KOPERNIKOVA RETORIKA: GIBANJE ZEMLJE MORA BITI MOGOČE*
Jea n-Ja c q u e s Szczecin ia rz
K opernikova geometrija. P rve opazke. Načelo homogenosti
N a rav n o in d ife re n tn o g ib a n je j e gibanje trd n e ozirom a m a te ria ln e sfere, ki se o k o li sam e seb e vrti e n a k o m e rn o glede n a svoje središče, k jer p o te k a n je n a os. N je n a n arav a — sfe ričn a, k o tje narav a gibanj aristotelsk ega kozm osa - dela iz te g a g ib a n ja n a ra v n o g ib an je v čisto geom etrijsk em p o m e n u . V edn o se ču
d im o o b dejstvu, d a k o p e rn ik a n sk o gib anje n im a n ik ak ršn e fizikalne lastn o sti. T o d a t o j e p o sle d ic a dejstva, d a j e to gib an je m a te ria ln e sfere, k i j e iste vrste k o t A risto telo v a sfe ra .1
V ideli sm o, d a b i to sm elo držati sam o za svet zgoraj, za s u p ra lu n a rn i svet.
T o d a za K o p e rn ik a sfe rič n a o b lik a im p licira g ibanje, k ije zato naravno. T ako j e to rej fo rm u lira l d ru g a rg u m e n t, ki izhaja n e p o s re d n o iz njegovega k o n c e p
ta gib an ja.
»Za trd n o d o g n a n o pa im ejm o, d a je Zemlja, ujeta m ed tečaja, zameje
n a s kroglasto površino. Zakaj se torej še naprej obotavljam o pripisati ji gibljivost, ki po naravi ustreza njeni obliki.«'2
* © Ed. F lam m arion (O bjavljeno z dovoljenjem avtorja in založbe.) Prevedeno p o je a n - Ja cq u es Szczeciniarz, Copernic et la révolution copemicienne, Flam m arion, Pariz 1988, str. 83-
105. P revedena so ključna poglavja dru g eg a dela knjige »La rh eto riq u e de C opernic: Le m o u v e m en t de la T e rre d o it être possible«.
1 V prašanje k o n k re tn e fizične intervencije prvega gibalcaje precejšen problem kozm o
logije in astronom ije, še posebej srednjeveške. To izpostavi problem sam ogibajoče sfere, k a r je vprašanje, ki g a j e zastavil že novoplatonizem . K oncept geom etrijske rotacije kot posledice sile »povzročanja« te r »lahkosti« sferične rotacije na ravnini j e osnova razmiš
ljanja fizikov v K opernikovem času. T a k oncept sem potegnil iz B uridanovih tez, ker so se mi zdele najbolj inovativne.
2 N. K opernik, O revolucijah nebesnih sfer, 8. pogl. Glej prevod v pričujoči številki Filozof
skega vestnika. [Prev. M. Vesel. P revod celotne prve knjige De revolutionibus je. v pripravi pri Založbi ZRC, op. prev.].
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
Č e j e Zem lja sferična, j e n je n o g ib a n je vsaj n arav n o . N je n o g ib an je j e verjetno, k e r je m o g o če - naj b o b re z p re d p o s ta v lje n ih k a ta stro fa ln ih p o sle
dic - in k e r se sklada z g eo m etrijsk o obliko. T u im a m o z o p e t klasičen a rg u m en t, ki sestoji v izpeljavi g ib an ja k a k e g a telesa iz n jego ve g e o m e trijsk e o b li
ke. A risto tel pojasnjuje, d a j e sfe ričn a o b lik a c e lo tn e g a ko zm o sa tista, ki k ar najbolje u streza n jegovem u gibanju. In še več, sfe ra j e p o p o ln o telo , k e r im a za p o sled ico gibanje, k ije zato še to lik o lažje.
Da bi lahko o zem eljski sferi sklepali n a isti n a č in k o t o sferi sveta, j u j e treba h om ogenizirati. Ko sta tako m a te ria ln o asim ilirani, lah k o K o p e rn ik izrazi svoj a rg u m e n t. K e rje Zem lja sfera in k e r je iste n arav e k o t k o z m o s,j e n je n o gibanje toliko lažje, k e r gre za sfero. In k d o rk o li razm isli o ro tira jo č i sferi, ugotovi, d a j e ro tac ija okoli osi lah k a. K o p e rn ik n e pravi sam o , d a se Z em lja vrti zaradi svoje oblike, tem več u p o ra b i aristo telsk i a rg u m e n t, ki g a je p r e m e stil. Č e j e Zem lja re sn ič n o sferična, pravi (in t o j e res) - k e r j e ta sfe ra iste narave k o t vse sfere sveta in k e r je b ilo z a trje n o , d a j e g ib an je to lik o lažje, če gre za gib an je sfere - ni tre b a zahtevati z u n a n je g a g ibalca ali n e k o n erazlo žlji
vo silo, d a bi spravili Zem ljo v gib an je.
Če te g a n e zahtevate za sfero zvezd, zakaj bi to zahtevali za Zem ljo? T o d a , bo kdo rek el, gib an je zadnje sfere in g ib a n je d ru g ih s fe rje o dv isn o o d p rv eg a gibalca. G ibanje, če tu d i j e n arav n o - v sm islu, d a u stre z a e le m e n to m tisteg a m esta, v k a te re m se odvija - j e v e d n o od v isn o o d n e k e g a vzroka. D a bi b ilo gibanje Zem lje re sn ič n o dejansko, zato k e r je sferičn o , bi m o ra lo im eti vzrok, tako k o t vsako sferično gibanje.
Z a to je tu d i K opernikov a rg u m e n t m o g o če ra z u m e ti k o t p o g o je n . Č e p riz
nate, d a j e gibanje sveta m ogoče, k e r j e sfe ričn o , j e tre b a ra v n o tak o p riz n a ti gibanje Zem lje, k ije m n o g o bolj p re p ro s to .
T o d a , pravi A ristotel, ja z n e d o p u šč a m , d a j e g ib a n je n e b e s la h k o , k e r je sferično. G ibanje n eb e s im a vzrok, n i g ib an ja b re z gibalca, k i j e ra zličen od gibanega, n e g led e n a to, kaj bi bilo m o g o če p re d p o sta v lja ti. S ferič n o st j e pogoj gibljivosti, v en d a r n e edini. K o p e rn ik torej doseže, d a aristotelovski ugo- varjalec sklepa n a tem elju njegovih, K o p e rn ik o v ih , p re d p o sta v k . In to toliko bolj, k e r n e k a d ru g a oblika njegove teze iz re c n o im p lic ira zavračanje prv eg a gibalca. Iz teg a zavračanja se b o lah k o razvila g e o m e trijsk a a rg u m e n ta c ija .
Kajti, d o d aja K opernik, nič n a m n e zagotavlja, d a j e c e lo te n svet re s n ič n o zam ejen s k o n čn o sfero. T a trd ite v je v n a sp ro tju s tisto iz p rv eg a poglavja.
»Na začetku m oram o biti pozorni na to, d a je svet kroglast: ali zato, ker je ta oblika najpopolnejša od vseh, saj n e p o treb u je n o b en e g a veziva, p o p o ln a celota, kateri ni m ogoče ničesar do dati ali odvzeti; ali zato, ker je od vseh likov najzmogljivejši in se najbolj prilega tistem u, kar želi
zaobjeti in o h ra n iti vse stvari; ali tudi zato, ker vidimo, da so vsi v sebi zaključeni deli sveta - govorim o Soncu, Luni in zvezdah - , takšne obli
ke; ali zato, k er vse strem i k tem u, da bi bilo zamejeno s to m ejo, k a rje vidno pri vodnih kapljah in drugih tekočih telesih, ko hočejo biti zame
je n a sam a p o sebi ... «3
P ovzem im o njeg o v o dokazovanje. Če bi se, p o P tolem aju, N eb o gibalo, je d ejal K o p e rn ik , bi to g ib an je, z ozirom n a to, d a bi c e n trifu g a ln a sila proizva
ja la v e d n o p o m e m b n e jše u čin k e povečevanja, povečujoč hitro st, postajalo ved
n o h itrejše, kajti ta p r o s t o r j e v e d n o p re m a g a n v štiriindvajsetih u rah.
»Toda pravijo, d a o nstran n eb a ni [nobenega] telesa, ne mesta in ne p raznine, in sploh ničesar, in da zato ni [ničesar], kam or bi lahko nebo ušlo.«4
T a a r g u m e n tje težaven. P o te m k o je p redpostavil c e n trifu g aln o silo, k ijo proizvaja ro ta c ija n e b e s n e sfere, in p o te g n il konsekvenco n e d o lo č e n e razširi
tve sveta, p o n o v n o vpelje n a č e lo k o n č n e g a sveta, ki vsebuje to ta lite to obstoje
čih stvari. K er ta svet vsebuje vse in k e r ni zunaj njeg a n ičesar, ni razvidno, kako bi la h k o ta p re d p o sta v lje n a c e n trifu g a ln a sila proizvedla u čin k e širjenja.
T o d a , bi la h k o ugovarjali, č e je svet k o n če n - in zaobsega vse - p o te m je izklju
č e n o , d a bi tak o silo sp lo h lah k o p redpostavili. Če taka sila n e obstaja, takoj izgine a b s u rd n o st ro tac ije sveta.
Če to rej želim o v m iru nadaljev ati s to predpo stav ko , j e tre b a h k ra ti p re d postaviti, d a sfe ričn i svet n i vse, in d a j e zunaj n jeg a p ro sto r ali p ra zn in a, ka
m o r se la h k o razširi. D a bi K o p e rn ik lahko p o teg n il konsekv enco ab su rd n e h ip o te z e , k o n sek v e n co k a te re a b s u rd n o st bo tudi pokazal, j e prisiljen do dati p re d p o sta v k o , s k a te ro zav rn e vsak ugovor p ro ti ab su rd n o sti p re d p o sta v lje n e teze. In, še bolj n e n a v a d n o , u g o v o r a b su rd n i tezi j e tu d i sam teza, k ije pravza
prav po g o j teze, k ijo želi d okazati.
P ravzaprav n a jp re j pravi, d a bi bilo treb a , k o je svet postal n esk o n č en - če želim o še n a p re j p o d p ira ti njegovo rotacijo - d o pustiti, d a se n esk o n č n o gib
lje. N o, A ristotel je pok azal a b s u rd n o st take trditve; »tega, k a r je n esk o n čn o , ni m o g o če p re iti, n iti [n e m o re biti] n a n o b e n n ač in gibano.« Sklep: če d o p u stite ro ta c ijo sveta, j e tre b a zaključiti, d a se b o končala. V e n d a r p a K o pern ik n a začetk u n i želel p o k az ati tega; ž e le lje pokazati, d a je tre b a , če predp o stav i
m o a b s u rd n o st g ib a n ja Z em lje, isto storiti za N ebo, kajti v tem p rim e ru ce n tri
fu g a ln a sila p ro izv e d e še p o m e m b n e jšo škodo. Zdaj p a kaže, da sledi iz te p re d p o sta v k e o Zem lji v g ib a n ju k o t n ev zdržne n e k a d ru g a p re d p o stav k a - o
3 K opernik, op. cit., 1. pogl. O paziti je tudi, da če obstaja geom etrizacija, je to tudi rezultat m o re b itn e intervencije neke sile.
4 K opernik, op. cit., 8. pogl.
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
gib an ju N eba in torej nevzdržen značaj ro tac ije n eb a ; iz te g a la h k o to rej za
ključi, d a m o ra N eb o m irovati.
K o p e rn ik povzem a n ek i d ru g a rg u m e n t, n a m e n je n d o p o ln itv i p r e d h o d nega, in torej zatrdi, d a j e ta zaustavitev n ed o jem ljiv a, kajti n e vidi, k ako bi bila lah k o kakšna stvar zaustavljena o d n ičesa r. T o d a v prv em p r im e r u p rid e d o ustavitve zato, k e r je p rotislovno , d a bi se n e s k o n č n o la h k o g ib alo in n e zaradi n e k e z u n a n je zavore. Da bi o h ra n ili k o h e r e n tn o s t sk lep an ja , j e tre b a predpostaviti, d a ig ra A ristotelov a r g u m e n t sam o fo rm a ln o vlogo, k a r im p lici
ra, d a je treb a za p re p re č ite v gib an ja n e s k o n č n e g a n ajti n ek i m a te ria ln i vzrok.
V tem p rim e ru poziv k zunanji interv en ciji že p re d p o sta v lja zavrnitev ko n č
n eg a sveta in re a ln o zatrditev p riso tn o sti c e n trifu g a ln e sile. N a sp ro tn o , p r e d postaviti, d a ta sila, o kateri govorim o, n e m o re proizvesti svojih učink ov , k e r ni n ičesa r zunaj sveta, p o m e n i tudi p re p o v e d a ti si razložiti n jeg o v o ustavitev.
D a bi ga ustavili, j e tre b a p re d p o sta v iti n e k o z u n a n jo stvar. Če te g a n e želite storiti, j e tre b a d o p u stiti, d a se N e b o širi. V te m p r im e r u se a r g u m e n t lah k o razvije in iz njega lahko zaključim o, d a bi svet postal n e sk o n č e n . T o d a ted aj bi se tu d i v tem p rim e ru gibanje m o ra lo ustaviti.
K opernik j e sp re m e n il re g ister a rg u m e n ta c ije ; v prv em p rim e ru j e za tr
dil, d a če p red p o sta v im o širitev U n iv e rz u m a za rad i u č in k a c e n trifu g a ln e sile, to n a sp ro tu je A ristotelovem u aksiom u: »tega, k a r j e n e sk o n č n o , ni m o g o če p reiti, n iti [ne m o re biti] n a n o b e n n a č in g ibano«; v d ru g e m s e j e p re m e stil n a gledišče »izkustva«; d a bi n e k a sila p re n e h a la u čin k o v ati, j i j e tr e b a z o p e r
staviti oviro. T a sp re m e m b a t e r e n a je m o g o ča, kajti v re sn ici še n a p re j a n a lo g n o m isli silo, ki d elu je n a zad n jo sfero, in zem eljsko silo, k a r je znova an tiari- stotelsko. In v o b e h p rim e rih se g ib a n je ustavi.
Če p rizn a m o A ristotelov aksiom - širitev U n iv e rz u m a j e p ro tislo v n a - j e tre b a najti sredstvo, d a bi silo zaustavili. Če sm o v tej fazi sk lep an ja » k o p ern i- kanci«, p o te m s ije , da bi se širitev sile p re n e h a la , n u jn o zam isliti n e s k o n č e n U niverzum ali - t o j e za K o p e rn ik a sin o n im n o - n e k o z u n a n jo s t sfere zvezd stalnic. T oda, č e je m o g o če najti z u n a n jo st sfere zvezd stalnic, aristo telik o v n e postavljam o več v protislo%je z njihovim i p re d p o sta v lje n im i n ačeli, kajti iz ari- stotelizm a eksplicitno izstopam o. T o bi p o m e n ilo , d a bi za p o d p o ro n e k e psev- doaristotelovske p redpo stav k e, ki naj bi c e n trifu g a ln o silo zo perstavila giba
n ju Z em lje in ki bi sp rejela n e p re m ič n o s t Z em lje in d o p u stila g ib a n je sfere sveta - proizvajajoč tako ce n trifu g a ln o silo - m o rali d o d a ti n e k o d ru g o n a č e lo, ki je ja s n o nearistotelovsko.
S klepanje torej znova sp re m e n i svoj cilj. K o p e rn ik z a črta ko zm o lo šk o ref
leksijo, k i je veljavna sam a p o sebi. T a refleksija se razvije iz k o n c e p c ije h ip o teze, po kateri j e U niverzum n e sk o n č e n . T re n u tn o j o j e n a d o m e stila n u jn o s t pokazati, d a je zad nja sfera n eg ib n a. T o d a , č e je to n e sk o n č n o st m o g o č e d o je
ti n a n ek i d o lo č e n n a č in , ted aj b o im plicirala, da zunaj zad n jeg a N eba ni n ičesa r. N a re d im o d o jem ljivo dejstvo, d a ni ničesar zunaj N eba, in n a ta n a
čin ga lah k o tu d i n a r e d im o n e g ib n e g a .
N e n a v a d n o j e , d a k o p e rn ik a n sk a d ed u k c ija n astopi p o d o kazu a b su rd n o sti, d a j e tre b a p re d p o sta v iti, d a N e b o ro tira in d a torej proizvaja cen trifu g al
n o silo in širitev U n iv erzu m a. H o te n je dokazati a b su rd n o st teze, tiste teze, ki m u n a sp ro tu je , j e tisto, ki ga p riv e d e do dokazovanja, ne te ab su rd n o sti, tem več d ru g e teze - ki n a sre čo u strez a njegovi lastni tezi - teze o n eg ib n o sti z a d n je g a N eb a. K ljub te m u p a a rg u m e n t ni nič m anj iz re d e n , saj j e ta dokaz izp eljan p re k o p o s re d n ik a n u jn e predp o stav k e, če želim o zagovarjati začetn o a b s u rd n o tezo - o b staja c e n trifu g a ln a sila k o t p osledica ro tacije N eb a - o n e sk o n č n o sti N eba.
Za K o p e rn ik a to rej n i p o m e m b n a »ustreznost« u govora lastni tezi. Bistve
n a teza, ki d o p u š č a za trd ite v n eg ib n o sti zadnje sfere, je n e sk o n č n o st sveta.
Pravzaprav, k e r je n u jn i pogoj gib an ja k o n čn o st U niverzum a, b o m o rekli, p rek k o n tra p o z ic ije , d a n jegova n e sk o n č n o st im plicira njegovo n eg ib n o st.
»Ce pa bo n eb o b rezm ejno [ozirom a neskončno] in sam o od znotraj zam ejeno [oz. končno] z vbočenostjo, bo nem ara še prej potrjeno, da zunaj n eb a ni ničesar, kajti tedaj bo vse v njem, ne glede na to, kolikšno velikost bo zavzemalo; vendar pa bo nebo ostalo negibno. Kajti najm oč
nejše, s čim er si prizadevajo utem eljiti, d a je svet končen, je gibanje.«5 P o sle d ičn o širitev c e n trifu g a ln e g a u čin k a rotacije povzroči n esk o n čn o st N e b a in to rej zaustavitev te ro tac ije p o en i strani, če se stro g o d ržim o aplika
cije g o rn je g a aksiom a, ali, p o d ru g i strani, če preciziram o njegovo aplikacijo, tak o d a o k re p im o tezo o n e s k o n č n o sti sveta.
T o d a sam a ta p recizacija j e b ila odveč. Pravzaprav j e zadoščalo pokazati a b s u rd n o s t p re d p o sta v k e o c e n trifu g a ln i sili, ki d eluje n a zad njo ro tirajo čo sfero, z u p o ra b o u stre z n ih aristo telsk ih predpostavk . T oliko bolj, k er so le-te u p o ra b lje n e , d a bi za trd ile n e m o ž n o s t gib an ja n esk o n č n eg a. K o p e rn ik je h o tel vztrajati p ri m o žn o sti zam isli o n e sk o n č n em U niverzum u; le-taje torej nu j
n o n e g ib e n . N e g ib n o st m o ra sled iti iz nesko n čn o sti. Kljub te m u j e tre b a p o kazati tu d i, kaj bi b ila lah k o ta n esk o n čn o st.
•4
Vprašanje neskončnosti
Ko A ristotel pravi, d a zunaj N e b a n e obstaja ničesar, j e to zanj k om p ati
b iln o s k o n č n im , to rej gib ajo čim se U niverzum om . Zato m o ra K o pernik - če 5 K opernik, op. cit., 8. pogl.
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
želi aplicirati aksiom fizike, ki vpelje n e g ib n o st - n a re d iti k o m p a tib iln i id ejo zadnje sfere in idejo n e sk o n č n e g a U n iv erzu m a. Ve, d a bi m u aristo telik , ki bi m u sledil v njegovi predpostavki, lah k o ugovarjal s k o n č n o stjo z a d n je sfere.
K o p ern ik m o ra torej pokazati, d a j e U n iv erzu m v p rim e ru , č e j e vse o z iro m a če ni zunaj zadnjega N e b a n ičesar, n e s k o n č e n . V tem p r im e r u še to lik o bolj drži, d a zunaj n jeg a ni ničesar.
T o d a n esk o n č n o st tega U n iv e rz u m a je v tem s k le p a n ju p o sle d ic a p r e d p o stavke o ce n trifu g aln i sili, p rip isan i zadnji sferi. Ali bi to rej zadoščal že fo rm a len sklep, dojem ljiv logično, izhajajoč iz k o n c e p ta širitve U n iv erzu m a, ali p a je to trditev, ki m o ra im eti re sn ič n o k o zm ološko vsebino? V o b e h p rim e rih p rim e rih d o b im o ab su rd e n rezu ltat, ki izvira iz p re d p o sta v k e o c e n trifu g a ln i sili, d elu jo či n a zadnjo sfero - k ije sam a p o sle d ic a dejstva, d a sm o p re d p o s ta vili, d a bi takšna sila n u jn o delovala n a ro tira jo č o Z em ljo. In tako sm o to rej zavrnili ug ovor p ro ti g ib an ju Zem lje.
Kljub tem u se zdi, d a K o p e rn ik ču ti p o tre b o p o fo rm u lira n ju k o h e r e n t
n eg a k o n c e p ta n e sk o n č n e g a sveta. T ak o pravi:
»Če pa bo nebo brezm ejno [ozirom a neskončno] in sam o o d znotraj zam ejeno [oz. končno] zvbočenostjo [,..].« 6
P redp ostav lja n esk o n č e n svet, »prilep ljen « n a za m e jen o v bo čen o st. O n stran te vbočenosti bi bilo, ko t n je n a d ru g a stra n , o n o -sam o n e sk o n č n o . T a predpo stav k a im p licira n ek e vrste o s re d in je n je za d n je sfere, k o t j e v id en o o d znotraj, v razm erju d o ce lo tn e g a U n iv erzu m a. K o p e rn ik p o d a pred stavitev , ki j e a n a lo g n a začetni predstavitvi sfe ričn e Z em lje v ra z m e rju d o c e lo te d ru g ih planetov . N jeno rotacijo si j e m o g o če zam isliti, če j e to ro ta c ija k o n č n e g a e le m e n ta in če s sabo p o te g n e svojo n e p o s r e d n o soseščino; k a r je , p o K o p e r
niku, protislo vno za zad n jo sfero — kajti ta tvori »blok« skupaj s p re d p o sta v lje n o neskoncnosÿ’o n a zunanji stran i svoje vbočen o sti. T o n e s k o n č n o s t s i j e tre b a zam isliti ko t razširitev sfere; to d a bolj ko d o je m a m o to razširitev k o t o d d aljen o , bolj izginja sferičnost sam a. V em o, d a j e n e g ib n o s t te za d n je sfere zm ogla vpeljati ko t posled ico izn iče n je n e sk o n č n o sti. P o dal sem e n e g a o d razlogov tega izginotja.
Proces infinitizacije
P roces infinitizacije im p licira n e g ib n o s t U n iv erzu m a. Zakaj se n e bi o p r li na to, d a bi prišli d o sklepa o rotaciji Zem lje? Z ato, k e r je n e g ib n o s t za d n je sfere izpeljana iz z m o tn ih predpo stav k . T a n e g ib n o s t m o ra b iti v p ro tislo v ju s
6 Ibid.
k o n c e p to m c e n trifu g a ln e sile in pokazati m ora, d a j e n a p a č n o pripisati jo Zem lji. Ko K o p e rn ik zavrača u govor, se sam o za tre n u te k posveti dejstvu, d a je p ro izv e d el p ra v iln o tezo. Kljub te m u , p o tem k o je bila ta teza u p o ra b lje n a za zavrnitev p re d p o sta v k e , bi rav n o tako sledilo, d a gibanja Zem lje, če obstaja, n e o g ro ž a n o b e n a sila. N e m o g o č a ro tac ija zad n jeg a N eb a bi zadoščala, da bi b ila ro ta c ija Z em lje m o ž n a in d a bi pojasnila opazovanja d n ev n e rotacije. T u služi zgolj za izn iče n je p re d p o sta v k e o rušilni ce n trifu g aln i sili.
C e lo tn o K o p e rn ik o v o sk lep an je j e obstajalo v zavračanju ugovorov tezi o g ib a n ju Z em lje. T a zavrnitev ni pozitiven dokaz. T o d a izv edena j e v okviru K o p e rn ik o v e p sev d o aristo telo v sk e re k o n stru k cije kozm ologije. Po eni strani sestoji iz delo k alizacije g ib a n ja v »kinem atični« koncepciji narav no sti in, bolj te m e ljn o , iz k o n c e p c ije m o ž n e g a pripisovanja gib an ja Zemlji in N eb u z istimi p o sle d ič n im i u čin k i. N a d ru g i stra n i p a j e re aliziran a s p o m o čjo aristotelskih k o n ce p to v , ki ostajajo sk lad n i s to ra b o k o n c e p ta gibanja. N ajbolj trd n a osn o
va teg a d ru g e g a e le m e n ta sk le p a n ja ostaja nezdružljivost n esk o n čn o sti U n i
v e rzu m a in n jeg o v eg a gibanja.
Za A risto tela j e U n iv erzu m v g ib an ju n u jn o k ončen , in ta k je p rim e r sfere zvezd staln ic, k i j e m e ja sveta. In ravno tako zatijuje, da n e sk o n č e n U niver
zum im p lic ira m iro v an je, k a r je v protislovju z opazovanjem d n ev n e rotacije zad n je sfere. K o p e rn ik u p o ra b i A ristotelov aksiom brez to čke aplikacije, n e d a bi ga skušal, in to z razlo g o m , postaviti v p ro tislo \je z neovrgljivim opazova
njem . Sam i h ip o te z i o m iru jo či zadnji sferi, izpeljani iz n e sk o n č n e g a U niver
zum a, z u n a n je stra n i te sfere, j e n a m e n je n o biti v protislovju z zm o tn o p re d postavko o u n ič u jo č i sili ro tacije.
Ali n e bi bilo torej m o g o č e zao b rn iti K opernikovih arg u m en to v , izhaja
jo č iz n jih o v ih lastn ih p re d p o sta v k ? Č e je tre b a sam o zato, k e r predpostavlja
m o c e n trifu g a ln o silo, ki d e lu je n a Zem ljo, n ared iti isto za zad n jo sfero, ali ne bi m ogli p re d p o sta v iti n a ra v n e g a gib an ja zadnje sfere in zavrniti prvo p re d postavko? Č e se n e b o jim o , d a bi c e n trifu g a ln a sila razp ršila zadnjo sfero, zakaj to rej n e bi raje izbrali n a ra v n e g a gib anja zadnje sfere ko t narav neg a g ib a n ja Z em lje in s tem p rizn a li m o žn o st tega zadnjega gibanja?
T a teza bi p re d p o sta v lja la , d a d o p u šča m o velik d el K opernikovih prem is.
T o bi b ila p to le m a jsk a teza, v e n d a r v okviru k o p ern ik a n sk ih konceptov, kajti sp rejeli bi b istveno: in d ife re n c o gib an ja glede n a njegovo lokalizacijo. Cilj razm islekov, p re d sta v lje n ih v tej knjigi, je bil v ed n o n a re d iti doum ljivo giba
n je ro ta c ije Z em lje. D a bi K o p e rn ik to storil, pokaže to m o žn o st, p a tudi nas
p r o tn o m ožn o st, to d a to je predpostav ljalo vzpostavitev h o m o g en o sti teh dveh m o žn o sti o z iro m a ekvivalenco te h dveh gibanj. Ravno ta k o je bilo tre b a razši
riti d o m e n o k o n c e p ta narav n o sti; n araven sedaj p o m e n i b re z razlo čnih u čin kov m irovanja.
K o p e rn ik je želel pokazati, d a so a rg u m e n ti, ki tem eljijo n a c e n trifu g a ln i sili, nesprejem ljivi, to d a d ejansko n jih o v a o rg a n iz acija in v seb in a že p re d p o stavljata tezo, k ijo želijo dokazati o z iro m a n je n o n ač elo . K o p e rn ik že d elu je n a osnovi in d ife re n c e g ib an ja d o g ibajočeg a. N a ta n č n e je , zavrača u g o v o re svoji tezi z u p o ra b o arg u m en to v , ki p re d p o sta v lja jo že p riz n a n e p re m ise, iz k a te rih j e m o g oče p o te g n iti tezo sam o. K ljub te m u ja z n e bi rek el, d a ob staja krog, ra z e n če se om ejim o n a stro g o fo rm a le n p re v o d a rg u m e n to v . T o a rg u m en tac ijo j e m o g o če dojeti tu d i d ru g a č e .
K opernikovo sklepanje: sofizem a li rigorozno sklep a n je? Geometrizacija
Poljski astro n o m nas posk u ša p rip ra v iti d o teg a, d a bi zaznali u č in k e n je gove teze, ki zadeva gibanje. M o d alitete te teze so dovolj različn e, d a se ob li
ke, k ijih privzem a, lahko p o d p ira jo , n e d a bi ustvarile za č a ra n krog.
T e m e ljn a teza je : če obstaja g ib an je Z em lje, j e e n a k e n arav e k o t g ib an je zadnje sfere, k ije d o p u šče n o . L ah k o p re d p o sta v im o g ib a n je , p rip is a n o Z em lji, ki ni d ru g a č n e narave. T o p o m e n i, d a j e s teg a v idika p ro s to r h o m o g e n . Zavrnitev ugovora p a je v n asled n jem : če p re d p o sta v im o , d a n a Z em ljo d e lu je ce n trifu g aln a sila, j e tre b a isto storiti za sfero zvezd stalnic, k a r bi bilo še m n o go slabše. Zavrnitev ugovora tezi d e ja n sk o ni n ič d ru g e g a k o t n je n a d ru g a oblika. T o izvira iz dejstva, d a lah k o to z n a č iln o st g ib a n ja o b rav n av am o k o t prvo ind istink cijo gibajočega in o rien ta cijsk e točke, g le d e n a k a te ro se giblje.
T o prvo in distinkcijo u tem elju je k o n c e p t n a ra v n e g a gibanja.
E n ak a m o žn o st dveh gibanj p o m e n i tu d i in d istin k cijo g ib a n ja in m iro v a
nja, k a r še posebej zadeva naše gib an je. Ni tre b a po k azati, d a se Z em lja giblje, tem več predvsem to, d a j e n je n o g ib a n je m o g o če in, n u jn o , d a to m o g o če gibanje, č e je dejansko, ni a prion zaznavno. T o p o m e n i, d a n e p ro izv e d e n o b e n e g a učinka.
Z em lja se giblje in n je n e g a g ib a n ja n e zaznavam o. T o re j se giblje, k e r ni m o goče dokazati, d a se n e giblje. T o d a n ič bolj, k o t n i m o g o č e p o k az ati, d a se giblje. T o j e prva indistinkcija. K o p e rn ik izrazi to in d istin k c ijo tako, d a im e n u je g ib an je zem eljskega opazovalca n arav n o , tako k o t so m e n ili za g ib an je zadnje sfere. P o p o ln o m a o čitn o j e g ib an je Z em lje za K o p e rn ik a re a le n pojav.
T o d a njegovo sk lepanje strem i k te m u , d a bi pokazal, d a j e a r g u m e n t v p rid gib an ja našeg a p la n e ta lahko le d ru g o te n : razvije se la h k o sam o ob p o g o ju , d a je b ila n ajprej d o p u šč e n a n e m o ž n o s t vsakega d o k az a v e n i ali d ru g i sm eri.
R e sje , d a je ta teza o indistinkciji sp e t d ru g a o b lik a teze o » h o m o g e n e m « p ro sto ru , ali, kot b o m o videli, g e o m e triz ira n e m p ro s to ru . T o d a K o p ern ik o v o p o dvzeÿe j e v tem , da iz indistinkcije n a re d i n a č e lo sk lep an ja , ki ga izrek a v
Je a n-Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
aristotelovsk i filozofski term in o lo g iji. T o n ačelo indistin kcije im a torej neko fizično o p o ro , n e k a k o se m o ra m aterializirati. Ni torej zgolj o pisno v p re p ro stem p o m e n u , im a tem elj. T a tem elj j e d o lo č e n a geom etrizacija p rostora. Gi
b a n je k o t nerazločljivo, p o im e n o v a n o naravno, im a lahko, č e je realno , zgolj re a ln o st g eo m etrijsk eg a g ib an ja v ustrezn em p ro sto ru , n am re č geom etrijskem . O b lik a h o m o g e n o s ti n i tista iz klasične fizike. T o d a ko K o p e rn ik v p rim e ru o h ra n itv e g ib a n ja zasn u je p ro s to r, je , d a bi p o d p rl svoje sklepanje, prisiljen izbrisati vse, k a r bi lah k o iz te g a kozm ološkega p ro sto ra n a re d ilo p ro sto r ali sistem m est, ki bi p a rtik u la riz ira l e n o p la n e ta rn o gibanje v ra zm eiju d o d ru g eg a ali g ib a n je Z em lje v ra z m e rju d o gib an ja p lan eta. Sm eri, vzpostavljene a priori, z izh o d išče m v n e g ib n i in o sre d n ji Zemlji, n e m orejo več veljati za dnev
n o ro ta c ijo - n e g le d e n a m o č, k ijo o h ra n ja jo za naše zaznavanje; to p a več ne velja za g ib an je ro tac ije okoli S onca. Ravno tako organizacijske stru k tu rirajo če fu n k c ije U n iv e rz u m a n e m o re več zagotavljati p a rtik u la rn o središče.
T a g e o m e trija je zelo n en a v ad n a. K o p e rn ik je najprej dejal, d a je , če Zemlji p rip iše m o g ib an je, to g ib an je n arav n o , torej brez učinka. P rep ro sto je n azna
n il m o žn o st, e n a k o tisti, ki s o jo p rete h tav ali aristoteliki. In ta izjavaje že nea- ristotelovska. V n a d a lje v a n ju postavi g eom etrijsk a in fizikalna n ačela tega gi
b an ja. V e lik o k ra tje bilo p r ip o m n je n o 7 - zabeležili sm o k o n ec substan cialnih o b lik v tej novi k o n ce p ciji g ib a n ja - d a se gibanje za n ašega a stro n o m a odvija zaradi g e o m e trijsk e o b lik e p re d m e to v v gibanju. G ibanje sfere j e naravno, k e r »po n aravi u s tre z a n je n i obliki«. T orej je vse, k a r je sferično , gibljivo.
N u jn o j e to rej, d a j e Z em lja - k atere sferična oblika j e gotova - gibljiva.
K o p e rn ik vpelje nerav n o v esje v to en a k o v e ije tn o st g ib an ja zadnje sfere in sfere Z em lje. P ravzaprav sfe ričn o st sveta ni gotova. Zakaj ta dvom? K e rje p o sledica p re d h o d n e g a sk lep an ja, k a te re g a n a m e n je bil sam o n ared iti očividno n e k o fo rm a ln o p rotislovje, tu d i n e k a re a ln a posledica. K o p ern ik u je težko zasnovati U n iv erzu m , ki bi bil vse, zunaj k atereg a ni n ičesa r in ki bi bil k o n čen. R avno tak o se m u zdi n a ra v a m eja sveta nejasna. C elota dedukcij, izvede
n ih n a osnovi zaznave n e b e s n e sfere, vpelje gotovost sam o glede n o tra n je oblike ali n o tra n je v b o če n o sti U niverzu m a, ne p a g led e njegove splošne obli
ke.
N a n ek i n a č in je v p e lja n a d ru g a ekvivalenca. P lav zib iln oje misliti gibanje Z em lje, č e j e n a ra v n o , n ič m an j plavzibilno pa ni misliti, d a j e U niverzum 8 n e sk o n č e n .9 Zdi se, d a njegova k o h e re n c a im plicira njegovo neskončnost. Ven-
7 N. K opernik, Les révolutions des orbes célestes, ur. in prev. A. Koyré, Pariz 1970, opom be.
8 Tu, kot tudi drugje, tako kot K opernik istovetim koncept U niverzum a in koncept N eba.
9 V prašanje nesk o n čn eg a, ki sem ga vpeljal prej, je kom pleksno. A stronom ski kom enta
torji iz K opernikovega o b d o b ja ali zgodovinarji znanosti se glede tega n e strinjajo. Koper-
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
d a r ostaja dejstvo, n am b o d o ugovarjali, d a n e s k o n č n o s t sam o s težavo tvori neko c e lo to .10
N e d a bi K o p ern ik to n e s k o n č n o st afirm iral k o t tezo, vpelje vsaj n e k o negotovost. Če so m eje U niv erzu m a torej n e z n a n e in m o rd a s p lo h n e o b staja
jo , oblika N eb a n e im plicira, d a je N e b o n u jn o sfera. P o sle d ičn o , č e je sferič- n o st tista, ki p o te g n e za sabo n arav n o g ib an je in sfe ra tak o p o s ta n e g e o m e trij
sko in kozm ološko načelo gibanja, sp lo h n i gotovo, d a se N e b o lah k o n arav n o giblje, k e r m ogoče ni sferično. K e rje Z em lja sfera, se zagotovo giblje.
G eom etrija, ki p o d p ira n arav n o g ib an je, j e g e o m e trija sfere. Vse, k a r je sferično, se giblje. In vem o, d a j e k o p e rn ik a n sk i U n iv erzu m , k a te re g a kon- c e p c ijo je tre b a o m ejiti n a p la n e ta rn i sistem , U n iv erzu m sfer, u m e š č e n ih d r u ga v d ru g o , ki nosijo različne p la n e te , ki so tu d i sam i sferični. In sfe ričn a oblika te h sfer j e tista, ki pojasn ju je g ib an ja. D ejan sk o j e K o p e rn ik tu d i tu izvlekel fo rm a ln i vzrok, n a k ate re g a j e o sre d o to č il analizo.
T u se vsiljuje isto n ačelo sklepanja, s k a te rim j e K o p e rn ik p re n e s e l n arav nost g ib an ja n a Zem ljo. N aravno g ib an je im a svoje p o č e lo v sam em sebi v p o m e n u , v k aterem j e enostavno in la h k o , k o t pravi A ristotel; nič ga n e ovira.
Se več, m e d te m ko S tagirčan postavi v m e d se b o jn o u je m a n je m a te rijo g ib ajo čega in obliko gibanja, se sklicuje n a n a ra v n o st k ro ž n e g a in sfe ričn eg a, ki izhaja iz n ju n e geo m etrije. L astnosti k ro ž n e g a g ib a n ja p o te g n e iz analize n je gove geo m etrijske oblike. K o p ern ik m e n i, d a im a to sp o so b n o st vzdrževati gibanje pravico utem eljiti n a g eo m etrijsk i obliki, n e o d v isn o o d sklicevanja n a z u n a n je g a gibalca. Razširitev o b m o čja n arav n o sti j e , k o t sm o videli, razširitev sferičn ega k o t u n iv erzaln eg a k ozm o lo šk eg a n a č e la g ib an ja. L ah k o p r ip o m n i
m o, d a če tu d i tega n e bi storil, ni m o g o č e uvideti, k ako bi la h k o p rv e m u gi- balcu zaupal n alo g o gibati Zem ljo. V vsakem p rim e ru j e p o tre b o v a l k o n c e p t gibanja b rez aristotelovskega gibalca. T a bi m o ral, če bi ga K o p e rn ik o h ra n il, delovati z izhodiščem v sferi S a tu rn a n a osnovi n e g ib n o s ti sfere zvezd stalnic.
N araven p o m e n i b rez u n ič u jo č e g a u čin k a, g eo m etrijsk i, in g eo m etrijsk i p o m e n i brez n u jn o sti z u n a n je g a g ib a ln e g a vzroka in zato sferičen . In n a r a ven, v luči vseh te h lastnosti, k o n č n o p o m e n i b re z zazn av n eg a re a ln e g a u č in ka. N ačelo indistinkcije gibanja, ki sm o ga im en o v ali n a č e lo o p is n e re la tiv n o sti, tako p o p o ln o m a d o lo čata ta n arav a in ta g e o m e trija . D a bi lah k o po jasnil, d a gib an ja ne zaznavam , m o ra biti to n a ra v n o in g eo m etrijsk o .
T o d a to g ib an je im a realno st. Č e je ta n erazločljiva, v p o m e n u , v k a te re m
niku zadošča vpeljati negotovost glede tega v raz m eiju d o gotovosti sferičnosti Zem lje.
Najbolj verjetna se zdi neizm ernost N eba, k ar bo Tycho B rahe kasneje očital K operniku.
To za K opernika v vsakem prim eru p o m en i, d a m o ra biti sferična geom etrijska oblika razločljiva, da bi bila realna.
10 J. M erleau-Ponty, Les trois étapes de cosmologie, Pariz 1971.
j e izk lju čen a vsa č u tn a zaznava njegovega učinka, o p tič n a ali fizična (p o sp e
šek), K o p e rn ik o njej n e p o d a n ič m anj pozitivnih upravičb. T e upravičbe so v e d n o n a r e je n e s h k ra tn o u p o ra b o dveh argum en to v. E d en vzame za osnovo su b sta n c o g ib a n ja in p o jasn i, d a ga n e zaznavam o: to je n arav n o gibanje sfere, ki ga p o jasn ju je n je n a oblika. D ru g i a rg u m e n t p oskuša n a re d iti n eg ib n o zad
n jo sfe ro ali vsaj z a d n je N e b o . T a d ru g i a rg u m e n t razvije k o n c e p t m o žne neiz
m e rn o sti U n iv erzu m a, za k a te re g a j e m alo verjetn o , d a bi ga spravili v giba
nje. T o k ra t p o s ta n e n e d o jem ljiv a ro tacija U niverzum a sam ega.
N a isti n a č in S o n ca n e nosi več sfera, S once im a čisto o p tič n o realnost, re a ln o s t to čk e osvetljave; j e k o t izjem no svetla zvezda stalnica. Se več, j e - kot so opazili k o m e n ta to iji - čisto g eo m etrijsk o -o p tičn o sre d išč e," katereg a fizi
k a ln a vloga n e obstaja. Ko K o p e rn ik p re id e n a ta d el arg u m e n ta, ni več n a te r e n u ekvivalence. T a m o ra biti o m e je n a n a vid. Če g eo m etrija u tem elju je n a č e lo o p tič n e in d istin k cije, zato še ne vzpostavlja re aln e indistinkcije. M ora
m o j i p riz n a ti d v o jn o fu nkcijo: p o d p ira ekvivalenco, realizira dejansko giba
nje.
P red p o stav im o , d a bi b ila teza o k o n čn e m svetu za K o p ern ik a gotova.
S ferič n o st Z em lje bi v e d n o im p licirala n je n o rotacijo. T oda, ali bi zadnjo sfe
ro lah k o n a re d ili n e g ib n o ? Za p re p re č ite v tega gib an ja bi bila p o tre b n a nek a ovira. T o n e m o re biti n o tra n ja ovira, ki s ije p o K o p ern ik u p ri sferi ne m o re m o zam isliti. T o re j bi b ila p o tr e b n a n e k a z u n a n ja ovira, k a r bi bilo v protislov
j u z n ajg lo b ljim zn a čajem te sfere. Z adnja sfera bi b ila zgolj iluzija, sam o n o tra n ja v b o č e n o st bi la h k o pred stav ljala ukrivljenost. T o je p o trd il p re d h o d n i a rg u m e n t, č e j e g ib a n je g eo m etrijsk o in ga spravlja v p o g o n oblika sfere, j e e d in o sredstvo za razlag o m iro v an ja izničenje sfere sam e. Zato n e m o rem d o je ti m iro v an ja zvezd stalnic, la h k o p a d o jam em načelo m irovanja, ki g a je m o g o če n ajti v o d so tn o sti g eo m etrijsk e oblike. K o p ern ik se obotavlja iti do ja s n e trd itv e o o d so tn o sti sfe ričn e o b lik e o n stra n zvezd in, k a r je za nas n ajp o m em b n ejše, d o tega, d a bi p o d a l pozitiven razlog za n e g ib n o st za d n je sfere. T od a ta razlog j e v e d n o im p lic itn o n a d elu, ko to sfero d ela n eg ib n o .
C e lo ta sk le p a n ja p ro izv ed e razm ik m e d p la n o m zaznavanja, kjer vlada o p isn a relativ n o st, te r g e o m e trijo U niverzum a in sferičn ih oblik, ki pojasnju
j e o p isn o relativ n o st; to d a K o p e rn ik zaključuje z izborom : postaviti j e treb a re sn ič n o rotacijo . K o p e rn ik je torej proizvedel g eo m etrijo U niverzum a, ki vpe
lje g ib an je b re z m e sta in m a te rije . Če bi bilo to g eom etrijsko n ačelo gibanja p riso tn o povsod, bi vpeljalo k o n stitu tiv n o relativnost, blizu kinem atiki. Ker p a velja sam o za p la n e ta rn i sistem , j e gibanje, ki ga vodi, sam o gibanje Zem lje
11 Mesto Sonca in njegove funkcije j e v Kopernikovi astronom iji težko dojeti. Obstaja sred n je Sonce, pravo Sonce, S once kot središče zemeljske orbite; v vseh teh prim erih ni več Sončeve sfere.
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
in p lanetov, ki krožijo okoli Sonca. N a čelo g eo m etriz acije p r o s to r a je p riv e d lo do geo m etrizacije Zem lje in p la n e to v te r d o n eg o to v o sti g le d e o b lik e U n i
verzum a. K o p e rn ik je torej s tem p o n o v n o o središčil z n a n o st V sega, to d a n a p o p o ln o m a d ru g ih tem eljih. Z em lja p rin a š a in o m o g o č a g o to vo g e o m e trijo , načelo našeg a spoznanja.
Ce sprejm em o te teze, j e p rim e rn o p rizn ati, d a so bile že p re d p o sta v lje n e v vseh oblikah argum en tacije. R esnična analogija j e izšla iz g eo m etrijsk eg a giba
nja, k ije proizvod sferične oblike Zem lje. Vse » n e n e h n o « gib an je sferičn e ro ta cije j e ko t gibanje Zem lje. T orej, d a bi pokazali gib an je zvezd, bi ga bilo tre b a zasnovati ko t gibanje Zemlje, kar n e bi sm elo biti m o go če. T orej lah k o m e n i
m o, d a je zn an o st kozm osa p o dvržena ed in stv e n e m u n ač elu , k ije u te m e lje n n a naravi gibanja Zemlje. G eom etrija služi k o t p o sre d n ik te razširitve.
V prašanje re to rič n e oblike K o p e rn ik o v eg a sk le p a n ja la h k o torej p re u č i
m o z d ru g e g a vidika. D a bi K o p e rn ik svoje n a s p ro tn ik e zavrnil, jim p rip iše teze, ki so d ejansko že sp o d k o p a n e z njegov im i (K o p ern ik o v im i); to p a izvira iz tega, d a so njegove trditve lahk o sam o bistven o te tič n e , n e p a m a te m a tič n i dokazi. D rugič, to b o m o sedaj videli n a ta n č n e je , tu d i teze, k i j i h zavračajo, predpostavljajo im p licitn e trditve, ki niso n iti d o k a z a n e n iti dokazljive. Ko
p e rn ik a n sk a re to rik a razkrije re to rič n i značaj tez, s k a te rim i se s p o p a d a , če
prav v ta n a m e n tu d i sam a u p o ra b lja sk lep an ja, ki se n am lah k o zdijo re to rič na. Zdi se mi, d a j e taka situacija to k ra t še bolj te m e ljn o p o sle d ic a narave fizikalnih k onceptov, o sre d o to č e n ih n a k o n c e p t o p isn e relativn osti.
Vprašanje indistinkcije in opisna relativnost
V rn im o se k tem u n e o p a z n e m u in n erazlo čljiv em u g ib an ju , k i j e u č in e k geom etrijske sferične oblike. G re za fizični č u tn i pojav, k i j e za K o p e rn ik a realen , če tu d i j e v bistvu zasnovan v te o re tič n i refleksiji, in bi bil la h k o p r e d m e t opazovanja za opazovalca, ki n e bi bil n a Zem lji. K ot fizični p ojav p a b o za a stro n o m a n a Zem lji vedno m o ral b iti izpeljan.
N jegova geom etrijska osnova so v p ad a z ep istem o lo šk o situacijo. K ot p o jav, ki g a j e m ogo če zgolj izpeljati, im a g e o m e trijsk o bit. A o b tej strategiji p o sta n e p re p ro sto razložiti dejstvo, d a ga n e o p az im o in p re d v sem , d a g a n e m o re m o p ripisati orientacijski točki, ki j e v re a ln o sti n e g ib n a , k o t o p tič n e učin k e tega gibanja. O p isn o relativ n o st p o d p ira g e o m e trijsk a in n a ra v n a re a l
n o st gibanja.
S klepanje, k atereg a n a lo g a je b ila doseči sp re je tje m o žn o sti g ib a n ja Z em lje, p ripisu joč m u značilnosti, s k aterim i d o je m a m o g ib an je n eb e s, m o ra n u j
n o p re iti o d dialek tičn e razprave k afirm aciji p o zitiv n ih tez, ki so b ile d e ja n
sko p ris o tn e že o d začetka. T o d a te pozitivne teze sam e o h ra n ja jo re to rič n o o b lik o , ki j o g re p rip isa ti k o n c e p tu gibanja. V bistvu je to gibanje, ki ga n e m o re m o videti. In t o j e g ib an je, ki ga im am o za m irovanje, k e r im a zn ačiln o sti m iro v an ja. C e o p iše m o to, k a r vidim o, m o ra m o torej opisati m irovanje Z em lje in g ib an je N e b a. T o d a p o k o n č a n e m te o re tič n e m d e lu p o sta n e ta gi
b a n je n e b e s in m iro v an je Z em lje znak svojega nasprotja. Najbolj slavni Ko
p e rn ik o v a rg u m e n t, ki sta ga povzela Galilej in K epler, če o m e n im sam o naj
bolj o d lič n a , izoblikuje to k o n stru k cijo gibanja.
»Zakaj se torej še naprej obotavljam o pripisati ji gibljivost, ki po naravi ustreza njeni obliki, raje kot to, da se giblje celoten svet, katerega meja je n ez n an a in n e m o re biti spoznana? Zakaj ne priznam o, d a je njegova vsakodnevna revolucija na n e b u pojav, na Zemlji pa resničnost in d a je to razm erje ravno tako, kot če bi govoril Vergilov Enej, ko pravi: 'Izplu- je m o iz pristanišča in zemlja in m esta se pom aknejo nazaj.' Kadar plove ladja v m irn ih vodah, se m orn arjem zdi, po podobi tega gibanja, da se vse, k a r je zunaj nje, giblje in obratno, m enijo, da [oni sami] m irujejo skupaj z vsem, k a rje n a ladji. Tako lahko v prim eru gibanja Zemlje seve
da p rid e do tega, da se veijam e, da celoten svet kroži okrog nje.«12
V idez j e to, k a r v id im o k o t realn o st, in re a ln o st to, česar n e vidim o. T a z a o b rn ite v videza in re a ln o sti tega, kar o p azu jem o - ki im a n u jn o neki filozof
ski p re v o d - te r m iro v a n ja in g ib an ja z vidika fizike im a iz re d n e značilnosti.
P rim e r lad je p o n av lja zaznavno izkustvo, ki o h ra n ja n ezaznaven značaj g ib a n ja »brez tresljajev«; tako situacijo o h ran itv e gibanja bo kasneje koncep- tu aliziral D escartes k o t k o n c e p t in ercije, četud i, k a r je največji parad ok s, ki sm o ga videli, Z em lja ni in e r tn a točka. K opernik je ho tel razložiti lastn ost n arav n o sti o z iro m a n erazločljivosti gibanja. In dejstvo te nezaznave, poveza
n e z re a ln o stjo g ib an ja, j e tisto, ki razloži ilu zo ričn o zaznavo. M ornarji zazna
j o » p o d o b o svojega gibanja«.
T o n a m o m o g o či p red stav ljati si zazn an a gibanja, ki so sistem u opazoval
ca, ki se giblje, o č itn o zu n a n ja , k o t njegovo zrcalo. Pojav-iluzija p o stan e znak g ib a n ja in torej sredstvo d o u m e tja n e d o sto p n e g a . T o d a v tem p rim eru , ko t so p o g o sto p rip o m n ili v k o m e n ta ijih , n a rav n an ih p ro ti tem u besedilu, d o b ro vem o, d a se lad ja giblje. In fo rm a c ija bi lah ko bila p o d a n a , č e p ra v je znotraj sistem a tak o g ib a n je n e m o g o č e dokazati.
12 K opernik, op. cit., 8. pogl. Dokaz z ladjo so povzemali vsi astronom i p o Galileju, lahko bi rekli, da ustreza prevozni situaciji in d a sedaj argum enti temeljijo na drugih prevoznih sredstvih. Brezštevilni kom en tarji so še in še poudarjali pom em b n o st Enejevih obžalo
vanj, p o ln ih sp o m in a n a D idono. Pravijo, da Vergil s to epizodo napoveduje punske voj
ne. V n ekem d ru g em kontek stu so tu d i vztrajali pri K opernikovem »hum anističnem le
sku«.
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
V p rim e ru Zem lje torej ni d o s to p n a n o b e n a z u n a n ja in fo rm a c ija in ja s n o j e zakaj. T r e b a je p rip o m n iti, d a fo rm u la c ija take an a lo g ije že p re d p o sta v lja ,
tako k o t prej, h o m o g e n o st p ro s to ra in g e o m e trijsk o g ib an je: Z e m lja je v n e besih k o t ladja n a m o rju b rez tresljajev. In č e j e N e b o n aše zrcalo, m o ra biti kot b re g za Zem ljo. V ečina kasnejših u govorov G alileju j e razk rila, d a j e bil skok n a stra n nove kozm ološke k o n ce p cije v e d n o že n a re je n , in to ce lo v p ri
m e ru Galileja, k ije svoje dokaze razvijal n a zelo izd ela n n a č in in včasih a rg u m e n tira l n a bolj n e p o s re d n o fizičn em p o d ro č ju .
Seveda, K o p ern ik postavi p o g o jn o trd itev (p o latinsko: potest contingere in motu terrae, ut totus circuire m undus existimetur) . A ta fo rm u la c ija je teza, ki j o j e treb a obravnavati skupaj s celoto. Kaj o m o g o č a v p rim e ru Z em lje o c e n iti, kaj j e re aln o st, tako ko t v p rim e ru plovila? In kaj avto rizira to an alog ijo?
T r e b a je reči, d a j e te o re tič n a k o n stru k cija, tak o k o t b o T y ch o B ra h e oči
tal K eplerju, ki bo prevzel isto stališče, seveda a p rio rn a , se pravi, n e o d v isn a o d izkustva. T o d a kljub tem u lahko p riz n a m o , d a im a ta te o rija z a d o stn o m o č. V vseh p rim e rih j e za dosego re a ln o sti g ib a n ja p o tr e b n a z u n a n ja in te rv e n c ija v opazovalčev sistem . Pri K o p e rn ik u p rih a ja ta z u n a n ja in te rv e n c ija iz kozm o- loškega sistem a in g lo b aln eg a okvira razlage, ki j u j e p red stavil.
K o p ern ik an izem skuša razložiti to d e ja n je te o re tič n e g a »izstopa«. U m e stitev te o rije ven, postaviti j o torej k o t k o n c e p t op azov anja, vzpostavlja d o sto p do in form acije, ki s m o jo lahko d o b ili v p rim e ru plovila. E d in i n a č in zaznava
nja g ib an ja j e vzpostavitev te o re tič n e g a opazovalca: g e o m e trijsk a k o n s tru k c i
j a sfer v gibanju, ob zaznavanju d ru g e g a g ib an ja, iluzije in z n a k a prvega.
A nalogija m e d ra zm erjem breg-plovilo in Z em lja-n e b esn a s fe ra je m o g o ča p re k o te o re tič n e stru k tu re , ki j o j e K o p e rn ik p rip isal ra z m e rju g ib an je- m irovanje in videz-realnost o n stra n vse k ozm ološke o rg an izacije. V em o, d a gre o p tič n i a rg u m e n t z ro k o v roki z a rg u m e n to m o h o m o g e n o sti U n iv erzu ma. T u K o p e rn ik zatrjuje, d a se v vsem o p az o v an ju lah k o o p re m o n a isti pojav zaobrnitv e videza in realn o sti - v situaciji opazo v alca v g ib an ju . T u g re, prej k o t za razširitev n a U niverzum , za p o s tu lira n o id e n tite to o p az o v an ih pojavov - kjer so um eščen i v U niverzum . K o p e rn ik a n sk a trd ite v zelo p re c iz n o za o b r
n e teo re tič n o h ie ra rh ijo m e d n ačeli analize. P re d h o d n ik i n iso k o n statac ije o pisne relativnosti n ikoli postavili za n a č e lo analize; v e d n o j e b ila n a r e je n a n a tem elju p riz n a n e kozm ološke o rg an izacije, k i j e d o lo č a la re s n ič n o zaznava
nje. Za K o p ern ik a p o sta n e kozm ološka o rg a n iz acija d ru g o tn a g le d e n a to n a čelo o p isn e relativnosti. In kozm olo gija b o še p o d k re p ila ali d o p o ln ila začet
n o trditev, p o te m ko bo izbor m e d m iro v an jem in g ib a n je m že n a re je n .
N eki d ru g v id ik g ib a n ja brez učin ka
T r e b a j e še d o p o ln iti to te o re tič n o g eo m etrijo , ki tem elji n a naravnosti g ib a n ja sfer. K ot sm o videli, j e ta k o n stru k cija tudi kozm ološka. K o p e rn ik je postavil p o d vprašaj razlikovanje m e d s u p ra lu n a rn im in su b lu n a rn im svetom.
K ro žn o g ib a n je j e razširil n a ce lo te n kozm os. Iz aristo telizm a j e torej izločil povezavo m e d g ib a n je m in g eo m etrijsk o obliko, a je razu m el to obliko kot a b so lu tn o in u n iv e rz a ln o n ač elo . O d so tn o st u ničevaln ega u čink a, tj. centrifu- galn o sti, p a j e fizikalno n ač elo . D ejansko j e sfera j e tu d i m esto zb iranja ali n e k e vrste m o č totalizacije.
»[...] da im a enostavno telo enostavno gibanje, se potrjuje predvsem glede krožnega [g ib an ja], tako dolgo dokler ostane enostavno telo zara
di svoje en o tn o sti na svojem naravnem m estu.«13
N a rav n o sfe ričn o g ib a n je j e dejstvo teles, ki so n a svojem n arav n em m e
stu. S fera j e o b lik a n a ra v n e g a m esta. In giban je sfere izraža položaj teles n a n jih o v em n a ra v n e m m estu . K o p e rn ik lahko torej razvije n ač elo globo keg a aristo telizm a, p o te m ko g a j e osvobodil njegove točke aplikacije. S tagirčan je dejal, d a j e k ro ž n o g ib an je n arav n i u strezn ik n eb e sn i m ateriji in d a im a last
nosti, d a o sta n e » v se /c e lo v sebi«, ko t pravi K opernik. A s tem j e najbolj p o d o b n o m iro v a n ju in to rej u stre z a zvezdam s u p ra lu n a rn e g a sveta.
T o lastn o st K o p e rn ik razširi n a k ro žn o gib an je sfere sam e p o sebi. Telo, ki ostaja n a svojem n a ra v n e m m estu , o h ra n ja svojo e n o tn o s t in se giblje krož
no.
» Č eje le n a [tem ] m estu, [potem ] ni[m a] drugega gibanja, k o tje krož
no, ki ostaja v se/ce lo v sebi, p o d o b n o mirovanju.«14
Kako naj si to rej zam islim o n arav n o m esto? T o n e tem elji več n a geocen- trič n i o rg an izaciji kozm osa. N aravno m esto telesa j e m esto v seg a /c elo te, ka
teri p rip a d a . T e c e lo te se la h k o oddaljijo tako, da tvorijo sistem p lanetov. A njih o v a e n o tn o s t v sferi j e tista, ki vzpostavlja njihovo n arav n o m esto. M esto n i lo k a liz a n t k o t v aristo telsk i kozm ologiji, tem več izraža g eom etrijsko stru k tu ro in to rej n e k o ob lik o k o h e re n c e . In zato lahko K op ern ik m en i, d a delitev g ib an ja vzpostavlja zgolj razlike razu m a, n e p a re a ln e razlike.
»In zagotovo b o to, d a je A ristotel enostavno gibanje razdelil v tri ro d o ve - od sredine, p roti sredini, okoli sredine -, razum ljeno zgolj kot akt razum a ,..«15
13 K opernik, op. cit., 8. pogl.
14 Ibid.
15 Ibid.
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
T ista gibanja, ki niso krožna, so z n a č iln a za d e le celo t, ra z p rš e n ih v koz
m osu. T eles n e um eščajo kozm ološko, a m p a k v ce lo to , k ateri p rip a d a jo . In torej n e prispevajo k vzpostavitvi te h teles sam ih. P ravzaprav so ta telesa p o d re je n a g ib an ju celote. N jihovo g ib an je j e torej v e d n o dvojno. G lo b a ln o k rož
n o gib an je, k ije naravno, n e d e lu je n a p re m o č rtn a g ib a n ja delov.
Stanje krožn eg a g ib a n ja je torej n a ra v n o i n j e b ilo v e d n o stan je Z em lje. A h k rati j e tu d i n ačelo analize. T ako k o tje in d istin k cija g ib an ja o m o g o č a la s p re m en iti iluzijo n e b e sn e g a m iro v an ja v znak, n a m j e n a isti n a č in n a č e lo k o h e re n c e gib an ja sfere k o t lastnosti ce lo te o m o g o čilo videti aristo telsk o d elitev gibanj k o t delitev m ed en tite ta m i razu m a. E lem en ti, o k a te rih g ov ori K o p e r
nik in ki so zasnovani k o t A ristotelovi e le m e n ti, se h k ra ti gibljejo s c e lo to in p re m o č rtn o p ro ti središču te celote. In k e r so n a svojem n a ra v n e m m estu , ki j e sfera celote, h kateri sodijo, ni n o b e n e p o tre b e p o gibalcu , ki bi j i h spravil v gibanje. Pravzaprav, ko dosežejo svoje m esto , p re n e h a jo biti težki ( cessant esse gravia vel levia) in ne m o rejo biti ovira za g ib an je sfere. K er so p o vezani z njo, ni n o b e n e p o tre b e p o tem , d a bi j i h p o g n a la n e k a n e d o jem ljiv a sila.
K opernikov re zu ltat se u te g n e zazdeti č u d e n ; j e dvojen: g ib a n je N e b a j e p re n e se l n a Zem ljo, iz k ro ž n eg a g ib a n ja je n a re d il u n iv e rz a ln o g ib an je, ki im a lastnosti m irovanja. T a p o d o b n o s t j e b ila že p ris o tn a v g ib a n ju zad n je sfere, o k aterem so m enili, d a ga zaznavajo; lah k o bi tu d i rekli, d a j e n a Z em ljo p re n e s e l nebeško p o p o ln o st k ro ž n eg a. T u d i ta p r e h o d im a dv o jn i značaj.
N ajprej, dokazuje gibanje, ki ga p o n aravi ni m o g o č e zaznati. A h k ra ti n e ustreza zahtevi dokaza, k ija sn o predstavi c e lo te n fizikalni pojav, in postavi ali p rizn a, d a o č u tn e m pojavu, tako re a ln e m , k o tj e g ib a n je Z em lje, la h k o sam o te o re tič n o sklepam o. T a z a k lju č e k je m o g o č e p o te g n iti, izhajajo č iz ilu z o rn e zaznave, ki za o b rn e fizično realn o st. In to rej m o ra biti to, k a r m i o b lik u je zaznavno izkustvo, te o re tič n o re k o n s tru ira n o .
K opernikanski dokaz
K er K o p ern ik n am esto dokaza razk rije k o n c e p tu a ln o s tru k tu ro , ki zavra
ča obliko dokaza, ki m u j e vsiljena, in j o la h k o celo kritizira, njegovi a r g u m e n ti prevzam ejo obliko re to rik e sp o d b ijan ja. N jegova po zitiv n a teza - Z em lja se giblje - im a n u jn o obliko re to rič n e fo rm u lac ije , ki s p o d b ija n a s p r o tn o tezo in kritizira sam o zahtevo e k s p e rim e n ta ln e g a do k aza n a aristo telsk i n a č in . N a ra va tega k o n c e p ta prav gotovo n e zadošča za to, d a bi p ro izv e d la u č in e k p re p r i
čanja, ki bi ustrezal znanstveni a rg u m e n ta c iji, kajti n jeg o v o p o zitiv n o o bliko nosi aristotelska term in o lo g ija, k a te re trd itv e o b ra ča; zdi se celo, d a im ajo
d o lo č e n e k o p e rn ik a n sk e fo rm u le prej n a m e n doseči, da p o sta n e ta teza ko n
c e p tu a ln o sp rejem ljiva, k o t p a j o vzpostaviti v n jen i čisti pozitivnosti.
»Vidiš torej, da iz vseh teh [preudarkov] sledi, d a je bolj verjetna giblji
vost Zem lje ko t n jen o m irovanje, še posebej kar zadeva vsakodnevno revolucijo, kolikor j e ta Zemlji najbolj lastna.«16
V e n d a r K o p e rn ik razvija tu d i pozitivno teorijo. Kot sm o videli, ta teza počiva n a trditvi, d a »sferičn a oblika, k ije najbolj p o p o ln a g eom etrijsk a obli
k a in k i j o vsa n a ra v n a telesa poskušajo doseči zaradi te p o p o ln o sti, ni sam o n ajbolj p rim e r n a za g ib an je [...] a m p a k je tu d i zadosten vzrok zanj in naravno po vzroča n a jp o p o ln e jše in najbolj naravno gibanje, se pravi, k rožno gibanje.«17 P o le g te g a ta an a liz a p re d p o sta v lja še gibljivost sfere, ki zahteva razlago filozo
fije narav e. A ta razlag a o staja k o m p a tib iln a s tem , k ar ra zu m em o z g eo m etrij
sko ob lik o , p re d v se m p a j e ista za ce lo tn o vesolje. O stalo sledi iz n asled nje teze: Z em lja se giblje, k ro ž n o , tak o ko t p lan eti, gibanje je u n iv erzaln o in en a
ko v vsem U n iv erzu m u , Z em lja n i več postavljena n asp ro ti neb ešk im telesom k o t lo č e n svet.
T a razširitev v zročnosti g eo m etrijsk e oblike ustreza prem estitvi in neki d ru g i k o m b in aciji A risto telo v ih tez, k ijo preob lik u jejo . D ejansko isti k o n ce p ti n im a jo več iste vsebine. U činki arg u m e n ta c ije so bili m o go či zaradi sku p n e fo rm e: fo rm e aristo telsk e term in o lo g ije . K o n c ep t narave j e najbolj o čiten p ri
m er.
S k u p n i te re n , ki o m o g o č a k o n c e p tu a ln o razdelavo in arg u m e n tacijo , se j e p re o b lik o v a l v čisto o d v eč n o fo rm o , k atere k rh k o st se p o k až e v luči proizve
d e n e te o re tič n e novosti. T o je tre ÿ a oblika tega, k ar im e n u je m reto rik a, in to j e tu d i n je n a re a ln o st. Ko se o p re m o n a n ek o novo te o re tič n o tvorbo, se lah
ko p risilim o , d a u p o štev am o staro . Vsa razprava ali sp o d b ijan je slednje se v k o n č n i fazi zdi re to rič n a , če se tru d i pokazati, d a jo spoštuje. Z aradi tega se mi zdijo očitki, ki j i h j e bil d e le ž e n K opernik, o n ep o z n av an ju m oči o d p o ra ari
sto telizm a, n e u te m e lje n i. N a tej ravni j e bil njegov aristotelizem lahko sam o o d ig ra n i n j e m o ra l ra z g ra d iti A ristotelov sistem.
Bolj u m e s te n u te g n e biti o čitek o šibki razlagalni m oči o m e n je n ih poja
vov. T ak o bi bilo galilejsko stališče. T akega o čitka ni m og oče fo rm u lirati d ru gače k o t v luči m e h a n ič n e g a k o n c e p ta gibanja, ki tem elji n a n ač elu relativ no sti in n a č e lu o h ra n itv e . N ič o d teg a n e n a jd e m o pri K op ern ik u , za k aterega lastn o sti g ib a n ja niso nič d ru g e g a ko t atrib u ti sferične oblike. V seeno p a taka g e o m e triz a c ija p o e n i stra n i zadošča za u tem eljitev k o p ern ik a n sk eg a gibanja, ki d o p u šč a razdelavo a stro n o m sk e g a sistem a; p o dru g i stran i p a predstavlja
16 Ibid.
17 A. Koyré, La Révolution astronomique, Pariz 1961, str. 62.
Je a n- Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
d ejan je p re lo m a s staro kozm ologijo in tako o d p ira novo. T re b a bi bilo reči, d a j e k ro ž n o gib an je e d in o n arav n o in d a se o h ra n ja , in d a velja za vsa n e b e sna telesa, vključno z Zem ljo, če h o č e m o razm isliti o fizičn em dejstvu o h ra n i
tve in naravnosti.
K op ern ikovo sklepanje, ki ra zg ra ju je a rg u m e n ta c ijo svojih n a sp ro tn ik o v , je torej težko obravnavati kot zares p re p ričljiv dokaz. N a sp ro tn o , lah k o bi rekli, d a izkorišča svojo tezo o h o m o g e n o s ti g e o m e trijsk e g a g ib an ja, d a bi jim pripisal k o n trad ik c ije (v k atere niso z a p a d li). A če se u m e stim o n a ta te re n , lahko d o jam em o , d a so bile teze, k a te rim n a s p ro tu je , še veliko bolj a rb itra rn e kot njegove.
A tre b a s e je že u m estiti n a ta n o v te re n . In p re d v sem - k a r trd im o d to d dalje - p o u d a re k n a o pisni relativno sti g ib an ja, ki p riv ileg ira tak o o p tik o k o t g eo m etrijo , ustvarja vso m oč njegov e teze o n s tra n n e rig o ro z n ih fo rm ulacij.
Č etudi z vidika logične d edukcije njeg ovo sk lep an je d ejan sk o p o trju je tezo, ki j e bila postavljena o d začetka, m u p re d n o s t p r e d n a s p ro tn ik i d a je ta n je n a
o blika in vsebina.
K er sem preu čeval sam o sklepan je, ki d o k az u je prvo g ib a n je Z em lje, m o ram sedaj p re iti n a d ru g eg a. T o d ru g o g ib an je, g ib an je p re n o s a , po čiv a n a istem n ačelu. Zem ljo v n jen em g ib a n ju ro tac ije no si sfera, k i j o vleče o k ro g S onca in k atere gib an je j e tudi n arav n o .
V »knjigah, k ijih n i p re b ra l n ih č e « 18 zun aj k ro g a p ro fe s io n a ln ih a s tro n o mov, so u p o ra b a teh gibanj in njih o v e lastn o sti m n o g o bolj ja s n e . K e rje p rvo gibanje nerazločljivo, je m ogoče - d a bi oblikovali k atalo g zvezd iz d ru g e k nji
ge De revolutionibus - povzeti p to lem ajsk o trad ic ijo . K e r je p o m e m b n a sam o sferična n arav n o st g ibanja, bo tre b a p o jasn iti vse vrste g e o m e trijsk ih pojavov, k ijih g re p ripisati dejstvu, da Z em ljo nosi sfera. T ak e so tu d i d o lo č e n e o h r a nitve sm eri osi, k ijih m o ra n o siln a sfe ra s p re m e n iti.
K er vse gibanje p la n e ta počiva n a g ib a n ju sfere in k e r je tak o n arav n o , j e tre b a p ri razlagi p la n e ta rn ih gibanj o d stra n iti vsako n e e n a k o m e rn o s t sferič
n e rotacije. A ob te h razlag ah je tre b a spoštovati g e o m e trijo tr d n e sfere. T ak o s ije K o p ern ik v tem k o n c e p tu a ln e m okviru ustvaril ra z n o v rstn e g eo m etrijsk e in k in em atičn e p ro b le m e , k ij ih je tre b a rešiti, k a te rih postavitev si j e m o g o če razložiti sam o s p riso tn o stjo sferičn e p o d p o re - in o k a te rih sedaj vem o, d a n e obstajajo. D olo čen e izm ed teh b o m p re u č il v n a ta n č n i analizi tre tje kn jige De revolutionibus.
V perspektivi d ru g e g a g ib an ja se la h k o so o čim o z za d n jim vidik om , p ri-
18 Vztrajam pri tem izrazu, ki označuje razliko v statusu m ed prvo knjigo in ostalim i. T a razlika pojasnjuje razliko m ed šolami in te rp re tac ije K opernika in uprav ičen a stališča, ki so jih im eli tisti, ki se n e zadovoljijo s knjigam i » invoked unopened«, n asp ro ti bralcem zgolj prve knjige.
š o tn im v vsem K o p e rn ik o v e m d e lu , p a tu d i v Pismu papežu in Commentariolusu, k ij e v k o p e rn ik a n iz m u najbolj zn an . T a m o m e n tje razvit v d ese te m poglavju p rve knjige. K o p e rn ik o v sistem o m o g o ča unifikacijo sistem a sveta: tvori defi
n itiv n o sred stvo za iz ra č u n o b h o d n ih d o b in p o lm ero v p la n e ta rn ih tirov, kar j e b ilo d o tedaj n e m o g o č e . T a definitivni izračun e n o ti izb ra n o sredstvo, p o l
m e r zem eljske o rb ite k o t m e rsk a en o ta. T o d a izraču n in njegova zasnova te
m eljita n a ra z m e iju re la tiv n e g a g ib an ja Zem lje in planetov, ki krožijo okoli S onca. T i iz ra č u n i so razlo žen i in u tem eljen i v treÿ i in p eti knjigi De revolutio
nibus. A rg u m e n t u re d itv e U n iv erzu m a se b o p o n o v n o pojavil v devetem in d e se te m poglav ju De revolutionibus. In sp et ga bo m o našli p o d različnim i vidi
ki.
Z e m lja je lah k o , p a ra d o k sn o , vzpostavila »orientacijsko točko« sam o zato, k e r se giblje. Ce j e to, k a r vidim , m ogoče im eti za u č in e k m o jega lastnega g ib an ja, im am p re k o te g a h k ra ti p o g led , ki se ločuje od sam ega sebe, zun anje g ledišče n a m e n e sam eg a k o t opazovalca. G ibanje j e e le m e n t analize sam ega o p azovanja. C e lo tn a o p az o v an a situacija se n an a ša najprej n a razm erje o p a
zovalca in n jeg o v eg a p re d m e ta opazovanja in torej n a n e k o teorijo sam ega o pazovalca v ra z m e rju d o njeg o v eg a gibanja. Razm ik m ed tem , kar vidim, in tem , k a r je , k o n stru k cija, u stv arjen a s te o re tič n o elabo racijo n e k e g a gledišča, p ro d u k c ija z u n a n jo sti, vse to izh aja iz postavitve n ez azn a n eg a ali nerazločlji- vega gib an ja. Zakaj n e bi bil to p rim e r Zem lje v m irovanju?
N a p rej - a m p a k t o j e sam o e n vidik v prašanja - ker vzpostavitev zu n a n je
ga gled išča v tem p r im e r u ni nič d ru g e g a k o t ponovitev, p re m e stitev zaznava
n ja v istem te o re tič n e m okviru. T eo rija U niverzum a p o tiju je in širi tisto, kar j e ugotovilo zaznavanje. Kljub te m u pa vzpostavitev razm ika ali distinkcije sam a
p o sebi ni do k az o bjektivnosti.
G ib an je Z em lje p re d sta v lja objektivn o gledišče sam o zato, k e r Zem lja p o sta n e n ač elo , e le m e n t k o n stru k cije opazovanja. O m o g o ča in zahteva zasnova
ti g ib an je k o t ra z m e rje m e d opazovalcem in opazovanim . In z a to je tre b a - če o b staja o p a z o v aln a ekvivalenca m e d m irovan jem Zem lje in prvim gibanjem , k o tje b ilo že v eč k rat p o k a z a n o , torej m ed P to lem ajem in K o p ern ik o m - razu m eti, d a ta ekvivalenca že p re d p o sta v lja p re h o d k z u n a n je m u gledišču.
D a bi o p az o v an ju dali status objektivnosti, j e tre b a to z u n a n je gledišče vzpostaviti n a sam em o p azo v an ju , se pravi najti sredstvo, kako ga vstaviti v sistem ra zm erij, ki ga objektivirajo. K olikor m en im , d a Zem lja m iru je, se real
n o nisem navezal n a n e k e g a d ru g e g a re fe re n ta , n a d ru g o gledišče, k o t m e je n av e d la situacija, v k a te ri m e n im , d a sem , d a bi proizvedel teo rijo tega m iro vanja. O p a zo v an je n e zah tev a n o b e n e g a te o re tič n e g a obvoza, n e glede na o blike idealizacije kozm osa, k ijih zahteva A ristotelov sistem . P redpostavim o te o re tič n e g a o pazovalca, ki bi videl Zem ljo v m irovanju; m o ra l bi torej biti
Je a n-Ja c q u e s Sz c z e c i n i a r z
postavljen n a n ek o d ru g o m esto, n e n a m esto e m p irič n e g a op azovalca. D o
stop n a tako sim b o ličn o m esto n a m p re p o v e d u je A ristotelova k ozm olog ija.
D e d u ciran i ptolem ajski sistem bi bil že sistem , u m e šč e n o n k ra j izv o rn eg a geo- ce n trizm a P to lem aja ali A ristotela.
Prevedla M atjaž Vesel in Valerija Vendramin
