 90 m. Vzdolž bazena, generalno od severo- zahoda proti jugovzhodu, so rečni, verjetno prepletajoči tokovi s prevladujočo talno kom- ponento transporta, ki so bočno, v smeri NE - SW po rečni naplavni ravnini premikali svoja korita, prenašali peščeni in prodnati material. Ta sestavlja sive peščenjake in poli- miktne konglomerate (sl. 5 f), med katerimi se pojavljajo prva uranova rudna telesa. Med te sive faciese se v več nivojih vključujejo, združujejo in cepijo leče ter pasovi pisanega polimiktnega konglomerata. Ti imajo večjo kontinuiteto v smeri NW-SE, medtem ko se v smeri proti SW relativno hitro izklinjajo.
Največja količina pisanega konglomerata na- stopa v osrednjem delu Žirovskega vrha in se v smeri proti NW in SE zmanjšuje. Glede na razliko v prodniški združbi sivega in pisanega polimiktnega konglomerata predpostavljamo zanju različni izvorni območji. Geometrija in struktura sedimentnih teles pisanega poli- miktnega konglomerata kaže na aluvialno vr- šajno sedimentacijo in lateralno smer trans- porta od severovzhoda proti jugozahodu (sl.
5 f). Zaradi erozije večine severovzhodnega dela sedimentacij skega bazena in komplek- sne tektonske zgradbe nimamo drugih doka- zov za navedeno smer transporta pisanega polimiktnega konglometata.
Opisanim peščeno-prodnatim sedimentom je sledila pretežno peščena sedimentacija s podrejeno količino prodnate in muljaste kom- ponente. Znotraj odloženih sedimentov smo, v odvisnosti od položaja, lahko izdvojili štiri do pet manjših ciklov z zaporedjem zmanjše- vanja zmavosti, katerih debelina se spreminja od 15 do 35 m. V spodnjem delu ciklov pre- vladujejo sivi peščeni, ponekod prodnati sedi-
menti. V teh delih prvih dveh ciklov so tudi največja uranova rudna telesa na območju Žirovskega vrha. Ti sedimenti predstavljajo koritne oblike in prepletajoče sipinske kom- plekse, ki so jih odložili tokovi s prevladu- jočim talnim transportom. Poteka tokov, iz katerih so se usedali omenjeni sedimenti, ni- smo mogli vedno nedvoumno opredeliti. V številnih primerih zasledimo značilnosti, ki kažejo na bolj ali manj vijugav, meandrirajoč potek toka (sl. 5 g). V zgornjem delu ciklov so poleg peščenih tudi muljasti sedimenti, ki so se usedali iz meandrirajočih tokov z meša- nim, talno-suspenzijskim transportom (sl. 5 h). Zgornji deli ciklov predstavljajo bolj ali manj izoblikovano obrežno ravnino ali nivoje s pogostejšim pojavljanjem opuščenih korit.
Zaradi razlik v izrazitosti in kontinuiteti iz- oblikovanja zgornjega dela prvega cikla med petimi na različnih območjih prihaja tudi do različnega števila (štiri ali pet) izdvojenih ci- klov. Njihovi vrhnji deli označujejo obdobja s počasnejšo sedimentacijo pretežno suspen- diranega materiala. Zato so bili sedimenti intenzivno oksidirani. V njih pa so se razvili horizonti s kalcitnimi konkrecijami.
Na območju Žirovskega vrha znaša pri- bližna skupna debelina omenjenih štirih do petih ciklov 105 m. Debelina drugega makro- cikla v območju Brebovniškega člena pa je 230 m. Podobno kot pri prvem makrociklu se njegova zgradba in debelina proti robovom sedimentnega bazena spreminja in manjša.
Enako velja tudi za celoten Brebovniški člen.
Njegova debelina se spreminja od 0 do skoraj 400 m. Predpostavljamo, da je prišlo po odložitvi sedimentov Brebovniškega člena do hitrega umika glavnega rečnega toka z ob- ravnavanega območja in/ali sorazmerno hitrega zmanjšanje gradienta rečnega siste- ma. Tako je za Hobovški člen zančilna pre- vladujoča počasna sedimentacija muljastih, podrejeno peščenih sedimentov na obrežni ravnini z vsemi svojimi podokolji in manjšimi kanali.
Facies, development and interpretation of sedimentary environment of the uranium- bearing Brebovnica Member of the Val Gardena Formation in the Žirovski vrh
area Introduction
The Val Gardena Formation has the lar- gest continuous extension in Slovenia in the area between Cerkno and Smrečje where it outcrops as an irregularly wide belt in the NW-SE direction.
In the Cerkno and Sovodenj areas nume- rous showings of copper ore attracted at- tention of researchers already in the 19th cen- tury. With discovery of radioactive anoma- lies in the Žirovski vrh area in 1960 and with later opening of the uranium mine of Žirovski vrh the interest for the Val Gardena Formation further increased.
Several years of the investigation Geo- logic factors of Hg, Cu and U mineralization (Mlakar, 1978 to 1983) resulted into a new geologic map of the territory between Cerk- no and Smrečje (Fig. 1) that incorporate also data from boreholes and mine workings. In the yearly research reports also basic data about ali lithostratigraphic members of the Val Gardena Formation are recorded. The geologic structure of Žirovski vrh and sur- roundings is described in short by Mlakar and Placer (2000). Detailed information on sedimentary and postsedimentary evo- lution of the Val Gardena Formation in this area and on certain dilemmas of lithostra- tigraphic nomenclature were presented by Skaberne (1995).
Basic geologic characteristics of the Žirovski vrh area
Between Cerkno, Žirovski vrh (Fig. 1) and Smrečje extends in the NW-SE direction an about 20 km long and up to 5 km wide belt of rocks of the Val Gardena Formation. The area is situated at the contact of External Dinarides and Southern Alps consisting of overthrust units. In a wider sense the area of Žirovski vrh belongs to the External Di- narides, and in a narrower sense to the Idri- ja-Žiri territory that constitutes a part of the Trnovo nappe (Mlakar, 1969; Placer, 1981, 1999; Mlakar and Placer, 2000).
The overthrusted structure is dissected by several fault systems of various direc- tions. The Sovodnje fault along which the SW block was moved downward for 200 to 400 m is the most important of these fault systems (Mlakar and Placer, 2000).
In the base of the Val Gardena Formation occur shales of the Cc superposition unit.
Their age has not yet been paleontologically proved, therefore they have been attributed on the base of older studies to the Upper Carboniferous, permitting their possible Lo- wer Permian age (Mlakar, 1987; Mlakar et al., 1993; Mlakar and Placer, 2000;
Mlakar, 2001). The contact between the Cc superposition unit and the Val Gardena Formation is often of tectonic, overthrust character, and in undisturbed localities it appears as angular-erosional disconformity.
The Val Gardena Formation consists predo- minantly of red, subordinately grey, grey- green and green, prevailingly middle grained and to a lesser degree fine and coarse grained clastic rocks. Based on lithologic characte- ristics Mlakar (1978-1983) subdivided the Val Gardena Formation into six superpo- sition units marked A,, A2, A3/1, A3/2, B and C. Later these units were classified as litho- stratigraphic members and named the Bre- bovnica (Br), Hobovše (Ho), Zala (Za), Kop- rivnik (Ko) Škofje (Šk) and Dobračevo (Do) Members by him (Mlakar and Placer, 2000).
The Brebovnica Member (Br) consists mainly of grey and grey green, in places red and green variously grained and prevailingly feldspar quartz lithic sandstones, conglome- rates and less shales. The uranium mine- ralization occurs in the upper half of the Brebovnica Member in the Žirovski vrh area.
Thickness of this member varies from 0 to 400 m, and it pinches out in northwest.
The Hobovše Member (Ho) is built of red shale with several meters thick lenses of red and grey fine-grained sandstone. In the lat- ter occur in places copper mineralizations.
The member is 20 to 280 m thick.
The Zala Member (Za) is represented by red, variously grained sandstones and subor- dinately thinner beds of red shale. Its thick- ness varies between 180 and 380 m.
The Koprivnik Member (Ko) consists of red conglomerates and sandstones of varying grain size and of smaller amount of shale. In the wider surroundings of Žirovski vrh the
182 Dragomir Skabeme member attains 550 m of thickness. North-
west of Sovodnje the Zala and Koprivnik Members thin and finally pinch out. In the southeastem part of the considered territory (Lavrovec) the beds that could be compared to Zala and Koprivnik Members appear in a different development.
The Škofje Member (Šk) is developed in the Škofje and Sovodenj areas as grey lithic quartz sandstone in which the copper mine- ralization occurs in places (Škofje, Sovo- denj). In the Javorjev dol area appear in the same lithostratigraphic level lenses of light grey and grey brownish, in places pink con- glomerate that becomes southeastwards mo- re continuous and thicker, attaining a thick- ness of 100 m. At Lavrovec two prograding coarsening-upward successions could be di- stinguished. They consist of grey and grey yellowish sandstones and conglomerates, the latter being in places also red. The succes- sions attain a thickness of up to 740 m, and they represent the equivalent of the Zala and the Koprivnik Members.
The Dobračevo Member (Do) is developed in the Sovodenj area prevailingly as red fine- grained sandstone attaining 120 m of thick- ness. Towards southeast it passes to red shale that thins and pinches out at Lavrovec.
The thickness of the entire Val Gardena Formation varies from 200 m in the Škofje area to 1750 at Žirovski vrh where it attains its maximum thickness in Slovenia.
The lower part of the Val Gardena For- mation at Žirovski vrh could be older than 255 million years which corresponds to the Kazanian, the lower part of Upper Permian in its two part subdivision (Odin & Odin, 1990), or to the Middle Permian in the three part subdivision of Permian. This is confir- med also by the only determinable fossil re- mains (pollen) found in the P-10 adit and B- 63 borehole (Jelen et al., 1981).
Carbonate rocks transgressively overlie the terrigenous Val Gardena Formation. They build the Žažar Formation that is an equi- valent of the Bellerofon Formation in the Carnian Alps.
In the following we will limit ourselves only to the Brebovnica Member that is also economically the most interesting member of the Val Gardena Formation owing to con- siderable concentration of uranium ore. The basic subdivision of this member was carried
out in connection with exploration of ura- nium ore (Omalj ev, 1967 a, b;Budkovič,
1980).
Methodology of examination and interpretation
In the Žirovski vrh mine area (Fig. 1) we logged ten detailed profiles that partly over- lap, and that cover the entire and maximum preserved thickness of the Brebovnica Mem- ber in the entire area between Cerkno and Smrečje.
The logged profiles represent unidimensio- nal vertical successions of facies. Since the Val Gardena Formation consist prevailingly of clastic rocks and as the grain size repre- sents one of the basic and in clastics the most important property, it was used for the basis of the facies subdivision. Three basic con- glomerate, sandstone and mudstone facies were distinguished. They were subdivided in more detail according to additional defining criteria as their sedimentary structures and composition. Since the sedimentary structu- res were formed during sedimentation and since they reflect the interaction between flow, bed and transported material, from them cer- tain characteristics of the flow could be infer- red.
The vertical successions of facies were associated to sedimentary sequences that are bounded by third and higher order bounding surfaces (M i a 11, 1988). An ideal sequence of the most well known meandering river de- posit consists of lower, coarse grained, point bar and upper, fine grained, overbank sedi- ments.
Sedimentary sequences were associated in- to various higher order units (the first of El and the second of E2 orders; Fig. 2). The units are of interpretative character and they should represent the unit bars, channel forms and braided bar and overbank complexes of rivers or alluvial fans. Complete representations of profiles, defined units and detailed interpre- tation are presented by Skaberne (1995).
Ali discussed relative frequencies of in- dividual facies are shown in the following with respect to their thickness in considered sections of carefully logged P-10 abit, Pr- 6/2-3 and Pr-6/0-4 crosscuts in the central part of the Žirovski vrh uranium mine.
Facies and their interpretation In the Brebovnica Member the most fre- quent are the sandstone and conglomerate facies, while the mudstone and carbonate facies are less developed.
Conglomerate facies
The conglomerates, sandy conglomerates and gravely sandstones, of which the last two mentioned prevail, are attributed to con- glomerate facies that comprise 18.6 % of the Brebovnica Member. The conglomerate facies are of variously grey, green and subordinately red color shades. They occur in irregularly thick beds and lenses of 5 cm to 9 m thickness.
In conglomerates the following pebble groups can be detected macroscopically:
grey-white and rose quartz, grey, green and red volcanic rocks, rare granitoid rocks, chert - lidite and jasper, limestones, sandstones, tuffs, sericite slates, phyllites, quartzites and intraclasts of shales and carbonate concre- tions.
In conglomerates alterations of color and composition of pebbles were detected, and on this basis two main conglomerate facies were established.
The grey polymictic conglomerate is re- presented with 8.5 %, and is of variously grey and subordinately greenish color sha- des. In it pebbles of grey-white quartz, grey and green volcanic rocks predominate over pebbles of lidite, tuffs and intraclasts (Pl. 1, Fig. 1). It usually forms more or less con- tinuous beds and lenses of 10 cm to 4.5 m thickness in individual sequences.
The variegated polymictic conglomerate has a very diverse pebble composition that gave it the name. In it pebbles of grey-white and rose quartz prevail, while pebbles of grey and green volcanic rocks, lidite, jasper, tuffs and intraclasts are less abundant (Pl. 1, Fig. 2). Along with the mentioned pebbles occur in places also pebbles of red volcanic rocks and limestones. The variegated poly- mictic conglomerate is prevailingly green, rarely reddish and even more rarely grey. It forms more or less continuous beds and len- ses from 10 cm to 8.1 m thick in considered sequences.
The variegated polymictic conglomerate is irregularly distributed in the Žirovski vrh
area. It has the maximum thickness in the central part where it amounts to 10.1 % of total thickness of the Brebovnica Member, whereas it thins towards NW and SE. It occurs in several horizons that may fast pinch out laterally in the SW direction. Between individual horizons the grey polymictic con- glomerate is interbedded.
For more detailed determination of facies the predepositional and syndepositional se- dimenta^ structures were used.
Se - erosional surfaces (Pl. 1, Fig. 1, 2) are of the third or higher order bounding sur- faces (Miall, 1988, 1990). They are com- pared to the Se lithofacies - erosional scours with intraclasts (Rust, 1978; Miall, 1978) and the SS lithofacies (Cant & Walker, 1978).
Gm - massive conglomerate is the most abundant, forming 17.0 % of the Brebovnica Member thickness.
Gh - horizontally bedded conglomerate is more to less distinctly expressed (Pl. 2, Fig.
1). Miall (1977, 1978) associated conglo- merates with massive and horizontal bed- ding to the Gm lithofacies - massive and crudely bedded gravel. The Gm and Gh con- glomerates could represent longitudinal bars, lag coarse-grained deposits or alluvial fan sieve deposits.
Gt - trough cross-bedded conglomerate is more or less clearly expressed, and makes only 0.4 % of total thickness. It is interpreted as channel fill.
Sandstone facies
The sandstone facies are the most abun- dantly represented. They comprise 70.0 % of the Brebovnica Member thickness. Based on grain size they were subdivided into three groups: coarse (10.6 %), medium (38.0 %) and fine-grained (21.4 %) sandstone. They are of grey, red and subordinately green color sha- des, and they form more or less regularly thick beds and lenses. Their thickness in considered sequences varies between 5 cm and 18.2 m. They are underlain by conglo- merates and shales.
Data on grain size distribution in sand- stones of the Val Gardena Formation as well as interpretation of their depositional en- vironment based on them, defined it as flu- vial, are given by Skaberne (1995, 1997).
184 Dragomir Skabeme Sandstones are composed of terrigenous
grains of quartz, feldspars - mainly plagio- clases, lithic grains - of volcanic rocks, gra- nitoids, metamorphic rocks and subordina- tely sedimentary rocks, phyllosilicates - espe- cially muscovite and chlorite, and accessory heavy minerals.
Terrigenous grains are bound by cement and matrix. Most of cement consists of quartz, feldspars, calcite, dolomite and numerous other minerals that occur in various forms and in several generations. The larger part of matrix belongs genetically to epimatrix that consists predominately of quartz and illite-sericite.
With respect to the presence or absence of predepositional and especially of syndeposi- tional sedimentary structures in individual granulometric groups of sandstone facies se- veral detailed facies were distinguished.
Se - erosional surfaces (Pl. 2, Fig. 3) are compared, as in the conglomerate facies, with the Se lithofacies (R ust,1978;Miall,1978) and with the SS lithofacies (Cant & Wal- ker, 1978).
In the upper part of the sandstone mem- ber of some sequences the Ss - scour-fill sandstone (Fig. 3) and partly the St - solitary trough cross-bedded sandstone (Miall, 1977) were detected.
Srn - massive sandstone is the most abundant among ali sandstone facies, and it represents 47.8 % of the Brebovnica Member thickness. Compared to known literature da- ta the share of the massive sandstone in the considered profiles is surprisingly high. We consider the main reason for such abundance of massive bedding to be the high degree of tectonic deformation of rocks.
Sh - horizontally laminated and bedded sandstone (Fig. 4, Pl. 2, Fig. 2) is represented by 9.1 % of the Brebovnica Member. It is a product of plane bed deposited mostly, but not always, in the upper flow regime.
Sl - low angle planar cross-laminated and bedded sandstone (Pl. 2, Fig. 2) is rare in the considered profiles, represented by only 1.1 %. It reflects the upper flow regime, and is usually deposited on a somewhat inclined basis, or it fills shallovv erosional scours.
Sp - planar cross-bedded sandstone (Pl.
1, Fig. 3) comprises 1.6 % of total Brebovnica Member thickness. In the Žirovski vrh area the dips of the planar cross bedding have a three-modal distribution. The first mode is
in the direction at about 60°, the second at about 240°, and the third, the least frequent, at about 150°. This facies was formed as a result of migration of two-dimensional du- nes, transverse or languid bars, and cha- racterizes the lower flow regime.
St - trough cross-bedded sandstone (Fig.
4) is present with 9.0 %. This facies repre- sents channel fills with the migration of three-dimensional dunes, and is typical for the lower flow regime.
Sr - cross-laminated sandstone (Pl. 2, Fig.
2) is represented by 1.3 % in the thickness of the Brebovnica Member. The facies was formed by migration of two- and three-di- mensional ripples in the lower flow regime.
Mudstone facies
Lithologically the mudstone facies com- prises siltstones and shales of various red, violet, grey to dark grey and almost black and greenish colors. They make 11.4 % of the considered member.
The fine-grained rocks have a hetero- geneous texture. Textural heterogeneity is caused by altemation of coarser and finer grained laminas, bioturbation and concre- tions, and by cleavage domains.
They are composed of muscovite - illite, chlorite, quartz, feldspars - albite and rarely microcline, and in places by additional cal- cite, dolomite, pyrite and hematite.
The mudstone fasies are texturally slaty or laminated.
Fs - slaty shale is prevailing among the mudstone facies. We believe that most of the present slaty shales had expressed fine horizontal lamination, which was obliterated mostly by tectonic strain and other post- depositional alterations.
Fl - laminated shale (Pl. 2, Fig. 3) with horizontal or cross-lamination and lenticu- lar bedding is subordinate in the Brebovnica Member.
The mudstone facies represent overbank sediments deposited from suspension or weak traction currents.
Carbonate facies
The calcite and dolomite concretions (Pl.
2, Fig. 4) and thinner, largely discontinuous
