predlog dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990

(1)

SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE

Letnik XIII, šte Ljubljana, 6.10.1987

Cena 200 din SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR

SLOVENIJE 21. oktobra 1987

Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopoli- tičnega zbora Skupščine SR Slovenije so sklicane za sredo, 21. oktobra 1987.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor bodo obravnavali:

- poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.

Zbor združenega dela in Družbenopolitični zbor pa še poro- čilo delegacije o poteku usklajevanja zakona o deviznem poslovanju.

- predlog dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000;

- predlog dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990;

predlog za izdajo zakona o spemembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu;

- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih;

7<J"rednih sodiščih; ^re^ ''^0£L **^kf>lna 0 sP^remenibah in dopolnitvah zakona o - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiscih združenega dela;

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu;

ŠF°RbFRJ do leta 2000 z vizijo razvoja do leta 2020. ^S,ⁿr^Pt°^d^ ° ^do.^ločitvi P^r°grama razvoja energetike Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu tudi:

- izvolitev Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev Ustave SR Slovenije.

Zbor združenega dela in zbor občin bosta obravnavala tudi:

- predlog zakona o spremembi zakona o posebnem republi- škem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obra- čunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev;

PRILOGA:

OSNUTEK ZAKONA

°ESA-253>mbah iR dopolni,vah zakona 0 Pokojninskem in invalidskem zavarovanju str.1 OSNUTEK ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za Drimer

brezposelnosti (ESA-252) ' H"^mer

' str 4 PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij

združenega dela in delovnih skupnosti z osnutkom zakona (ESA-340) str 15

PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva

za leta 1988 do 1990 z osnutkom zakona (ESA-341) str 20

PREDLOG DOPOLNITEV

dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000 (ESA-299) PREDLOG DOPOLNITEV

družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 (ESA-299)

' str. 22 PERIODIČNI DELOVNI NAČRT

Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za IV. trimesečje 1987 p««.«"® on

str. 28

(2)

- osnutek zakona o določitvi skupnega zneska sredstev za financiranje programa pridobivanja stanovanj za potrebe zveznih organov v obdobju 1987-1990;

- osnutek zakona o uporabi dela primarne emisije za časovno premostitev priliva sredstev za odpravo posledic potresa, ki je v letu 1986 prizadel določena območja v SR Hrvatski in SR Bosni in Hercegovini;

- osnutek zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zveznih upravnih taksah;

- osnutek zakona o tarifi zveznih upravnih taks;

- predlog zakona o ratifikaciji konvencije o olajšanju medna- rodnega pristopa k sodiščem.

Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu sej še volitve in imenovanja ter pobude, predloge in vprašanja delegatov oziroma družbenopolitičnih organizacij.

PREGLED SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE

24. septembra 1987

Delegati Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbe- nopolitičnega zbora so na skupnem zasedanju poslušali:

- uvodno besedo Franceta Popita, predsednika Predsed- stva SR Slovenije, k predlogu Predsedstva SR Slovenije, da se začne postopek za spremembo ustave Socialistične republike Slovenije.

Delegati vseh treh zborov so po obravnavi predloga Pred- sedstva SR Slovenije, da se začne postopek za spremembo ustave SR Slovenije sprejeli:

- odlok o sprejetju predloga Predsedstva SR Slovenije, da se začne postopek za spremembo ustave Socialistične republike Slovenije.

Zbori Skupščine SR Slovenije so sprejeli tudi sklep s katerim pooblaščajo Komisijo Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja, da opravlja vse naloge v zvezi s spremembo Ustave SR Slovenije do izvolitve Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev Ustave SR Slovenije.

Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela:

- osnutek dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000 in osnutek doplonitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990

Družbenopolitični zbor je sprejel stališča in sklep.

- osnutek zakona o odložitvi graditve jedrskih elektrarn do leta 2000

Družbenopolitični zbor je sprejel stališča.

Ob obravnavi

- pobude za sklenitev dogovora skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih družbenih in skupnih potreb z osnutkom zakona

sta Zbor združenega dela in Zbor občin ob upoštevanju stališč Družbenopolitičnega zbora sprejela sklep.

Ob obravnavi pobude z osnutkom dogovora so zbori Skupščine SR Slovenije sprejeli pobude za spremembe zakona o celotnem prihodku in dohodku in zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbe- nopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987 (Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela sklep, Družbenopolitični zbor je sprejel pobudo).

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije

Družbenopolitični zbor je ob obravnavi teh aktov sprejel stališča.

- sklep k osnutku dogovora o oblikovanju Družbenega sveta za republiško upravo za jedrsko varnost

Družbenopolitični zbor je sprejel stališča in sklep.

- sklep k osnutku zakona o zagotavljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije.

Družbenopolitični zbor je sprejel stališča in predloge.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so sprejeli sklep ob obravnavi poročila delegacije Skupš- čine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin in ob obravnavi predhodne informacije o ugotavitvah in aktivnostih bank v SR Sloveniji v zvezi s problematiko meničnega poslovanja SOZD »Agroko- merc«

Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela še:

- predlog zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija;

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah;

- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe z osnutkom zakona;

- osnutek zakona o varstvu pred nevarnimi snovmi;

- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o morskem ribištvu z osnutkom zakona;

- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških z osnutkom zakona;

- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks z osnutkom zakona;

- sklep k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnem obsegu proračunskih odhodkov federacije za leto 1987;

- sklep k osnutku zakona o dopolnitvi zakona o posebni taksi na uvoženo blago;

- sklep k osnutku zakona o spremembi zakona o Skladu solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju;

- sklep k osnutku odloka o strategiji razvoja turizma v SFRJ s strategijo;

- sklep k pobudi za sklenitev dogovora o temeljih varstva naravnih in kulturnih dobrin Jugoslavije z osnutkom dogovora;

- sklep k predlogu za sklenitev dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o pripravi in financiranju druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije z osnutkom dogovora;

- sklep k pobudi za sklenitev družbenega dogovora o uresničevanju strategije razvoja agroindustrijske proizvodnje do leta 2000 z osnutkom družbenega dogovora.

Zbor združenega dela je ob obravnavi:

- osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju sprejel sklep. Družbenopolitični zbor je pa sprejel stališča.

Zbor združenega dela je sprejel tudi:

- sklep k osnutku zakona o carinski tarifi;

- sklep k osnutku zakona o zagotovitvi trajnih sredstev Jugoslovenski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje za financiranje izvoza opreme in ladij na kredit ter izvajanja investicijskih del v tujini na kredit;

- sklep k osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politike ter skupnih temeljev kreditne politike v letu 1987.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so sprejeli tudi:

- periodični delovni načrt zborov Skupščine SR Slovenije za IV. trimesečje 1987.

Zbor združenega dela je sprejel tudi informacijo o uresniče- vanju sklepov, stališč in priporočil, sprejetih na sejah Zbora združenega dela v i. polletju 1987.

Zbor združenega dela je sprejel:

- predlog odloka o razrešitvi in izvolitvi podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije; dolžnosti podpredsednika zbora je bil razrešen Franc Jelen, za podpredsednika zbora pa je bil izvoljen Anton Sušek.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so sprejeli še:

- predlog odloka o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani; dolžnosti sodnice tega sodišča je bila razrešena Marija Šeruga-Trplan;

- predlog odloka o izvolitvi sodnice Vrhovnega sodišča SR Slovenije; za sodnico tega sodišča je bila izvoljena Marija Šeruga-Trplan;

poročevalec

(3)

- predlog odloka o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo; za namestnika predsednika tega komiteja je bil imenovan Gorazd Pust;

- predlog odloka o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo; za namestnika predsednika tega komiteja je bil imenovan Stane Cehovin;

predlog odloka o razrešitvi sodnice za prekrške Republi- škega senata za prekrške v Ljubljani; dolžnosti sodnice za prekrške je bila razrešena Terezija Brožič.

Zbor združenega dela in Zbor občin sta po opravljeni obravnavi predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ° ^V0C'â^ ôc*'°^''â sklepanje o predlogu za izdajo tega SKLEPI, STALISCA IN PRIPOROČILA ZBOROV SKUPŠČINE SRS STALIŠČA

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutka dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986 do 2000 in osnutka dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je na seji 24. 9. 1987 ob obravnavi osnutka dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986 do 2000 in osnutka dopolnitev družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 na podlagi 74. člena poslov-

nika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednja

STALIŠČA

Zbor podpira predlagane spremembe

planskih aktov in ugotavlja, da so v skladu in okviru, kot ga je določil odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenje za obdobje 1986 do 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slove- nje za obdobje 1986-1990.

SKLEP

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutka dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 — 2000 in osnutka dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990

Družbenopolitični zbor Skupščine je na seji 24. 9. 1987 ob obravnavi osnutka dopolnitev družbenega plana SR Slove- nije za obdobje od 1986-2000 in osnutka dopolnitev družbenega plana SR Slove- nije za obdobje 1986 do 1990 na podlagi

260. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednji

SKLEP

Družbenopolitčni zbor meni, da je po-

trebno do predloga teh aktov razjasniti nekatera vprašanja materialnih okvirov za uresičitev planskih obveznosti.

STALIŠČA

^["ftenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi pobude za sklenitev dogovora skupscin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih

osnutkom dogovor^"¹⁸¹'¹" financiranja

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je na seji 24. 9. 1987 ob obravnavi pobude za sklenitev dogovora skupščin socialističnih republik in soci- alističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih druž- benih in skupnih potreb z osnutkom dogovora in na podlagi 74. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednja

STALIŠČA

Zbor meni, da je usklajevanje nekaterih

elementov skupne in splošne porabe med republikami in pokrajinami potrebno in utemeljeno. Ob tem pa poudarja, da ni moč sprejeti rešitev, ki opredeljujejo splošno bilanco sredstev za financiranje splošnih družbenih in skupnih potreb kot poseben akt z naravo izvršilnega predpi- sa. V skladu z ustavnimi določbamni je splošna bilanca sredstev le strokovno analitična podlaga srednjeročnih in let- nih planskih aktov za planiranje skupnih in splošnih,družbenih potreb in sredstev za njihovo uresničevanje ter za njihovo

usklajevanje z materialnimi možnostmi gospodarstva in družbe. Za tak položaj splošne bilance sredstev se je zavzela tudi Kritična analiza delovanje politične- ga sistema socialističnega samoupravlja- nja. Zato ta akt lahko pomeni le podlago za odločitve delegatskih skupščin pri usklajevanju skupne in splošne porabe z možnostmi in potrebami, ne more pa predstavljati obveznega, vnaprej določe- nega okvira za usmerjanje sredstev v te namene in bi hkrati preprečevala samou- pravno usklajevanje teh razmerij.

poročevalec

3

(4)

POBUDA

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, s katero predlaga delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, da obnovijo razpravo in pobude za dopolnitev zakona o celotnem prihodku in dohodku

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije daje delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugslavije na podlagi 211. in 261. člena poslovnika Skupš- čine SR Slovenije naslednjo

pobudo:

Na podlagi dosedanjih razprav v SR Sloveniji in o uresničevanju zakona o celotnem prihodku in dohodku, zlasti pa njegove izpeljave v republiški zakonodaji ter pri uresničitvi njegove ureditve v pro- cesu samoupravnega urejanja teh vpra- šanj v samoupravnih interesnih skupnostih v občini in republiki, Družbenopoli- tični zbor predlaga delegatom iz SR Slo- venije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, da obnovijo razpravo in pobude za dopolnitev tega zakona in sicer glede na- slednjih vprašanj oziroma določb zako-

na, ki urejajo:

- revalorizacijo sredstev v družbenih dejavnostih,

- definicijo izgube na način, ki ne upošteva, da morajo delavci, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini ustvariti toli- ko dohodka, da zadovoljujejo tudi svoje skupne potrebe oziroma prispevajo k družbenim dejavnostim, ki so sestavni del celotne družbene reprodukcije in nu- jen dejavnik razvoja družbe in

- utemeljenost ureditve, po kateri zvezni zakon določa vire sredstev za prispevke družbenim dejavnostim oziroma ustreznost določanja virov na način, ki v izvedbi take zakonske ureditve pomeni spreminjanje položaja posameznih druž- benih dejavnosti glede na njihov pomen pri splošnem razvoju družbe in glede na mesto zadovoljevanja skupnih potreb na

teh področjih in jih postavlja v neenako- praven položaj glede na stabilnost virov oziroma njihovo tveganost.

Prav rako naj delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ predlagajo dopolnitev zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti druž- benih dejavnosti za porabo v letu 1987 tako, da bo omogočeno izvajati usmeritev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, kar je tudi naloga iz zvezne resolucije.

Sprožijo naj tudi razpravo o ustrezno- sti metodologije za ugotavljanje rasti primerljivega dohodka oziroma o iskanju ustreznejših modelov za uravnavanje porabe.

SKLEP

Zbora združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije ob obravnavi pobude za sklenitev dogovora skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih družbenih in skupnih potreb z osnutkom dogovora

Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije sta ob obravnavi pobude za sklenitev dogovora skupš- čin socialističnih republik in socialistič- nih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih in skupnih potreb z osnutkom dogovora, na podlagi 260. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, na sejah 24. septembra 1987 sprejela tudi naslednji

SKLEP

Zbor združenega dela in Zbor občin na podlagi dosedanjih razprav v SR Sloveni- ji o učinkih in uresničevanju zakona o celotnem prihodku in dohodku, njegovi izpeljavi v republiški zakonodaji in samoupravnih splošnih aktih samoupravnih interesnih skupnosti opozarjata na izredno zaostren položaj nekaterih družbenih dejavnosti, ki se po tem zakonu v celoti ali delno financirajolz dohodka oziroma so sredstva samoupravnih interesnih skupnosti na teh področjih odvisna od

preostanka dohodka, ki je v sedanjih družbenih razmerah nestabilen vir. Ker so ob takšni ureditvi možnosti za uresni- čevanje ustavne odgovornosti republik in pokrajin za stanje in razvoj na teh po- dročjih lahko bistveno otežene, zbora predlagata delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugosla- vije, da obnovijo razpravo in pobude za dopolnitev zakona o celotnem prihodku in dohodku, predvsem glede revaloriza- cije sredstev v družbenih dejavnostih, de- finicije izgube, ki pogojujejo sporno oprostitev obveznosti za zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v odvisnosti od ustvarjenega preostanka dohodka in glede utemeljenosti ureditve, da zvezni zakon določa vire sredstev za prispevke družbenih dejavnosti.

Zbor združenega dela in Zbor občin predlagata delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, da

predlagajo tudi spremembe in dopolnitve zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbe- nopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987 (Uradni list SFRJ, št. 12/87) v naslednjem: spremem- ba osnove za omejevanje dela skupne in splošne porabe tako, da bo za leto 1986 v osnovo vključena realizacija programa odpravljanja razlik v ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih glede na raven primerljivih osebnih dohodkov v gospodarstvu; priznavanje pri- manjkljajev do dogovorjene porabe za leto 1986 v osnovo: dopolnitev zakona, ki bo omogočala izvajanje usmeritve zvezne resolucije za usklajevanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih glede na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu:

da se do popravka metodologije za omejevanje porabe sredstev uporablja rast primerljivega dohodka za prvo polletje.

SKLEP

Skupščine SR Slovenije ob obravnavi pobude za sklenitev dogovora skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih družbenih in skupnih potreb z osnutkom dogovora

Skupščina SR Slovenije je na podlagi tretje alinee drugega odstavka 244. čle- na ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 72.

člena poslovnika Skupščine SR Sloveni- je na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin ob upoštevanju stališč Družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1987 obravnavala pobudo za

sklenitev dogovora skupščin socialistič- nih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih družbenih in skupnih potreb z osnutkom dogovora ter v skladu z

(5)

260. členom in drugim odstavkom 351.

člena poslovnika Skupščine SR Sloveni- je sprejela

SKLEP:

1. Skupščina SR Slovenije se strinja s pobudo za sklenitev dogovora skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih financiranja splošnih družbenih in skupnih potreb in sprejema osnutek dogovora.

2. Skupščina SR Slovenije predlaga, da se črta 14. in 15. člen osnutka dogovora, ker ni 'sprejemljivo, da bi se v SR in SAP

hkrati z resolucijo za tekoče leto sprejeta splošna bilanca sredstev za financiranje splošnih družbenih in skupnih potreb obravnavala kot izvršilni predpis. Skupš- čina meni, da je taka opredelitev splošne bilance sporna, saj je le-ta lahko le strokovno analitična podlaga planiranja.

Obenem se z navedenima členoma v osnutku dogovora kot sistemska rešitev povzema ureditev, ki je bila začasno uve- ljavljena z zveznimi intervencijskimi predpisi o omejevanju skupne in splošne porabe in ne more imeti trajnega znača- ja. Omejitve po zveznih predpisih so že v prvi polovici tega leta v naši republiki

povzročile velike likvidnostne težave v samoupravnih interesnih skupnostih pri uresničevanju nalog in programov druž- benih dejavnosti, saj je zmanjševanje ob- sega pravic in usklajevanje programov lahko le postopno.

3. Skupščina SR Slovenije pooblašča Rudija Sepiča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiškega sekretarja za finance, da v usklajevalnem postopku uveljavlja navedene pripombe k osnutku dogovora, po potrebi poroča zborom in po končanem usklajevanju podpiše dogovor.

SKLEP

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutka dogovora o oblikovanju Družbenega sveta za republiško upravo za jedrsko varnost

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je na seji 24. 9. 1987 ob obravnavi osnutka dogovora o oblikovanju Družbenega sveta za republiško upravo za jedrsko varnost na podlagi 260. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednji

SKLEP

Skupščina SR Slovenije pristopa k do- govoru o oblikovanju Družbenega sveta za republiško upravo za jedrsko varnost.

Zbor nalaga Izvršnemu svetu Skupšči- ne SR Slovenije, naj pri pripravi zakona o

ustanovitvi Družbenega sveta za republi- ško upravo za jedrsko varnost upošteva pripombe za vključitev še nekaterih subjektov kot udeležencev v delo družbene- ga sveta in tudi pripombe, ki se nanašajo na naloge tega sveta.

SKLEP

Zbora združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutka zakona o varstvu pred nevarnimi snovmi

Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije sta na sejah dne 24. septembra 1987 obravnavala osnutek zakona o varstvu pred nevarnimi snovmi in na podlagi 282. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejela naslednji

SKLEP

1. Osnutek zakona o varstvu pred nevarnimi snovmi se sprejme.

2. Predlog zakona pripravi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

3. Pri pripravi predloga zakona naj predlagatelj, glede na pomen predlože- nega zakona za celovito pravno ureditev varstva pred nevarnimi snovmi:

- ponovno prouči veljavno pravno ureditev tega področja v zakonodaji in s tem zagotovi, da bo zakonska ureditev na tem področju čimbolj enotna. Gleae na mednarodne pogodbe, ki se ratificirajo z zveznimi akti in postanejo sestavni del jugoslovanske zakonodaje je potrebno ugotoviti, kaj lahko ureja republiški zakon v odnosu do ratificiranih mednarod- nih pogodb;

- predloži ob predlogu zakona osnut- ke vseh podzakonskih aktov, ki jih zakon

predvideva in tako zagotovi pregled nad celovito pravno ureditvijo tega področja;

- v največji možni meri z zakonom zagotovi tako ureditev, ki bo nalagala organizacijam združenega dela, ki kakor- koli ravnajo z nevarnimi snovmi, da take snovi predelajo in uporabijo do take me- re, da bo potrebno čimmanjšo količino le-teh predelovati oziroma zbirati v ob- jektih in napravah organizacije združene- ga dela, pooblaščene za zbiranje in odla- ganje nevarnih odpadkov;

- prouči ustreznost predlagane reši- tve v zvezi z ustanovitvijo organizacije združenega dela, pooblaščene za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov in do predloga zakona pripravi tako reši- tev, ki bo zagotavljala, da se bodo naloge na tem področju začele uresničevati v najkrajšem možnem času;

- jasno določi, da je uvoz nevarnih odpadkov prepovedan, saj bi drugačna ureditev pomenila še večje ogrožanje okolja;

- z vidika varstva pri delu zagotovi tako ureditev, da bo onemogočeno delo z nevarnimi snovmi vsem tistim, ki bi jim to lahko ogrožalo zdravje in življenje.

4. Pri pripravi predloga zakona naj predlagatelj zagotovi učinkovito sodelovanje pristojnih republiških organov, znanstvenih in strokovnih institucij, Go- spodarske zbornice Slovenije ter strokovnjakov in organizacij združenega dela, ki ravnajo z nevarnimi snovmi, da bo zakon strokovno v največji možni meri dodelan.

5. Glede na to, da predloženi zakon ureja vrsto vprašanj, ki sicer sodijo v zvezno pristojnost, in za katera bi bilo tudi smotrneje, da se uredijo enotno za SFR Jugoslavijo, naj Izvršni svet Skupšči- ne SR Slovenije ponovno predlaga Zvez- nemu izvršnemu svetu, da pripravi spremembe in dopolnitve zveznih predpisov, ki urejajo vprašanja v zvezi z ravnanjem z nevarnimi snovmi, zlasti glede informati- ke in delegacijo Skupščine SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugo- slavije.

5. Pri pripravi predloga zakona naj predlagatelj prouči in ustrezno upošteva tudi mnenja, predloge in pripombe delovnih teles zborov in skupščine, skupin delegatov, razpravo delegatov na sejah zborov in predloge oziroma pripombe gospodarske zbornice Slovenije.

poročevalec

5

(6)

STALIŠČA IN PREDLOGI

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutka zakona o zagotavljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je na seji 24. 9. 1987 ob obravnavi osnutka zakona o zagotavljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije in na podlagi 86. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednja

STALIŠČA IN PREDLOGE Pri obravnavanju strategije tehnolo- škega razvoja SFRJ se je zbor pozitivno opredelil do sprejema posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal vire in način zbiranja sredstev za pospeševanje tehno- loškega razvoja, naravo zbranih stedstev, način upravljanja s sredstvi, predvsem pa kriterije za uporabo sredstev. V Strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije opre- deljena potreba po oblikovanju posebnega zakona predstavlja izhodišče za pripravo zakona o zagotavaljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnolo- škega razvoja Jugoslavije. Vendar pa zbor ugotavlja, da predloženi osnutek odstopa od, v Strategiji tehnološkega

razvoja Jugoslavije usklajenih, načelnih usmeritev.

V osnutku zakona je neustrezno opre- deljen namen sredstev. Zbor meni, da bi se sredstva lahko uporabljala le za spodbujanje tehnološkega razvoja - za pod- poro projektom oziroma skupnim pro- gramom konzorcijev organizacij združe- nega dela oziroma drugim nosilcem teh- nološkega razvoja, izbranih na osnovi kriterijev poduktivnosti, konkurenčnosti, kriterija povečevanja proizvodnje za iz- voz in izboljšanje plačilne bilance, kriterija zmanjševanja onesnaževanja in obre- menjevanja naravnega okolja, kriterija energetske varčnosti, zaposlitvene pri- mernosti, surovinske neodvisnosti in kriterija krepitve obrambne sposobnosti dr- žave in samozaščitne naravnanosti vseh subjektov.

Nedorečen je značaj sredstev, način njihovega vplačila in obseg sredstev. V zakon naj se vgradijo rešitve, po katerih bi se sredstva za spodbujanje tehnolo- škega razvoja za posamezno obdobje do- ločila v Skupščini SFRJ na osnovi verifi-

ciranih programov. Pretežni del sredstev za te namene bi bilo treba zagotavljati iz izvirnih prihodkov federacije, ostali del pa iz prispevkov republik in pokrajin.

Takšen pristop naj Skupščina SFRJ opredeli v resoluciji o ekonomskem razvoju za posamezno leto. Ob sprejemanju po- ročila o izvajanju resolucije, katerega sestavni del naj bo tudi poročilo o uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnolo- škega razvoja, mora biti Skupščini SFRJ omogočen nadzor nad porabo teh sredstev.

Zbor meni, da je osnutek zakona o zagotavljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugo- slavije mogoče sprejeti šele, ko bodo od- pravljene naštete pomanjkljivosti.

Zato Družbenopolitični zbor predlaga Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SR Slovenije, da pooblastilo delegaciji v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ dopolni tako, da Skupš- čina SR Slovenije zahteva, da se dopol- njen osnutek predloži skupščinam republik in pokrajin v obravnavo.

STALIŠČA

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenje je na seji 24. 9. 1987 ob obravnavi osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju in na podlagi 74. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejel naslednja

STALIŠČA

Zbor ugotavlja, da je delegacija Skupš-

čine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ ravnala v skladu z zahtevami v Skupščini SR Slovenije ter na tej podlagi predložila Zboru republik in pokrajin v postopek spremembe in dopolnitve zakona o deviznem poslovanju.

Zbor meni, da predložene rešitve v osnutku zakona o spremembah in dopolni-

tvah zakona o deviznem poslovanju predstavljajo realizacijo prizadevanj organizacij združenega dela, Gospodarske zbornice in Skupščine SR Slovenije, da se uveljavi izrazitejša povezava pravic do plačila v tujino z realiziranim deviznim prilivom in podpira osnutek sprememb in dopolnitev.

SKLEP

Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ob obravnavi poročila

delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in predhodne informacije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o ugotovitvah in aktivnostih bank v SR Sloveniji v zvezi s problematiko meničnega poslovanja SOZD Agrokomerc

Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je na seji 24/9-1987 ob obravnavi poročila delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in prehodne informacije Izvršnega sveta Skupščine SR Slove- nije o ugotovitvah in aktivnostih bank v SR Sloveniji v zvezi s problematiko me- ničnega poslovanja SOZD Agrokomerc na podlagi 260. člena poslovnika Skupš- čine SR Slovenije sprejel naslednji

SKLEP

1. Zbor sprejema poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in podpira usmeritve iz tega poročila kot podlago za nadaljnje delo delegacije pri obravnavi vprašanj v zvezi z zadevo Agrokomerc, dograjevanje sistema in ekonomske politike, zlasti pa kreditno-monetarnega sistema in kreditno-monetarne politike.

Zbor tudi podpira prizadevanja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da se poslovanja z menicami ocenijo na podlagi

celovitih analiz in sprejema predhodno informacijo Izvršnega sveta o teh vpraša- njih.

Ob tem pa zbor nalaga:

- upravljalcem v Ljubljanski banki - Združeni banki ter temeljnih bank, pose- bej v Temeljni banki gospodarski banki Ljubljana, Splošni banki Koper in Splošni banki Cei je, da do 15. oktobra 1987 pred- ložijo Skupščini SR Slovenije poročilo, v katerem bo podrobno prikazano:

- njihovo poslovanje v zvezi z menicami SOZD Agrokomerc,

(7)

- možne posledice za dohodkovni po- ložaj in plasmaje v temeljnih bankah in v Združeni banki ter posledice za organizacije združenega dela,

- sprejeti ukrepi za sanacijo vseh materialnih posledic ugotovljene škode,

- kako so ugotovljene in uveljavljene vse oblike odgovornosti delavcev v bankah, ki so neposredno aH posredno s svojim ravnanjem ali nereševanjem vpra- šanj Paradi neustreznega informacijske- ga sistema, neučinkovitega notranjega nadzora in zagotavljanja varnosti banč- nih plasmajev povzročili, da je problem poslovanja z menicami SOZD Agroko- merc dosegel v SR Sloveniji takšen obseg,

- takšno poročilo naj predložita tudi Beograjska banka - Temeljna banka Ljubljana in Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana.

Pri pripravi teh poročil naj upoštevajo, kako so, zlasti v zvezi z boljšim organizi- ranjem in vrednostjo bančnega poslovanja, uresničevale ugotovitve, stališča in sklepe Skupščine SR Slovenije o gospo- darjenju s finančnimi sredstvi in o bančni organiziranosti, ki jih je Skupščine SR Slovenije sprejela ob obravnavi uresniče- vanja preobrazbe odnosov v gospodarje- nju z denarjem v bankah z območja SR Slovenije na sejah zborov 23/5-1984.

Zbor meni, da je osnutek zakona o zagotavljanju in uporabljanju sredstev za

spodbujanje tehnološkega razvoja Jugo- slavije mogoče sprejeti šele, ko bodo od- pravljene naštete pomanjkljivosti.

Zato Družbenopolitični zbor predlaga Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SR Slovenije, da pooblastilo delegaciji v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ dopolni tako, da Skupš- čina SR Slovenije zahteva, da se dopol- njen osnutek predloži skupščinam republik in pokrajin v obravnavo.

Vsebinsko podoben sklep sta sprejela tudi Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Sloveni- je, prav tako na sejah 24. 9. 1987

VPRAŠANJA DELEGACIJ IN DELEGATOV ZBOR ZDRUŽENEGA DELA

- Problematika financiranja krajevnih skupnosti v SR Sloveniji

Skupini delegatov za dele- giranje delegatov v Zbor zdru- ženega dela in v Zbor občin Skupščine SR Slovenije 31.

okoliš — Skupščina občine Žalec sta na seji 19. junija 1987 postavili naslednje delegatsko vprašanje:

Naša skupina delegatov je predlagala, da v letošnji program dela sprejmejo zbori obravnavo problematike financiranja krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, kar pa ni bilo sprejeto. Naš delegat Ja- nez Meglič je podal pobudo za sprejem zakona o financiranju programov krajevnih skupnosti. Tudi ta pobuda ni bila deležna podpore ne v Iz- vršnem svetu Skupščine SR Slovenije, ne v Predsedstvu RK SZDL Slovenije. Stanje v krajevnih skupnostih se tako pri nas, kakor tudi v drugih občinah naglo slabša, saj mnoge krajevne skupnosti zaradi pomanjkanja sredstev opuščajo izvajanje programov, vedno občutnejši pa so tudi kadrovski problemi, ker funkcionarji krajevnih skupnosti odpovedujejo, oz. odkla- njajo dolžnosti.

Občine v SR Sloveniji namenjajo iz proračunov za delovanje krajevnih skupnosti, oziroma za delovanje delegatskega sistema različna sredstva. To je dokaj krivično in bi morali deleže proraču- nov poenotiti. Zato sprašuje- mo za podatke oziroma pregled koliko sredstev namenjajo občine iz proračunov za krajevne skupnosti, koliko od- pade na posamezno krajevno skupnost, oz. na občane v posamezni občini.

Na vprašanje je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije posredoval naslednji pisni odgovor:

Republiški sekretariat za finance in analiziral podatke zaključnih računov občine za leta 1984, 1985 in 1986 in upo- rabil podatke, ki jih ugotavlja Zavod SRS za statistiko. Na osnovi zbranih podatkov sta pri- pravljeni dve tabeli:

- Pregled porabljenih sredstev za financiranje krajevnih s kupnosti na prebivalca po ob- činah v SRS (tabela 1);

- Pregled porabe prora- čunskih sredstev za krajevne skupnosti po občinah v SRS (tabela 2).

V tabeli 1 so v stolpcih 2, 3 in 4 zajeti podatki o višini porabljenih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz zaključ- nih računov proračunov občin za posamezno proračunsko le- to. Stolpca 5 in 6 kažeta indeks rasti porabljenih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti v letu 1985 in 1986, globalno v SRS in v posamezni občini.

Podatki v stolpcu 13 in 14 ka- žejo indekse rasti dogovorjene porabe v letu 1985 in 1986 (dogovorjena poraba za posamezno občino je razvidna v tabeli 2), brez sredstev za temeljne pravosodne organe in prizna- valnine borcev NOV.

Primerjava indeksov rasti dovoljene splošne porabe v občinah in porabljenih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti kaže, kako so se v posamezuni občini odločali o višini sredstev splošne porabe za financiranje krajevnih skupnosti. Indeksi rasti porabljenih sredstev v letu 1985 so v globa- lu in tudi v številnih občinah

nižji od indeska dogovorjene rasti splošne porabe. V letu 1986 pa so porabljena sredstva za financiranje krajevnih skupnosti globalno za 11 indeksnih točk višja, kot je bila dovoljena rast splošne porabe, vendar od občine do občine različna. Za razliko od leta 1985 so v letu 1986 občine na račun ostalih proračunskih prihodkov globalno v SRS namenjale višja sredstva za financiranje krajevnih skupnosti.

Število prebivalcev po po- datkih Zavoda SRS za statisti-- ko na dan 31. decembra posa- meznega leta je služilo za osnovo izračunu porabljenih sredstev za financiranje, krajevnih skupnosti na prebivalca vpbčini. V stolpcih 10, 11 in 12 je izračunana višina porabljenih sredstev v posameznem proračunskem letu v dinarjih na prebivalca.

Podatki kažejo, da je bilo v zadnjih trez letih okoli 72%

slovenskih občin, ki so porabi- le manjša sredstva za financiranje krajevnih skupnosti od republiškega povprečja. Neka- tere od občin so namenjale dejansko zelo majhna sredstva na prebivalca (Ajdovščina, Idri- ja, Ilirska Bistrica, Laško, Len- dava, Metlika, Mozirja, Ribni- ca, Sežana, Šmarje in Trebnje) za razliko od občin, ki so namenjale znatno višja sredstva od republiškega povprečja (Celje, Domžale, Kranj, Ljub- ljanske občin, Mariborske ob- čine in Piran).

Tabela 2 zajema v stolpcih 2, 3 in 4 dogovorjeno porabo ob- čin izračunano na osnovi vsakoletnega dogovora o izvajanju politike na področju sploš- ni porabe na ravni občin v SR Sloveniji Izračunani višini dogovorjene porabe šo odšteti izdatki za financiranje temeljnih pravodosnih organov in priz- navalnine borcem NOV, ki so se oblikovali specifično tako,

da so vse občine na skupni izhodiščni osnovi. Indeksi rasti dogovorjene porabe občin v letu 1985 in 1986 v stolpcih 13 in 14 tabele 1 kažejo, kako je bila dejanska rast dogovorjene porabe zaradi popravkov osnov dogovorjene porabe v posameznem proračunskem letu v okviru globalnega limita od občine do občine različna.

Stolpci 8, 9 in 10 kažejo.de- leže izdatkov za financiranje krajevnih skupnosti v dogovor- jeni porabi za posamezno pro- računsko leto. Podatki so od občine do občine različni in kažejo, da se v nekaterih obči- nah dejansko deleži minimal- no zmanjšujejo, v nekaterih ostajajo nespremenjeni, oziroma se celo povečujejo. Global- no je bilo v letu 1984 v občinah 5,4% oblikovanih sredstev splošne porabe usrtierjeno za financiranje krajevnih skupnosti, v letu 1985 se je. delež zmanjšal na 5,1, vendar se je v letu 1986 ponovno dvignil na 5,4% kar pomeni, da delež teh izdatkov ne pada.

Poraba sredstev na posamezno krajevno skupnost v dinarjih je razvidna iz stolpcev 12, 13 in 14. Podatki za leto 1984 kažejo, da je bilo na ravni SRS za financiranje delegatskega sistema v krajevni skupnosti v povprečju porabljeno 451.292 din, naslednje leto 838.964 din in leta 1986 že 1.892.608 din. Višina porabljenih sredstev po občinah kaže, da enako kot pri porabi sredstev na prebivalca prihaja tudi tu do velikih razlik. Iz tabele je razvidno, da so številne obči- ne, ki namenjajo minimalna proračunska sredstva za to obliko porabe, za razliko od nekaterih občin, ki namenjajo znatno višja sredstva kot je re- publiško povprečje.

Tabelarni pregled porabljenih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz prora- poročevalec

7

(8)

čunov občin na prebivalca in krajevno skupnost prikazuje stanje na tem področju v SR Sloveniji. Podatki kažejo, da se globalni delež teh izdatkov v SRS ni zmanjšal, čeprav so ra- zlike med občinami velike. Pri občinah je višina sredstev, ki se namenja za financiranje posameznih krajevnih skupnosti odvisna od možnosti občine in od specifičnih potreb krajevne skupnosti. Splošna poraba ob- čin je že več let omejena, vendar se v okviru vsakoletnega dogovora občin, skuša obči- nam omogočiti razreševanje te problematike s selektivnim pri- stopom pri oblikovanju dogovorjene porabe v okviru dovoljene rasti. Odločitev o višini

sredstev za posamezne namene torej tudi za financiranje krajevnih skupnosti v posameznem proračunskem letu, se v okviru dovoljene rasti splošne porabe sprejema v skupščini občine. Ugotovitve pa kažejo, da vsako leto nasta- ja razkorak med potrebnimi sredstvi in dejanskimi mož- nostmi, ki so v proračunu posamezne občine pri zagotavljanju sredstev. V primeru, da v okviru dovoljena rasti splošne porabe občina nad izračuna- nim indeksom rasti usmeri večja sredstva nekaterim pro- računskim porabnikom, mora za ustrezno višino znižati porabo drugemu.

Ustava SRS opredeljuje vire sredstev iz katerih se lahko fi- nancira zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. V 74.

členu Ustave je razvidno, da se na osnovi planov in programov krajevnih skupnosti za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih lahko namenjajo poleg proračunskih sredstev tudi sredstva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v okviru sprejetih finančnih načrtov.

Poleg tega lahko krajevne skupnosti pridobivajo sredstva iz samoprispevka in na osnovi samoupravnih sporazumov iz

skladov skupne porabe upo- rabnikov družbenih sredstev.

Z združevanjem sredstev iz vseh zgoraj navedenih virov v krajevnih skupnostih bi bilo možno zagotoviti potrebna sredstva za delovanje delegatskega sistema. Ocenjujemo, da zaradi omejevanja splošne porabe tudi v bodoče ne bo možno zagotavljati * večjih sredstev proračunov za financiranje krajevnih skupnosti.

Pri izpolnjevanju nalog, ki jih nalaga Ustava, zakoni in odlo- ki občinskih skupščin, bo potrebno v proračunih racionali- zirati stroške in z vidika sredstev pretehtati možnosti za uresničevanje vseh nalog.

TABELA 1 PREGUD PORABLJENIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA PREBIVAICA PO OBČINAH V SRS

v 000 din O b Ć i n a Porabljena sredstva za Indeks

financ.KS iz zaključ. rasti računov proračunov

Število prebival,

na dan 31.12. Porabljena sredst.

na prebivalca (v dinV

1984 1985" 1986 85/84 86/85 1984 1985 1986 1984 1585 1986

Indeksi rasti dog.

porabe občin brez _ temeljnih pravosodnih

organov in priznavalnin 1985 1986

10 11 12 13 14

1. 2.

3. 4.

5. 6.

7. 3.

10. 9.

11. 12.

14. 13.

15. 16.

17. 18.

19. 20.

22. 21.

23. 24.

25. 26.

28. 27.

29. 30.

31. 32.

33. 34.

35. 36.

37. 38.

40. 39.

41. 42.

43. 44.

46. 45.

48. 47.

49. 50.

51. 52.

Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Dcnžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija

Ilirska Bistrica Izola

Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija Lj.Bežigrad Lj .Center Lj .Moste-Pol je Lj.šiška Lj .Vič-Rudnik Ljutaner Lcgatec

Maribor-Pesnica \ Maribor-Pobrežje j Maribor-Rotovž l fteribor-Ruše Maribor-Tabor 1

Maribor-Tezno ■*

Metlika Mozirje ttirska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj

Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica

Sevnica Sežana Slov. Gradec

1.340 2.829 25.588 1.633 3.712 14.838 4.906 857 2.927 2.068 1.482 1.181 4.714 9.050 5.737 2.507 11.876 23.733 4.744 1.393 2.500 2.422 1.982

2.670 4.320 50.382 3.531 5.589 26.773 1.382 8.817 5.388 3.200 2.740 1.984 7.180 16.370 11.794 3.836 22.951 42.481 5.930 3.190 3.765 4.084 3.360

5.460 10.382 111.936 6.642 12.378 60.806 3.628 - 17.958 14.600 7.200 5.480 3.968 21.692 8.721 19.184 6.994 54.642 87.938 11.267 6.530 8.025 7.000 7.330

199 204 152 240 196 222 216 188 150 221 180 227 161 262 179 203 184 270 154 225 184 200 167 200 152 302 180 53 205 162 155 179 193 238 178 207 125 190 229 204 150 213 168 171 169 218

22.409 25.41*

63.922 14.854 17.767 41.495 8.300 21.379 26.039 11.128 17.218 15.093 13.070 31.608 27.044 18.678 44.105 68.840 28.471 19.017 17.046 27.003 18.027

22, 25.

65. 15.

18. 42.

21, 8.

26. 11.

17. 15.

13. 31.

27. 18.

44. 70.

28. 19.

26. 17.

18.

562 070 755 035 173 353 219 658 625 299 243 027 190 976 915 784 618 165 569 221 086 971 150

22.536 25.132 65.963 15 001 18.220 42,996 8.347 21.662 27.035 11.335 17.259 15.084 13.404 32.168 28.214 18.851 44.869 70 741 28.679 19.217 17.052 26.869 18.275

59 118 111 172 400 766 109 235 208 308 357 632 103 168 229 407 112 202 185 283 86 159 78 132 360 544 286 512 212 422 134 207 269 514 344 605 166 208 73 166 146 220 89 151 109 185

242 413 1.696 442 679 1.414 329 434 540 635 317 263 1.618 271 679 1.217 371 1.243 392 339 470 260 401 190.094 362.630 842.634 190 232 329.498 335.472 339.182 576 1.080 2.484

4.633 1.400 7.413

2.000 15.500

3.950 160 209 19.082 19.

142 197 8.813 9. 081 18.885 242 389 820 051 9.149 158 221 431 84.224 169.219 460.874 200 272 186-336 189.996 190.336 452 890 2.421

501 600 9.210 12.359 9.845 3.526 5.643 1.911 11.896 2.420 10.125 4.563 1.720 430 1.080 2.070

2.000 1.500 12.433 21.814 15.787 6.453 11.393 2.791 23.554 4.126 17.811 7.727 3.036 360 1.700 4.067

3.500 3.067 27.307 32.286 26.500 14.196 25.818 5.600 48.258 8.438 39.350 16.387 6.000 6.072 2.992 10.225

399 175 250 204 134 219 176 148 160 167 183 219 201 226 146 200 197 204 170 204 175 220 169 212 200 697 176 200 157 176 196 251

' 8.218 16.034 65.519 58.639 57.180 17.956 16.427 20.265 68.883 17.269 32.993 27.192 12.433 18.976 23.911 19.993

8.274 16.276 64.379 59.118 57.610 18.114 16.544 20.184 70.043 17.512 33.370 26.936 12.517 18.931 23.956 20.306

8.171 16.392 64.718 59.398 57.899 18.107 16.743 20.293 70.156 17.519 33.573 27.116 12.528 18.923 23 897 20.541

60 37 140 210 172 196 343 94 172 140 306 167 34 90 103 45

241 92 191 368 274 356 688 138 235 336 286 533 160 69 200 70

1 428 421 187 457 543 1.542 784 275 687 1.172 481 604 478 320 125 497

200 191 195 171 196 195 212 197 202 226 192 197 208 194 202 203 200 182 195 217 189 196 202 199 197 206

220 226 215 208 208 210 ' 225 237 232 204 207 236 212 198 236 222 226 214 227 204 210 213 221 207 217 215 187 201 211 197 206 192 194 202 193 198 214 - 176 200 203 204 203 200

217 220 232 217 214 215 213 212 213 218 214 223 225 225 226 215 228

8 poročevalec

(9)

53. Slov.Bistrica 54. Slov.Konj ice 55. Šentjur 56. škofja Loka 57. Šmarje 58. Tolmin 59. Trbovlje 60. Trebnje 61. Tržič 62. Velenje 63. Vrhnika 64. Zagorje 65. Žalec

SKUPAJ

6.374 1.920 2.934 7.380 1.533 5.373 4.303 1/5 24 2.700 5.900 4.502 3.738 8.773

11.792 2.803 4.418 13.386 2.456 7.360 8.585 2.571 3.950 10.999 8.149 7.288 17.182

24.182 7v 326 8.605 24.854 5.025 15.051 17.389 4.985 7.110 23.047 16.665 14.904 35.447

185 205 145 261 150 194 131 185 160 204 136 204 199 202 168 193 146 180 186 209 181 204 194 204 195 206

32.787 21.099 19.094 36.371 31.500 21.217 19.049 17.199 14.389 39.721 18.492 16.586 37.439

32.774 21.335 19.866 37.186 32.166 21.210 19.419 17.482 14.821 41.480 18.540 16.744 38.416

32.925 21.581 19.157 37.636 32.335 21.115 19.449 17.526 14.792 42.218 18.732 16.925 38.660

10 194 90 153 202 253 48 225 88 187 148 243 225 234

12

549.223 1.021.020 2.303.305 Ljubljana, dne 10. 9. 1987

185 225 1.948.477 1.975.273 281 1.985.486

11 359 131 222 359 347 76 147 442 267 265 439 435

444 517 1.160

13 14 734 339

660 449 712 155 894 284 480 545 889 880 916

208 206 192 196 208 185 202 195 202 196 186 194 206

206 213 219 214 215 215 215 218 235 223 210 220 215 196 215

1. 2.

3. 4.

6. 5.

8. 7.

10. 9.

12. 11.

13. 14.

16. 15.

18. 17.

19. 20.

21. 22.

23. 24.

25. 26.

27. 28.

2S . 3C 31. 32.

33. 34.

35. 36.

37. 38.

39. 40.

41. 42.

43. 44.

45. 46.

47. 48.

49.

50. 51.

52.

Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gor. Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilir. Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško t

Laško Lenart Lendava Litija Lj. Bežigrad Lj. Center Lj. Moste-Polje Lj. Šiška ( Lj. Vič-Rudnik J Ljutomer Logatec Maribor Pesnica Maribor Pobrežje Maribor Rotovž Maribor Ruše Maribor Tabor Maribor Tezno J

Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj

Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica

Sevnica Sežana Slov. Gradec

PREGLED PORABE PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA KRAJEVNO SKUPNOST PO OBČINAH V SRS Dogovorjena poraba občin

brez sred.za TPO in prizn.

TABELA 2 v 000 din Izdatki za financ.

KS po zaklj. računih Deleži izd.

za KS v dog.

porabi

KS St. Poraba sredstev na KS v din

1.84 1.85 1.86 94.461 8

112.894 351.189 87.868 89.409 265.975 36.721 85.915 100.578 58.665 82.861 78.474 76.209 151.770 121.608 86.154 220.183 399.348 154.385 84.408 81.302 100.080 82.690

180.520 226.613 686.072 150.865 176.051 520.051 78.105 170.010 203.542 132.726 159.350 155.324 148.187 316.469 246.796 174.992 442.179 730.369 302.495 183.447 154.040 196.165 167.360

397.905 513.024 1.432.724 325.023 367.324 1.093.509 185.746 383.902 472.442 271.535 330.279 366.852 314.249 627.922 583.956 388.611 1.000.839 1.553.564 688.085 374.236 324.172 418.935 370.962

1.340 2.829 25.588 1.633 3.712 14.838 4.906 857 2.927 2.068 1.482 1.181 4.714 9.050 5.737 2.507 11.876 23.733 4.744 1.393 2.500 2.422 1.982

2.670 4.320 50.382 3.531 5.589 26.773 1.382 8.817 5.388 3.200 2.740 1.984 7.180 16.370 11.794 3.886 22.951 42.481 5.930 3.190 3.765 4.084 3.360

5.460 10.382 111.936 6.642 12 7378 60.806 3.628 17.958 14.600 7.200 5.480 3 .968 21.692 8.721 19.184 6.994 54.642 87.938 11.267 6.530 8.025 7.000 7.330

l2 ' 13 14 1.4 1,4 1,3

2.5 1,9 2,0 7.2 7,3 7,8 1.8 2,3 2,0 4,1 3,1 3,3 5,5 5,1 5,5 2.3 1,7 1,9 5,7 5,1 4,6 2.9 2,6 3,0 3,5 2,4 2,6 1,7 1,7 1,6 1.5 1,2 1,0 6,1 4,8 6,9

5,9 5,1 1,3 4,7 4,7 3,2 2,9 2,2 1,7 5.3 5,1 5,4 5,9 5,8 5,6 3,0 1,9 1,6 1.6 1,7 1,7 3,0 2,4 2,4 2.4 2,0 1,6 2,3 2,0 1,9

39 19 25 7 14 27 10 5 23 11 20 20 13 5 25 10 25 45 16 13 8 18 18

34.359 148.894 .023.520 233.285 265.142 549.555 171.400 490.600 127.260 188.000 74.100 59.050 942.800 696.153 229.480 250.700 475.040 527.400 296.500 107.153 312.500 134.555 110.111

68.461 227.368 2.015.280 504.428 399.214 991.592 276.400 881.700 234.260 290.909 137.000 99.200 1.436.000 1.259.230 471.760 388.600 918.040 944.022 370.625 245.384 470.625 226.888 186.666

140.000 546.421 4.477.440 948.857 884.142 2.252.074 725.600 1.795.800 634.782 654.545 274.000 198.400 4.338.400 670.846 767.360 699.400 2.185.680 1.954.177 704.187 502.307 1.003.125 388.888 407.222 2.246.618 4.481.570 9.287.175 190.094 362.630 842.634 8,4 8,0 9,0 132 1.440.106 2.747.196 6.383.590

82.166 161.988

50.057 103.312 352.989 4.633

222.322 1.400 7.413 15.500 5,6 4,5 4,3 12 386.082 617.7r? 1.291.666 2.000 3.950 2,7 1,9 i,? 7 200.000 295.714 564.285 1.168.728 2.187.520 4.754.307 84.224 169.219 460.874 7,2 7 , 7 9 , 6 8 3 1.0 1 4 . 7 4 6 2.038.783 5 . 5 5 2 . 6 9 8

63.068 77.461 207.712 241.214 248.672 77.978 113.724 95.295 248.845 77.792 203.485 96.857 59.734 85.673 110.826 82.833

127.160 163.555 409.471 497.147 478.673 151.482 219.598 192.614 494.997 166.591 359.680 194.620 121.424 175.415 226.041 165.866

280.605 380.153 889.186 1.068.664 1.033.123 323.776 465.842 410.907 1.083.014 356.971 803.525 438.688 274.223 397.779 486.051 378.238

600 501 9.210 12.359 9.845 3.526 5.643 1.911 11.896 2.420 10.125 4.563 1.720 . 430 1.080 2.070

2.000 1.500 12.433 21.814 15.787 6.453 11.393 2.791 23.554 4. 126 17.811 7.727 860 3.036 1.700 4.067

3.500 3.067 27.307 32.286 26.500 14.196 25.818

5.600 48.258 8.438 39.350 16.387 6.000 6.072 2.992 10.225

0,7 0,7 4.4 5,1 3,9 4.5 2.0 1 4,9 4,7 4 3.1 4,9 4,7 0,7 2,0 0,9 2,4

,5 1,2 ,9 0,8 3,0 3.0 2,5 4.3 5,5 1, 3 4.4 2,3 4,8 3,7 2.1 1.5 0,6 2,7

13 10 49 42 32 6 8 18 35 20 9 14 6 11 34

60. 38.

2i9.

252.

307.

440.

940.

106.

339.

268.

506.

325.

71.

156.

258. 31.

538 153.846 000 150.000 285 296.023 224 445.183 656 493.343 750 806.625 500 1.893.833 166 155.055 885 672.971 888 458.444 250 890.550 928 551.928 666 143.333 363 276.000 764 50.000 750 508.375

269.230 306.700 650.166 658.897 828.125 1.774.500 4.303.000 311.111 1.378.800 937.555 1.967.500 1.170.500 1.000.000 552.000 88.000 1.278.125 poročevalec

9

(10)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 53. Slov. Bistrica 119.068 24B.696 514.206 6.374 11.792 24.182 5,3 4,7 4,7 19 335.473 620.631 1.272.736 54. Slov. Konjice 90.892 187.286 400.643 1.920 2.803 7.326 2,1 1,4 1,8 22 87.272 127.409 333.000 55. Šentjur 85.803 165.166 362.867 2.934 4.418 8.605 3,4 2,6 2,3 11 266.727 401.636 782.272 56. Skofja Loka 159.639 314.323 673.700 7.380 13*386 24.854 4,6 4,2 3,6 23 320.869 582.000 1.080.608 57. Šmarje 126.426 263.101 566.503 1.533 2.456 5.025 1,2 0,9 0,8 25 61.320 98.240 201.000 58. Tolmin 111.482 206.396 445.261 5.373 7.360 15.051 4,8 3,5 3,3 39 137.769 188.717 385.923 59. Trbovlje 104.460 203.81S 438.866 4.303 8.585 17.389 4,1 4,2 3,9 10 430.300 858.500 1.738.900 60. Trebnje 85.313 173.179 ' 377.911 1.524 2.571 4.9B5 1,7 f,4 1,3 16 95.250 160.687 311.562 61. Tržič 67.519 136.540 321.625 2.700 3.950 7.110 3,9 2,8 2,2 13 207.692 303.846 546.923 62. Velenje 166.937 328.274 732.583 5.900 10.999 23.047 3,5 3,3 3,1 27 218,1518 407.370 853.592 63. Vrhnika 99.440 193.227 425.710 4.502 8.149 16.665 4,5 4,2 3,9 15 300.133 543.266 1.111.000 64. -.agorje 94.579 176.795 372.763 3.738 7.288 14.904 3,9 S,1 3,9 12 311.500 607.333 1.242.000 65. ..loc 172.239 356.396 768.202 8.773 17.182 35.447 5.0 4.8 4,6 20 428.650 «3 -

10.125.683 19,933.646 42.874.174 549.223 1.021.020 2.303.3CS 5,4 5,1 5,4 i.:l7 451.252 638.964 1.892.608 - Prehrana sreanješ

Skupina delegatov za zbor združenega dela za področje gospodarstva - 30 okoliš ob- čine Celje je postavila naslednje delegatsko vprašanje: Na pobudo Občinske konference ZSMS Celje smo v Celju konec leta 1986 pričeli z akcijo za ureditev prehrane srednje- šolcev. Ugotovljeno namreč je, da se precejšen delež srednješolcev nepravilno hra- ni oziroma, da srednje šole nimajo sistemsko urejene ustrezne prehrane; sistem financiranja prehrane je glede na predšolske otroke, osnov- nošolce in delavce zelo zapo- stavljen in neurejen.

Problematiko so obravnavali vsi trije zbori Skupščine občine Celje pri problematiki zdravstveno stanje prebival- stva ter skupščina občinske skupnosti socialnega varstva kot 4. zbor in sprejeli na svojih sejah naslednje konkretne predloge:

1. Predlagamo, da se po- prečna vrednost tople malice opredeli v republiki (tako kot se to ureja preko sindikata za zaposlene delavce in hkrati določi tudi, da se vrednost te- koče valorizira glede na pove- čanje cen).

2. Sredstva za regresiranje prehrane srednješolcev je treba sistemsko rešiti za vso Slovenijo, tako da regresiranje ne bo več določeno z zne- skom, marveč z deležem za funkcionalne stroške, ki jih je po samoupravnem sporazumu o socialni varnosti v Slo- veniji v obdobju 1986-1990 (Ur. list SRS, št. 25 z dne 28. 6.

1986) dolžna pokrivati Izobra- ževalna skupnost Slovenije.

3. Prodajna cena obroka se mora formirati na osnovi na- bavne cene, povečane za stroške.

4. V celoti podpiramo usmeritev Zavoda za šolstvo SRS - dopis št. MH-sl/86 z dne 18. 12. 1986, ker le-ta usmerja srednje šolstvo k or-

ganizirani prehrani.

Na pobudo aktiva ravnate- ljev celjskih srednjih šol je ak- tiv svetovalnih delavcev na srednjih šolah sestavil in iz- vedel anketo o šolski prehrani srednješolcev iz katere lahko strnjeno povzamemo naslednje:

1. Redno in kvalitetno pre- hranjevanje srednješolske mladine je povsem finančno vprašanje, saj sedanja sub- vencija zadošča le za dva (2) topla obroka v mesecu. Velika večina učencev si tople malice ob ekonomskih cenah ne more privoščiti.

2. Iz ankete je razvidno, da so zainteresirani srednješolci za topli obrok, urediti pa je potrebno sofinanciranje.

3. Naše predloge smo po- sredovali Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Republi- ški izobraževalni skupnosti, Zavodu za šolstvo SRS, vendar pa odgovorov na naše predloge in skupščinske pobude nismo prejeli niti nismo zasledili konkretnih akcij za ureditev problematike zato postavljamo delegatsko vpra- šanje temu zboru Skupščine SRS, ker je problematika do- volj aktualna za vse srednje- šolce v Sloveniji, zlasti če upoštevamo, da bi se morala zadeva ustrezno urediti do pričetka šolskega leta 1987/

88. 4. Pri tem tudi ne moremo mimo ugotovitve, da pobude, ki jih posredujejo temeljne delegatske sredine in mladi- na nimajo tistega odziva, če- prav gre za vsebinsko zelo pomembno vprašanje zdravja naše bodoče delovne generacije (posledice se že kažejo pri zdravstvenem stanju te generacije). Imamo sistemsko urejeno prehrano za predšolsko in osnovnošolsko mladino in zaposlene prebi- valce med delom, dočim je nesprejemljivo da za srednje- šolsko mladino tako neodgo-

vorno pristopamo k sistem- skemu vprašnju urejanja financiranja prehrane med po- ukom.

Vprašanje je tudi v tem kako obravnavajo in sprejemajo delegatske pobude ustrezne strokovne službe republiških SIS (strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja) izgle- da, da ni preveč posluha in zagretosti.

ZATO SPRAŠUJEMO iS SKUPŠČINE SR SLOVENIJE

1. Kako nameravajo pri- stojne republiške SIS ustrezno in zadovoljivo urediti financiranje prehrane srednješol- cev v šolskem letu 1987/88.

2. Ali so bile do sedaj v okviru IS in pristojnih republi- ških SIS že opravljene posamezne konkretne aktivnosti in sprejeti ustrezni ukrepi za šol- sko leto 1987/88 za izenačitev položaja financiranja prehrane srednješolcev med po- ukom z drugo populacijo (predšolsko in osnovnošolsko mladino, zaposlenimi delavci).

Izvršni svet skupščine SR Slovenije je posredoval naslednji pisni odgovor:

1. Dogovor o temeljih druž- benega piana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v 101. čle- nu predvideva, da bodo izvršni sveti skupščin mesta Ljublja- ne, Maribora, Obalne skupnosti in tistih občin, ki so sousta- noviteljice srednjih šol v sode- lovanju s šolami in domovi ter pristojnimi samoupravnimi in- teresnimi skupnostmi omogo- čili, da bodo učenci v šolah imeli z družbeno prehrano za- gotovljen topel obrok. Šole sa- me k temu zavezuje tudi 121.

člen zakona o usmerjenem izobraževanju. Vendar s temi določili ni rešeno vprašanje financiranja prehrane srednje- šolcev. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialno- varstvenih pravic (Ur. I. SRS, štev. 26/84) v 71. členu opredeljuje, da stroške šolske prehrane praviloma plačajo starši

otrok, vendar v istem členu tudi predvideva, da bodo občin- ske izobraževalne skupnosti skupaj z drugimi dejavniki zagotovile izboljšanje pogojev za šolsko prehrano in za zmanj- šanje stroškov te prehrane (amortizacija, osebje itd.). Za napredek na tem področju pa so skladno s svojimi pristoj- nostmi zadolženi še Izobraže- valna skupnost Slovenije in podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike.

Samoupravni sporazum o socialni varnosti v Sloveniji v obdobju 1986-1990, upošte- vaje določilo prej citiranih dveh dogovorov, v 18. členu predvideva, da bodo zadolže- ne samoupravne interesne skupnosti pripravile program uvajanja organizirane prehrane za vse šole, tako da bodo imeli do konca srednjeročne- ga obdobja vsi učenci organizirano prehrano. Pri tem se ra- čuna, da bodo funkcionalne stroške organizirane prehrane zagotovile izobraževalne skupnosti oz. da se bodo ie-te o sistemu regresiranja stroškov prehrane dogovorile s skupnostmi za zaposlovanje. Ob- veznost priprave programa za uvajanje organizirane prehrane, tako da bi bila do konca srednjeročnega obdobja zago- tovljena vsem udeležencem izobraževanja, določa tudi Sa- moupravni sporazum o skupnih izhodiščih za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1986-1990. Vendar pa upo- rabniki in izvajalci take zadol- žitve niso sprejeli med naloge skupnega pomena in Samou- pravni sporazum o temeljih planov Izobraževalne skupnosti Slovenije ne opredeljuje sredstev za ta namen. Tudi ob- činske izobraževalne skupnosti in posebne izobraževalne skupnosti so se ob manjših vlaganjih v zagotovitev pro- storskih pogojev za prehranje- vanje udeležencev usmerjene- poročevalec

(11)

ga izobraževanja doslej osre- dotočile le na pripravo programa.

Sedaj razpoložljiva sredstva za financiranje prehrane sred- nješolcev (in študentov) se oblikujejo zgolj iz združenih sredstev za štipendije, skladno z 11. členom Družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Pri tem so organi podpisnikov dogovora že opo- zorili, da je potrebno zagotoviti za dani namen (še) drugi vir.

Ob limitirani porabi v izobraže- valnih skupnostih ni mogoče računati, da bi se sredstva za ta namen lahko združevala pri njih, ne da bi to vplivalo na nezaželeno zniževanje cene osnovnega programa. Vseka- kor bi uresničitev take zahteve terjala ustrezno spremembo samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti, s katero bi se zagotovila ustrezno večja sredstva.

2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije preko Zavoda SR Slovenije za šolstvo in drugih upravnih organov redno spremlja problematiko družbe- ne prehrane srednješolcev. Pri tem ugotavlja:

- da so pripravljene vse strokovne podlage za smotrno or-

ganiziranje družbene prehrane učencev (pregled kapacitet za pripravo hrane, prehrambeni normativi, normativi za kuhar- sko osebje, zdravstvena izho- dišča, jedilniki);

- da je opravljeno usposab- ljanje vodstev in učiteljev srednjih šol za vodenje organizacije družbene prehrane;

- da je v program šolske prehrane v znatni meri že priteg- njena prehrambena industrija s posebnim asortimanom iz- delkov;

- da se število učencev, ki se v šoli organizirano prehranju- jejo vsako leto povečuje in je leta 1986 predstavljalo 74%

vseh vpisanih srednješolcev.

Ob tem pa izvršni svet oce- njuje, da je treba čim prej do- seči, da bodo vsi srednješolci deležni ustrezne prehrane v času pouka, kar je uresničljivo le z usmeritvijo znatnejših družbenih sredstev na to po- dročje. Konec sedanjega sred- njeročnega obdobja je skrajni rok za realizacijo tega cilja, pri virih sredstev pa je treba upo- števati tako materialne možno- sti, kot tudi omejitveno politi- ko. Za šolsko leto 1987/88 pa na tem področju prav zaradi tega ni mogoče pričakovati občutnejšega izboljšanja ZBOR ZDRUŽENEGA DELA

ZBOR OBČIN - ostrejše kazni za porabnike kurilnega olja namesto nafte

SKUPINA DELEGATOV PROSVETNO KULTURNEGA PODROČJA 3. OKOLIŠA IN GOSPODARSKEGA PODROČ- JA 5. OKOLIŠ ZA ZZD SKUPŠ- ČINE SRS V OBČINI LJUB- LJANA VIČ-RUDNIK je na skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 24. junija 1987 postavila naslednje delegatsko vprašanje:

Pred leti smo se odločili, da bomo z uravnavanjem politike cen kurilnega olja stimulirali nadaljnjo izgradnjo plinovo- da, ter na ta način širili pre- skrbo s toplotno energijo in plinom. Danes pa ugotavlja- mo, da smo ostali le pri usme- ritvah.

Kurilno olje kot derivat na- menjen izključno za ogreva- nje stanovanj, se zaradi nizke cene (1/3 cene bencina) v zadnjem času masovno uporablja kot pogonsko gorivo di- zelskih motorjev od osebnih vozil do tovornjakov, zato takšna potrošnja neizogibno vodi v pomanjkanje.

Glede na navedene ugotovitve postavljamo IS skupšči- ne SRS vprašanje, kako pri- stojni organi ukrepajo v pri- merih, ko je ugotovljeno, da porabnik uporablja namesto nafte kurilno olje oziroma, ali se na tem področju pripravlja- jo ostrejše kazenske sank- cije.

Na delegatsko vprašanje je Izvršni svet skupščine SR Slo- venije poslal naslednje pisno pojasnilo:

Pravilnik o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 31/85) v 54. členu natančno navaja, katerim ku- pcem in za katere namene se sme prodajati ekstra lahko kurilno olje.

Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu s spremembami in dopolnitvami (Uradni list SFRJ, št. 33/72 ...

21/87) pa vsebuje določbe o kaznih. V 50. členu tega zakona je določeno, da se uporab-

nik družbenih sredstev kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 do 500.000 din, še ekstra lahko kurilno olje uporabi za pogon motornih vozil, trak- torjev, motornih plovnih objek- tov in motorjev. Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem zakona opravlja Služba družbe- nega knjigovodstva, ki v primeru, da sama ali preko pristojnih upravnih organov ugo- tovi, da se ekstra lahko kurilno olje uporablja v preje navedene namene, vloži pri pristoj- nem javnem tožilcu prijavo za začetek postopka za gospodarski prestopek.

54. člen zakona o obdavče- vanju proizvodov in storitev v prometu pa določa, da se z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 din kaznuje za prekršek

posameznik, ki uporabi ekstra lahko kurilno olje za pogon motornega vozila, traktorja, motornega plovnega objekta ali motorja. Z zakonom sicer ni določeno, kdo izvaja nadzor nad tem, ne glede na to pa občasni nadzor izvajajo organi prometne milice, pri pregledu poslovanja zasebnih avtopre- voznikov pa posredno tudi uprave za družbene prihodke.

V pripravi so sprememb in dopolnitve zakona o obdavče- vanju proizodov in storitev v prometu, s katerimi bodo bistveno poostrene denarne kazni tako za uporabnike družbe- nih sredstev kot za posamezni- ke, natančno določen pa bo tudi organ nadzora za posa- meznike.

DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR

— Od kje električna energija za Jesenice in Kidričevo?

ŽELJKO CIGLER, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije je po- stavil naslednje delegatsko vprašanje

Obe velki slovenski investi- ciji (Jeklarna 2 na Jesenicah in nova Elektroliza v TGA Ki- dričevo) sta v teku. Del Je- klarne 2 že poskusno obra- tuje.

V letošnjem letu naj bi se na slovenski elektroenergetski sistem priključila ena od obeh elektro peči v jeseniški jeklarni 2 z močjo 48 MW, v naslednjem letu pa naj bi se priklju- čila še druga elektro peč z enako močjo in nova Elektro- liza C v TGA Kidričevo z moč- jo 24 MW. Po izjavah pred- stavnikov Elektrogospodar- stva v javnosti (nastopi na TV) in na problemski konferenci SZDL »Ekologija, energija, varčevanje«, pa deluje slovenski elektroenergetski sistem na robu zmogljivosti in brez vsakršnih rezerv.

Po izjavah posameznih strokovnjakov nove elektro- peči v Jeklarni 2 še vedno do- puščajo občasno izklapljanje iz električnega omrežja, med- tem ko nova tehnologija v Elektrolizi C v TGA Kidričevo tega vsaj pet let ne dopušča več, ne brez izredno velikih stroškov in celo morebitnih poškodb elektroliz. Obenem pa se med javnostjo pojavlja- jo posamezne informacije, da TGA Kidričevo ne načrtuje za- prtje stare elektrolize A, am- pak njeno rekonstrukcijo in s tem povečanje proizvodnje primarnega aluminija od na- črtovanih 75.000 ton na okrog

105.000 ton letno.

Zato postavljam naslednja tri vprašanja:

1. Na kakšen način in od kod bo slovensko elektrogospodarstvo zagotovilo novo potrebno moč za polno vklju- čitev jeseniške jeklarne 2 in Elektrolize C v TGA Kidri- čevo?

2. Ali bo za TGA Kidričevo z novo elektrolizo C še vedno veljala nižja tarifa za plačeva- nje porabljene električne energije glede na to, da bo onemogočeno njeno izklapljanje iz električnega omrežja (TGA se ne pojavlja več kot t.

i. »elektroenergetska rezer- va«), kar pa je glavni argu- ment za pridobitev nižje ta- rife?

3. Kakšni so resnični načr- ti vodstva TGA Kidričevo glede modernizacije primarne proizvodnje aluminija?

Izvršni svet skupščine Slove- nije je posredoval naslednji odgovor:

Povečanje porabe električne energije za polno vključitev Je- klarne 2 na Jesenicah in Elek- trolize C v TGA Kidričevo, kot tudi za vse ostale uporabnike za katere so bila izdana ener- getska soglasja, je predvideno v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in pre- mogovništvo SR Slovenije za obdobje 1986-1990 in kontinu- iteti do leta 1995. Omenjeno povečanje porabe je upošteva- no in zagotovljeno v letni ener- getski bilanci za leto 1987, kot tudi že za leto 1988.

Energetsko soglasje za Je- poročevalec

11