Sejni zapiski
51. seja - 7. februar 1990
VSEBINA
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE (51. Seja - 7. februar 1990)
PRED DNEVNIM REDOM: STRAN 1. Izvolitev Komisije za verifikacijo pooblastil
in imunitetna vprašanja ter poročilo komisije 1 GOVORNICA:
Alma Bernik 1 2. Določitev dnevnega reda 2
GOVORNIKI:
Igor Bratina 3
Stane Lamovšek 3
Andrej Pirkovič 4 Anica Popovič 4 Gvido Kacl 6 Jelica Čotar 8 PREKINITEV SEJE ZARADI SKUPNEGA ZASEDANJA
ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE OB 9.45 URI IN NADALJEVANJE SEJE OB 11.05 URI
3. Dodatno poročilo Komisije za verifikacijo
pooblastil in imunitetna vprašanja 9 GOVORNICA:
Alma Bernik 9 DNEVNI RED:
1. Odobritev osnutkov zapisnikov 48., 49. in 50. seje zbora
(1. točka dnevnega reda) 9 2. a) Predlog, da se začne
postopek za spremembo ustave SR Slovenije;
b) Določitev osnutka amandmajev od XCI. do XCIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije
(2. točka dnevnega reda) 10 3. a) Predlog za izdajo zakona
o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v
skupščine, s predlogom zakona;
b) Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o volitvah in odpoklicu predsednika in članov
Predsedstva SR Slovenije, s predlogom zakona
(3. točka dnevnega reda) 11 Informacija Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije o tekočih aktivnostih za uresničevanje programa
ekonomske reforme in ukrepov za njeno realizacijo v letu 1990
(4. točka dnevnega reda):
a) Predlog zakona o združevanju sredstev v sklade skupnih rezerv v letu 1990;
b) predlog zakona o izdaji obveznic SR Slovenije;
c) predlog zakona o kriterijih za usmerjanje sredstev za
prestrukturiranje gospodarstva;
d) poročilo o uporabi sredstev za razvoj ("razvojni dinar") in realizaciji programov, pri katerih so udeležena sredstva za razvoj;
e) predlog odloka o prenosu
denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti iz depozita pri Narodni banki Slovenije v depozit bank
(4. točka dnevnega reda) 11 GOVORNIKI:
Marko Bule 12
Raj ko Les jak 14
Dar j a Vrhunc 16
Brane Lampret 17 Alma Bernik 19 Miha Lesar 20
Ivanka Curk 21
Silvo Cantarutti 22 Bogdan Oblak 23
Branko Drvarič 24
dr. Danijel Pučko 26
Andreja Žužek 2 9
Leopold Zupan 3 0 Alo j z Kušar 31 Ivan Kragelj 32 Smilja Pejanovič 33 Tone Vahen 3 7
Milan Krajnik 37 Uroš Slavinec 3 8
Rudi Šepič 3 8
dr. Danijel Pučko 41
Erik Vrenko 41
Tone Vahen 42
Boris Požar 42
Rudi Šepič 43 Informacija Izvršnega sveta o
prekinitvah gospodarskih odnosov med gospodarskimi organizacijami SR Srbije in SR Slovenije
(5. točka dnevnega reda 43 GOVORNIKI:
Marko Bule 4 4 Darja Vrhunc 45 Janko Golež 46 Marko Goršič 47 Jože Dežman 47 Danijel Malenšek 48 Milivoj Samar 50 Milan Lokar 52 Janez Bohorič 52 Danijel Malenšek 53 Branko Drvarič 54 Jože Dežman 55 Janez Bohorič 55 Bojan Leitgeb 55 Boris Požar 56 Marko Bule 56 Danijel Malenšek 57 Aloj z Rozman 58 Določitev osnutka amandmajev
od XCI. do XCIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije
(2.b točka dnevnega reda) 58 GOVORNICA:
Ivanka Petan 58 a) Predlog za izdajo zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v skupščine, s predlogom zakona
b) Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o volitvah in odpoklicu predsednika in članov
Predsedstva SR Slovenije, s predlogom zakona
(3. točka dnevnega reda) 59
GOVORNICA:
Ivanka Petan 59 8. a) Predlog za izdajo zakona o
spremembah in dopolnitvah
zakona o kmetijskih zemljiščih, s predlogom zakona;
b) predlog zakona o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč
(6. točka dnevnega reda) 61 GOVORNIKI:
Milan Kneževič 62 Janez Bratkovič 64
Majda Kristl 66
Janko Bi as 67 Marija Šavor 67
Janez Drašler 69
Miloš Veršec 69
Ivan Dretnik 69 Boris Požar 70 Franc Planinšek 71 Branko Drvarič 71 Jože Dežman 73 Milan Kneževič 73 Milan Kneževič 75 Janez Bratkovič 75 Milan Kneževič 76 Marija Šavor 76 Marij a Šavor 76
Milan Kneževič 76
Majda Kristl 77
Janez Bratkovič 77
Milan Kneževič 77 Milan Kneževič 78 9. Predlog za izdajo zakona
o himni SR Slovenije
(13. točka dnevnega reda) 78 10. Informacija Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije v zvezi s problematiko odkupa stanovanj v družbeni lastnini in
predlog ukrepov s:
a) predlogom za izdajo zakona o spremembah zakona o
pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni
lastnini
(7. točka dnevnega reda) 78
GOVORNIKA:
Igor Bratina 79 Anica Popovič 79 11. Informacija Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije o tekočih aktivnostih za uresničevanje programa
ekonomske reforme in ukrepov za njegovo realizacijo
(4. točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 80 GOVORNICA:
Andreja Žužek 80 a) Predlog zakona o združevanju
sredstev za rezerve v skladu skupnih rezerv v letu 1990 (4. a točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 82 GOVORNIKI:
Andrej a Žužek 82
Brane Lampret 82
Rudi Šepič 83 Brane Lampret 83 b) Predlog zakona o izdaji
obveznic SR Slovenije {4.b točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 84 GOVORNICA:
Andrej a Žužek 84 c) Predlog zakona o kriterijih
za usmerjanje sredstev za
prestrukturiranje gospodarstva (4.c točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 85 GOVORNICA:
Andreja Žužek 85 d) Poročilo o uporabi sredstev za
razvoj ("razvojni dinar") in o realizaciji programov, pri katerih so udeležena sredstva za razvoj
(4.d točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 85
GOVORNICA:
Andreja Žužek 85 e) Predlog odloka o prenosu
denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti iz depozita pri
Narodni banki Slovenije v depozit bank
(4.e točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 86 GOVORNIKI:
Andreja Žužek 86 Vili Novak 86
Rudi Šepič 86
Andreja Žužek 86
f) Gradivo "Investicije v družbene dejavnosti v letu 1990"
(k 4. točki dnevnega reda - sklep) 86 GOVORNICA:
Andrej a Žužek 86 12. Predlog za izdajo zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih, s predlogom zakona
(8. točka dnevnega reda) 87 13. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o civilnih invalidih vojne, s predlogom zakona
(9. točka dnevnega reda) 88 14. Predlog zakona o spremembah
kazenskega zakona SR Slovenije, s predlogom zakona
(10. točka dnevnega reda) 88 15. Predlog zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o prekrških
(11. točka dnevnega reda) 88 16. Poročilo delegacije Skupščine
SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR
Jugoslavije o poteku usklajevanje nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin
Skupščine SFRJ Jugoslavije
(14. točka dnevnega reda) 8 9
GOVORNIKA:
Martin Mlinar 89
Danijel Malenšek 91 Martin Mlinar 91 17. Osnutek zakona o spremembi
carinskega zakona
(15. točka dnevnega reda) 92 18. Osnutek zakona o prenehanju
veljavnosti zakona o pogojih za opravljanje gospodarskih dejavnosti organizacij
združenega dela v prosti coni in zakona o posebnih pogojih
za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa v carinskih conah
(16. točka dnevnega reda) 92 GOVORNIKI:
Venčeslav Pušnik 92
Vojka Ravbar 92
Venčeslav Pušnik 93 19. Osnutek zakona o garanciji
federacije za obveznice, izdane v letu 1990 za sanacijo bank
(17. točka dnevnega reda) 93 GOVORNIKI:
Danijel Malenšek 93
Bogdan Oblak 94
Rudi Šepič 95 Martin Mlinar 96 Danijel Malenšek 96 Martin Mlinar 97 Danijel Malenšek 97 Martin Mlinar 97 20. Predlog zakona o ratifikaciji
sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFR Jugoslavije in vlado Zvezne republike Nemčije o sodelovanju na področju
poklicne reintegracije državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so začasno
zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji
(18. točka dnevnega reda) 98 21. Predlog zakona o ratifikaciji
pogodbe med Socialistično
federativno republiko Jugoslavijo
in Republiko Turčijo o medsebojni izročitvi obsojencev zaradi
prestajanja kazni zapora
(19. točka dnevnega reda) 98 22. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med
Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ in
Vlado Republike Filipini o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka
(2 0. točka dnevnega reda 98 23. Predlog za izdajo zakona o delovnih razmerjih,
z osnutkom zakona
(12. točka dnevnega reda) 99 GOVORNIKI:
Nataša Belopavlovič 99 Raj ko Les jak 103
mag. Drago Mežnar 104
Darja Vrhunc 106 Stane Lamovšek 108 Dušan Bežato 109 Miran Kalčič 110 Miran Kalčič 111 24. Informacija o prekinitvah
gospodarskih odnosov med gospodarskimi odnosi SR Srbije in SR Slovenije
(5. točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 111 GOVORNIKA:
Anton Sušek 111 Leopold Zupan 112 25. Volitve in imenovanja
(21. točka dnevnega reda) 113 26. a) Predlog zakona o dopolnitvah
zakona o kmetijskih zemljiščih b) Predlog zakona o odškodnini
za spremembo kmetijskih zemljišč (5. točka dnevnega reda -
nadaljevanje, preložitev na naslednjo
sejo) 113 27. Volitve in imenovanja
(5. točka dnevnega reda -
nadaljevanje) 114 28. Seznam govornikov Il/l
SEZNAM GOVORNIKOV ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE (51. seja - 7. februar 1990)
GOVORNIKI: STRAN
Belopavlovič Nataša 99 Bernik Alma 1, 9, 19 Bežato Dušan 109 Blas Janko 67 Bohorič Janez 52, 55 Bratina Igor 3, 79 Bratkovič Janez 64, 75, 77 Bule Marko 12, 44, 56 Cantarutti Silvo 22 Curk Ivanka 21 Čotar Jožica 8 Dežman Jože 47, 55, 73 Drašler Janez 69 Dretnik Ivan 69 Drvarič Branko 24, 54, 71 Golež Janko 46 Goršič Marko 47 Kacl Gvido 6 Kalčič Miran 110, 111 Knežević Milan 62, 73, 75, 76, 77, 78 Kragelj Ivan 32 Krajnik Milan 37 Kristl Majda 66, 77 Kušar Alojz 31 Lamovšek Stane 3, 108 Lampret Brane 17, 82 Leitgeb Bojan 55 Lesar Miha 20 Lesjak Rajko 14, 103 Lokar Milan 52 Malenšek Danijel 48, 53, 57, 91, 93, 96, 97 Mežnar mag. Drago 104 Mlinar Martin 89, 91, 93, 96, 97 Novak Vili 86 Oblak Bogdan 23, 94 Pejanovič Smilja 33 Petan Ivanka 58, 59 Pirkovič Andrej 4 Planinšek Franc 71 Popovič Anica 4, 79 Požar Boris 42, 56, 70 Pučko dr. Danijel 26, 41 Pušnik Venčeslav 92, 93 Ravbar Vojka 92 Rozman Alojz 58
Samar Milivoj 50 Slavinec Uroš 38 Sušek Anton 111 Savor Marija 67, 76 Šepič Rudi 38, 43, 83, 86, 95 Vahen Tone 37, 42 Veršec Miloš 69 Vrenko Erik 41 Vrhunc Darja 16, 45, 106 Zupan Leopold 30, 31, 112 Žužek Andreja 29, 80, 82, 84, 85, 86
(7. februar 1990)
Sejo je vodil Valentin Dvojmoč, predsednik zbora.
Seja se je pričela ob 9.10 uri.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Tovarišice in tovariši delegati, vsem prav lep pozdrav! Pričenjam 51. sejo Zbora združe- nega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 89. člena poslovnika skupščine. V smislu 12. člena poslovnika moramo najprej izvoliti predsednika in člane Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki bo pregledala pooblastila delegatov in sestavila poročilo za zbor.
V komisijo predlagam naslednje delegate: za predsednico Almo Bernik, za člana Karla Pavlina in Ivanko Curk. Ali ste navedeni delegati tukaj? (Da.)
Pričenjam razpravo o predlaganih delegatih. Ima kdo kakšno pripombo? Če ne, kdor je za predlagane, prosim, da glasu- je.
Kdo je za? (107 delegatov.) Je kdo proti? (2 delegata.) Vzdržani? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je verifikacijska komisija sprejeta z večino glasov.
Prosim predsednico in člana komisije, da se takoj sestanete v avli pred dvorano, pregledate pooblastila in sestavi- te poročilo za zbor.
V tem času pa mi dovolite, da vam dam nekaj obvestil.
Na sejo so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni predstavniki Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov. Gospodarske zbornice. Narodne banke, Elektrogospodarstva Slovenije, EGS Maribor, EGS Elektrogospodar- stva Ljubljana, SOZD Rudarsko-energetski kombinat Edvard Kardelj Trbovlje, SOZD Rudarsko elektro-energetski kombinat Franc Leskov- šek Luka Titovo Velenje in Zadružne zveze Slovenije. Prav tako so na sejo vabljeni člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru tepublik in pokrajin in delegati v Zveznem zboru Zvezne skupščine ter predsedniki in poročevalci odborov, komisij in skupin delegatov Skupščine SR Slovenije.
Prosim delegate, ki želijo razpravljati in imajo pripravljena delegatska vprašanja, da le-ta oddajo sekretarju
zbora.
Komisija je opravila svoje delo. Prosim tovarišico Almo Bernikovo, predsednico komisije, da poroča zboru.
ALMA BERNIK: Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela SR Slovenije za 51.
sejo dne 7. februarja 1990.
Zbor združenega dela šteje 150 delegatov. Verifikacij- ska komisija ugotavlja, da je predložilo delegatska pooblastila 129 delegatov, in sicer: iz gospodarskega področja 87 delegatov.
s prosvetno-kulturnega področja 12 delegatov, socialno-zdravstve- nega področja 10 delegatov, s kmetijskega področja 10 delegatov, z obrtnega področja 5 delegatov, s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 4 delegati, s področja oboroženih sil 1 delegat.
Na današnji seji niso prisotni delegati z naslednjih področij in okolišev: gospodarsko področje: 9. okoliš 1 delegat,
10. okoliš 2 delegata, 25. okoliš 1 delegat, 39. okoliš 2 delega- ta, 43. okoliš 1 delegat; prosvetno-kulturno področje: 1. okoliš 1 delegat, socialno-zdravstveno področje: 2. okoliš 1 delegat, 7.
okoliš 1 delegat, 8. okoliš 1 delegat, kmetijsko področje: 1.
okoliš 1 delegat, 4. okoliš 1 delegat, 6. okoliš 1 delegat, 8.
okoliš 3 delegati, 10. okoliš 1 delegat in 11. okoliš 1 delegat;
področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev: 2. okoliš 1 delegat.
Na današnji seji torej ni prisotnih 21 delegatov.
Komisija je pregledala vsa predložena pooblastila in ugotavlja, da so le-ta v skladu z zakoni in ustavo SR Slovenije, zato komisija predlaga, da Zbor združenega dela ta predložena pooblastila verificira. Hvala.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala lepa. O poročilu bomo glasovali v celoti, ker ni nobeno pooblastilo sporno. Želi kdo razpravljati o tem? (Ne.) Če ne, prosim, da glasujemo.
Kdo je za poročilo? (131 delegatov.) Je kdo proti?
(Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je poročilo verifikacijske komisije sprejeto soglasno.
Z dopisom z dne 25. januarja sem iz republiške pristoj- nosti predlagal naslednje razširitve predloga dnevnega reda:
- predlog zakona o združevanju sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv v letu 1990,
- predlog zakona o izdaji obveznic SR Slovenije,
- predlog zakona o kriterijih za usmerjanje sredstev za prestrukturiranje gospodarstva,
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, za katere je Izvršni svet predlagala, da jih Skupščina SR Slovenije sprejme na podlagi 314. člena poslovnika, to je po skrajšanem postopku.
O teh razširitvah pričenjam razpravo. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne.) Če ne želi, lahko glasujemo o vseh treh razširitvah skupaj.
Kdo je za te razširitve? (120 delegatov.) Je kdo proti?
(1 delegat.) Vzdržani? (3 delegati.)
Ugotavljam, da so razširitve in postopki v obravnavo sprejeti z večino glasov.
Za razširitev sem predlagal tudi: predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih Zemljiščih, s predlogom zakona; predlog za izdajo zakona o spremembah kazenskega zakona SR Slovenije, s predlogom zakona;
predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti, s predlogom zakona in predlog za izdajo zakona o dopolnitvi zakona o stanovanjskem gospodarstvu, s predlogom zakona.
Kot sem obveščen od izvršnega sveta, bo izvršni svet zakon o stanovanjskem gospodarstvu, s predlogom zakona, umaknil z dnevnega reda. Ali je tako? Igor Bratina ima besedo.
IGOR BRATINA: Tovariš predsednik, tovarišice in tovari- ši delegati! Izvršni svet je na včerajšnji seji obravnaval poročila o obravnavi informacije in v zvezi z njo tudi predloga za izdajo zakona o dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodar- stvu in na podlagi tega sklenil, da se predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu, s predlogom zakona, odloži kot obravnava na današnji seji zborov Skupščine SR Slovenije, sklicane za 7.2.1990 ter še dodatna dopolnitev, da se predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, s predlogom zakona, obravnava v dvofaznem postopku, torej danes kot predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj, z osnutkom zakona.
Razlogi, ki so vodili izvršni svet k takemu predlogu, so predvsem v tem, da je bilo večinsko izraženo mnenje v delovnih telesih, odborih in komisijah Skupščina SR Slovenije tako, da je bilo v glavnem odklonilno, izhajajoč iz ocene, da bi bila lahko predlagana dopolnitev 37. člena zakona o stanovanjskem gospodar- stvu taka, ki bi bistveno lahko ogrozila s planom opredeljeno izvajanje programov solidarnosti v občinah v letošnjem letu, pri tem pa še zlasti gradnjo solidarnostnih stanovanj. Tako bo Izvršni svet Slovenije proučil vsa ta vprašanja in pobude, ki so bile dane v teh razpravah v telesih, odborih in komisijah Skup- ščine SR Slovenije ter jih skušal v dopolnitvah zakonov o stanovanjskih razmerjih in drugih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva vgraditi v celovito reformo stanovanjskega gospodarstva.
Glede drugega predloga je bilo v razprava zaznati, da ni bilo načelnega nasprotovanja konceptualnim rešitvam v zakonu o pogojih za prodajo stanovanj, obenem pa je bilo izraženo večinsko stališče, da naj bi predlagatelj vendarle v zakonu uporabil tudi nekatere določbe, s katerimi bi zagotovili in tudi delno varovali družbeno lastnino.
Zato izvršni svet predlaga, da se na današnjih sejah zborov skupščine obravnava ta predlog za izdajo zakona o spremem- bah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini v dvofaznem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala lepa, tovariš Bratina. Želi razpravljati Stane Lamovšek?
Sedaj moramo upoštevati, da je predlog za izdajo zakona o dopolnitvi zakona o stanovanjskem gospodarstvu, s predlogom Zakona, umaknjen z dnevnega reda in da je zakon o prodaji stano- vanj prekvalificiran z osnutkom. Prosim, tovariš Lamovšek.
STANE LAMOVŠEK: Tovarišice in tovariši delegati! Naša skupina je na svoji 51. seji, 5.2., sprejela naslednje stališče k navedeni točki dnevnega reda:
Skupina se ne strinja, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku in predlaga oziroma zahteva, da se zakon obravnava po normalnem postopku, kar je bilo rečeno, da bo narejeno.
Utemeljitev: Predlog zgoraj navedenega zakona predstav- lja razprodajo družbenega premoženja oziroma stanovanj brez omejitev, meril, kontrole in podobno. Glede na to menimo, da se moramo zakon sprejeti v dvofaznem postopku.
Nadalje menimo, da predlog zakona, kakršen je dan v Postopek, ne more biti niti osnutek zakona. Zato naj se danes ne uvrsti na dnevni red oziroma naj se ga ne obravnava niti kot osnutek. Kakršen je, v bistvu ne predstavlja nič drugega kot crtanje celotnega obstoječega zakona, ostane v njem samo še možnost, da se stanovanja v družbeni lastnini lahko prodajajo.
Mislim pa, da je to nesprejemljivo iz razlogov, ki sem jih navedel. Hvala.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Besedo ima Andrej Pirko- vič.
ANDREJ PIRKOVIČ: Predsednik zbora, spoštovane delegatke in delegati! V imenu Odbora za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter mnenj in predlogov s področja stanovanjskega gospodarstva Skupščine SR Slovenije in njenega Izvršnega sveta, ki je včeraj pozorno obravnaval informacijo v zvezi s Problematiko odkupa stanovanj v družbeni lastnini, s predlogom za izdajo zakona o dopolnitvi zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, s Predlogom zakona in katerega stališča v zvezi s tem so danes objavljena v Delu, predlagam, da se predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, s predlogom zakona, umakne z dnev- nega reda.
Razloge za ta predlog vidimo zlasti v tem, da sedaj še ni vzpostavljena prava stanarina, ki bi stanovalce stimulirala k odkupu stanovanj in najbrž še nekaj časa ne bo. Navkljub mnogim Poskusom še ni razrešeno vprašanje drugačnega pogleda na trajnost in zajamčenost stanovanjske pravice, da v družbi še vedno nimamo celovitih in pravih rešitev v zvezi s titularjem družbene lastni- ne; zlasti pa, da ne vemo, kakšen je koncept celovite prenove stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, razen osnutka tez o tej prenovi, ki jih je pripravil izvršni svet, predlagatelj nima ničesar drugega. Prepričani smo, da samo delne rešitve na enem, sicer pomembnem, še zdaleč pa ne najpomembnejšem segmentu stanovanjskega gospodarstva v tem trenutku ne rešuje ničesar.
Hvala.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Želi še kdo razpravljati o tem predlogu? Prosim, tovarišica Anica Popovič, družbena pravobranilka samoupravljanja SR Slovenije.
ANICA POPOVIČ: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Ob predlogu izvršnega sveta, da se umakne zakon o spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu, predlagam.
da pod to točko obravnavate informacijo družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije na to temo, ki smo jo poslali
v skupščino v decembru leta 1989, kajti takrat smo opozarjali na Problem neustrezne prodaje stanovanj, ko je bilo prodanih samo 300 stanovanj. Danes zaradi "cincanja", ker se zadeva ne obravna-
va, je prodanih na enak način že 1.300 stanovanj. Ali bomo to gledali in čakali? Predlagam, da se s stališča odprave posledic in s stališča odgovornosti obravnava pod to točko dnevnega reda naša informacija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: To informacijo bomo lahko obravnavali pod 7. točko - informacija Izvršnega sveta v zvezi s problematiko odkupa stanovanj v družbeni lastnini ter predlog ukrepov.
Prosim, želi še kdo razpravljati o teh razširitvah? Če ne, dajem najprej na glasovanje za razširitev: predlog za izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih
s predlogom zakona in predlog za izdajo zakona o spremembah kazenskega zakona SR Slovenije s predlogom zakona, ki nista sporna.
Prosim, kdor je za to razširitev, naj glasuje.
Kdo je za? (131 delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.) Vzdržani? (4 delegati.)
Ugotavljam, da sta ti dve točki sprejeti z večino glasov.
Predlog za izdajo zakona o dopolnitvi zakona o stanovanjskem gospodarstvu, s predlogom zakona je umaknjen z dnevnega reda in ga v čistopisu dnevnega reda nimate in o tem ne glasujemo.
Sedaj pa gre za predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, kot je predstavnik Izvršnega sveta predlagal, da se spremeni iz predloga v osnutek. Bila je tudi razprava, da se ne razpravlja, da gre v fazo predloga za izdajo, vendar dajem Ha glasovanje, da se predlog za izdajo z osnutkom obravnava.
Glasujemo za uvrstitev na dnevni red predloga za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, z osnutkom zakona.
Kdo je za? (64 delegatov.) Je kdo proti? (48 delega- tov.) Vzdržani? (20 delegatov.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Dajem na glasovanje predlog za izdajo zakona o spremem- bah in dopolnitvah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, torej brez osnutka.
Kdo je za? (72 delegatov.) Je kdo proti? (33 delega- tov.) Vzdržani? (25 delegatov.)
Ugotavljam, da ne moremo uvrstiti na dnevni red predlo- ga za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za odprodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 0 tem moramo obvestiti ostala zbora, in bomo videli, ali se bo treba Usklajevati, ali bomo obravnavali problematiko pod informacijo.
Predstavnica Zakonodajno-pravne komisije me je obvesti- la, da za uvrstitev na dnevni red ni potrebna absolutna večina,
ampak navadna večina prisotnih. Glede na to, da je za predlog
glasovala navadna večina, ugotavljam, da je večina prisotnih za to, da se ta predlog uvrsti na dnevni red kot predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš
v družbeni lastnini. Torej samo predlog za izdajo, prva faza.
Predlagal sem tudi razširitev s predlogom odloka o Prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti iz depozi- ta pri Narodni banki Slovenije v depozit bank in informacijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v zvezi s problematiko odkupa v družbeni lastnini ter predlog ukrepov.
Želi o teh razširitvah kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, kdor je za to, da uvrstimo to na dnevni red, prosim, da glasuje.
Kdo je za? (121 delegatov.) Je kdo proti? (4 delegati.) Vzdržani? (5 delegatov.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani razširitvi sprejel v obravnavo z večino glasov.
Na pobudo delegata Janeza Bratkoviča sem predlagal razširitev s predlogom zakona o odškodnini za spremembo namembno- sti kmetijskih zemljišč, ki je predlagal, da ga obravnavamo na podlagi 314. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije. Želi o razširitvi in predlogu obravnave kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, kdor je za to razširitev, prosim, da glasuje.
Kdo je za? (122 delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.) Vzdržani? (5 delegatov.)
Ugotavljam, da je zbor predlagano razširitev in posto- pek obravnave sprejel z večino glasov.
Iz zvezne pristojnosti sem predlagal naslednje razširitve: osnutek zakona o spremembi carinskega zakona; osnutek Zakona o prenehanju veljavnosti zakona o pogojih za opravljanje gospodarskih dejavnosti organizacij združenega dela v prosti coni rn zakona o posebnih pogojih za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa v carinskih conah; osnutek zakona o garanciji federacije Za obveznice, izdane v letu 1990 za sanacijo bank; predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ in vlado Zvezne republike Nemčije, predlog zakona o ratifikaciji z Republiko Turčijo in z vlado Republike Filipini.
Zeli o teh razširitvah kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, dajem predloge na glasovanje.
Kdo je za te razširitve? (134 delegatov.) Je kdo proti?
(Nihče.) Vzdržani? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je zbor predlagane razširitve sprejel v obravnavo z večino glasov.
Izvršni svet je predlagal, da predlog zakona o dopolnitvi zakona o energetskem gospodarstvu obravnavamo na podlagi 314. člena poslovnika Skupščine, to je po hitrem postopku. Kot sem obveščen, bo tudi to točko umaknil. Sprašujem predstavnika, ali umika ta predlog zakona? Prosim, tovariš Gvido Kacl ima besedo.
GVIDO KACL: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na seji 6.2.1990 obravnaval smotrnost obravnave predloga zakona o dopolnitvi Zakona o energetskem gospodarstvu na zasedanju Skupščine Sloveni- je dne 7.2. in predlaga Skupščini Slovenije, da se predlog zakona o dopolnitvi zakona o energetskem gospodarstvu umakne. Izvršni
svet Skupščine SR Slovenije je na seji dne 22.1. določil predlog
2a izdajo zakona o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov, s predlogom zakona. Ker se s tem zakonom celovito ureja način imenovanja in razrešitve poslovodnih organov v javnih podjetjih, ki jih ustanovi družbenopolitična skupnost, in drugih podjetjih m organizacijah, katerih dejavnost je z zakonom ali z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določena kot nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov
ali za delo drugih organizacij na določenem območju, predlaga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da se predlog zakona o dopolnitvi zakona o energetskem gospodarstvu umakne z zasedanja Skupščine Slovenije dne 7.2. Hvala.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala lepa. Ugotavljamo, da izvršni svet umika ta zakon in ga tudi v čistopisu dnevnega leda nimate.
Prav tako je izvršni svet predlagal, da predlog za
^zdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih, s predlogom zakona in predlog za izdajo zakona, o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne s Predlogom zakona, obravnavamo na podlagi 312. člena poslovnika, to je, po skrajšanem postopku. Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, dajem predlog na glasovanje.
Kdo je za postopek? (121 delegatov.) Je kdo proti? (6 delegatov.) Vzdržani? (4 delegati.)
Ugotavljam, da je predlog izvršnega sveta sprejet z
večino glasov.
Izvršni svet tudi predlaga, da obravnavamo predlog za izdajo zakona o delovnih razmerjih, z osnutkom zakona, na podlagi drugega odstavka 265. člena poslovnika, to je, da se združita obravnava prve in druge faze zakonodajnega postopka. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, dajem predlog na glasovanje.
Kdo je za združitev teh postopkov? (107 delegatov.) Je kdo proti? (19 delegatov.) Vzdržani? (6 delegatov.)
Ugotavljam, da je zbor predlog izvršnega sveta sprejel
2 večino glasov.
Z dopisom z dne 30. januarja sem vam poslal predlog, da se začne postopek za spremembo ustave SR Slovenije in delovni osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije, ki ga je predložila skupina delegatov vseh treh zborov skupščine. V zvezi s tem ste Prejeli tudi poročilo Komisije Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja. Predlagam, da v zvezi s tem razširimo predlog dnevnega reda s predlogom, da se začne postopek za spremembo ustave SR Slovenije in v okviru te točke bi predlagal razširitev še določitve osnutka amandmajev od 91. do 93. k ustavi SR Slovenije, kar je pogojeno z vsebinskim sprejemom predloga, da se začne Postopek za spremembo ustave. Ali želi kdo o tej spremembi in o Uvrstitvi na dnevni red razpravljati? (Ne.) Če ne, dajem predlog na glasovanje.
Kdo je za? (135 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (2 delegata.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani razširitvi sprejel z Večino glasov.
Zakonodajno-pravna komisija nam je predložila v obravnavo na današnji seji predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v skupščine, s predlogom zakona in predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
volitvah predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije, s predlo- gom zakona. Predlog se obravnava na podlagi 314. člena poslovnika skupščine, to je po hitrem postopku. Predlagam, da ju uvrstimo v Predlog dnevnega reda, obrazložitev za uvrstitev na dnevni red in za način obravnave ste prejeli tudi danes na klop. Želi o tem kdo Razpravljati? (Ne.) Če ne, dajem predlog na glasovanje.
Kdo je za postopek? (126 delegatov.) Je kdo proti? (3 delegati.) Vzdržani? (4 delegati.)
Ugotavljam, da zbor predlagani razširitvi in postopek obravnave sprejema z večino glasov.
Za današnjo sejo ste prejeli tudi osnutek zapisnika 50.
seje zbora, zato predlagam, da v okviru 1. točke obravnavamo tudi ta zapisnik. Se s tem strinjate? (Da.)
Za današnjo sejo ste prejeli na klop prečiščen predlog dnevnega reda. Želi o dnevnem redu kdo razpravljati? Prosim, dajem besedo Jelici Čotar, 20. okoliš, gospodarstvo, Ajdovščina.
JELICA ČOTAR: Tovariš predsednik, tovarišice in tovari- ši delegati! Na podlagi pobude v skupini delegatov s področja gospodarstva, 20. okoliš, smo v ajdovskem gospodarstvu temeljito obravnavali gradivo za današnjo sejo zbora združenega dela tepubliške Skupščine in ugotovili, da ni mogoče obravnavati po hitrem postopku naslednje zakone:
Zakon o združevanju sredstev v sklade skupnih rezerv, zakon o izdaji obveznic SR Slovenije in zakon o kriterijih za Prestrukturiranje gospodarstva.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je kot predlagatelj sicer navedel nekatere razloge oziroma potrebo za sprejem po hitrem postopku z ugotovitvami, da bo glede na izredno težke razmere v nekaterih podjetjih prišlo do večjih motenj v družbeni reprodukciji. V obrazložitvi se sicer izvršni svet sklicuje na nekatere ocene stanja, niso pa navedene konkretne posledice, ki hi nastale, če ti zakoni ne bi bili sprejeti po hitrem postopku, kar je zahtevano v 315. členu poslovnika republiške Skupščine.
Delegati smo prejeli gradivo izredno pozno, tudi nismo prejeli ninenj in stališč odborov oziroma komisij odbora - sicer jih imamo danes na klopi, toda to je veliko prepozno. V naših podjetjih Ugotavljamo, da gre za dodatne obremenitve gospodarstva oziroma Za izredno pomembne odločitve in ne moremo brez široke obravnave in analize pristajati na dodatno obremenjevanje gospodarstva.
Glede na navedeno predlagamo, da teh zakonov ne obravnavamo po hitrem postopku, na današnji seji naj se sicer Začne razprava, zakone pa naj bi sprejemali na eni prihodnjih sej, do takrat pa je potrebno pripraviti konkretne analize stanja m predloge argumentiranih rešitev. Delegatom morajo biti Pravočasno posredovana mnenja in stališča odborov in komisij zborov. Predlagam, da o našem predlogu delegati Zbora združenega dela glasujejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala. Predlagam, ker se De zbor že opredelil, da se uvrsti na dnevni red, se lahko pri Posameznih točkah do tega opredelimo, zato ne bi dal tega na Ponovno glasovanje, ker smo se o tem že opredeljevali.
Zeli kdo o prečiščenem predlogu dnevnega reda razprav- ljati? Ali je potrebno prebrati prečiščen dnevni red? (Ne.) Če rie, ga dajem na glasovanje.
Kdo je za prečiščen dnevni red, s to dopolnitvijo? (124 delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.) Vzdržani? (3 delegati.)
Ugotavljam, da je prečiščen dnevni red s to dopolnitvijo sprejet z večino glasov.
Sedaj bomo počakali delegate ostalih dveh zborov in nadaljevali delo na skupnem zasedanju.
(Seja je bila prekinjena ob 9.45 uri in se je nadalje- vala ob 11.05 uri.)
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Tovarišice in tovariši delegati! Nadaljujemo sejo Zbora združenega dela. Preden bomo začeli, bi prosil za dodatno poročilo verifikacijske komisije in Prosim tovarišico Almo Bernik, da poda dodatno poročilo.
ALMA BERNIK: Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za 51. sejo Zbora združenega dela z dne 7.
februarja 1990.
Naknadno so na sejo zbora prišli še delegati z gospodarskega področja: 9. okoliš Grosuplje 1 delegat, 25. okoliš Novo mesto 1 delegat, 39. okoliš Maribor Rotovž 2 delegata, 43.
okoliš Slovenska Bistrica 1 delegat in 47. okoliš Lendava 1 delegat; s prosvetno-kulturnega področja so dodatno prišli: 1.
okoliš Ljubljana Center 1 delegat, s socialno-zdravstvenega Področja: 8. okoliš Murska Sobota 1 delegat in s kmetijskega Področja: 1. okoliš Kranj in 11. okoliš Brežice 1 delegat.
Tudi ta pooblastila so v skladu z ustavo in zakoni SR Slovenije in zboru predlagam, da jih verificira. Na današnji seji ]e tako prisotnih še toliko več delegatov od prejšnjih 129.
Hvala.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala lepa. Želi o dodat- nem poročilu verifikacijske komisije kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, dajem poročilo na glasovanje.
Kdo je za to poročilo? (115 delegatov.) Je kdo proti?
(Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi dodatno poročilo verifikacijske Komisije sprejeto soglasno in so s tem verificirana pooblastila in mandati vseh delegatov, ki so predložili pooblastila.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV OSNUTKA ZAPISNIKA 48., 49. IN 50. SEJE ZBORA.
Osnutke zapisnikov ste prejeli, od vodje skupin ste Prejeli tudi osnutek zapisnikov k obravnavi strogo zaupnih gradiv na 48. in 49. seji zbora. Pisne pripombe k zapisnikom vseh treh sej je dala delegacija iz Ljubljane Šiška in jih bomo sprejeli kot sestavni del. Želite razpravljati? (Ne.) Želi kdo
Razpravljati? (Ne.) Če ne, ugotavljam, da so zapisniki vseh treh zborov potrjeni.
Prosim pa, da osnutke zapisnikov strogo zaupnih gradiv daste na konec klopi, da bodo naše strokovne službe te zapisnike Pobrale.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG, DA SE ZAČNE POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE SR SLOVENIJE.
Predlog, da se začne postopek, je vložilo 35 delegatov
vseh zborov Skupščine SR Slovenije, ki so hkrati dali tudi Predloge, kako postopati ob sprejemanju teh sprememb. Imena delegatov Zbora združenega dela, ki so podpisali predlog dne 30.1.1990, so dopolnjena še z delegatoma Radom Bergantom in Branetom Lampretom, ker sta predlog podpisala kasneje, kot je bil Pripravljen za pošiljanje delegatom.
Uvodno besedo smo poslušali na skupnem zasedanju.
Predlog je obravnavala Komisija za ustavna vprašanja, katere poročilo ste prejeli. V njem komisija podpira predlog, da se Začne postopek za spremembo ustave in da se v predlogu doda še novo 6. točko, in sicer, da se iz imena Socialistična republika Slovenija črta beseda "socialistična".
K tej točki ste prejeli mnenje izvršnega sveta k pobudi Republiške konference ZSMS za spremembo ustave in volilne zakono- daje v zvezi z vlogo SZDL v volilnih postopkih. Sam predlog pa
ste prejeli s od vlagateljev neposredno.
Predstavnik Komisije za ustavna vprašanja je na seji tovariš dr. Miran Mihelčič, predstavnik izvršnega sveta k tej točki je Pavle Svete. Želita besedo? (Ne.)
Pričenjam razpravo o predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave SR Slovenije, vključno s 6. točko, ki jo Predlaga kot dopolnilo ustavna komisija.
Želi kdo razpravljati? Pisnih prijav k razpravi ni.
Pisne razprave so oddali delegati iz Grosuplja in Ljubljane Šiška. Sprašujem, ali lahko dam predlog za spremembo ustave na glasovanje, vključno s 6. točko? (Da.)
Kdo je za predlog, da se začne postopek za spremembo Ustave SR Slovenije, skupaj z dopolnilom ustavne komisije, to je 6. točko? (129 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani?
(Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog, da se začne postopek za spremembo ustave, skupaj z dopolnilom ustavne komisije, sprejet soglasno.
Prehajamo na obravnavo 2.b) TOČKE DNEVNEGA REDA - DOLOČITVE OSNUTKA AMANDMAJEV OD XCI. DO XCIV. AMANDMAJA K USTAVI SR SLOVENIJE.
Besedilo osnutkov amandmajev je predložila Komisija za
^stavna vprašanja. Komisija predlaga, da se ob besedilu vsakega amandmaja tudi opredeljujemo posebej, to je za način sprejemanja.
Za uskladitev enotnega predloga in tudi razprav po zborih predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki bo spremlja- la razpravo in na podlagi razprave v vseh treh zborih poročala zboru. V skupino delegatov predlagam: dr. Mirana Mihelčiča, člana Komisije za ustavna vprašanja, Ivanko Petan in Braneta Lampreta.
Pričenjam razpravo o predlaganih delegatih oziroma o skupini.
Kdo je za skupino? (124 delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.) Vzdržani? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je skupina imenovana z večino glasov.
Pričenjam razpravo. Želi kdo razpravljati o osnutku amandmajev, ki jih je predložila ustavna komisija? (Ne želi.)
Če ne želi nihče razpravljati, prekinjam to točko dnevnega reda. Skupina delegatov naj se sestane z ostalimi delegati in predlaga ustrezne sklepe.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - a) PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V SKUPŠČINE, S PREDLOGOM ZAKONA, to je gradivo pod ESA 986, ki ste ga prejeli danes na klop in b) PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH IN ODPOKLICU PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE, S PREDLOGOM ZAKONA, to pa je gradivo pod ESA 987.
V obravnavo ga je predložila Zakonodajno-pravna komisi- ja. Uvodno obrazložitev smo poslušali na skupnem zasedanju. Želi Predstavnik izvršnega sveta besedo? (Ne želi.)
Pričenjam razpravo o obeh aktih. Želi kdo o tem razpravljati? Pisnih prijav k razpravi ni. Danes ste prejeli na klop, kot je tovariš Jerovšek povedal, še dva amandmaja Zakonodajno-pravne komisije. Če ni razprave, zaključujem razpravo rn predlagam, da skupina delegatov, ki je bila imenovana pri 2.
točki dnevnega reda, usklajuje eventualne pripombe v ostalih zborih. Ali se delegati s tem strinjate? (Da.)
Prekinjam tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA
IZVRšNEGA SVETA SKUPščINE SR SLOVENIJE O TEKOčIH AKTIVNOSTIH ZA URESNIčEVANJE PROGRAMA EKONOMSKE REFORME IN UKREPOV ZA NJENO REALIZACIJO V LETU 1990.
V okviru te točke bomo obravnavali tudi:
a) predlog zakona o združevanju sredstev v sklade skupnih rezerv v letu 1990,
b) predlog zakona o izdaji obveznic SR Slovenije,
c) predlog zakona o kriterijih za usmerjanje sredstev
za prestrukturiranje gospodarstva,
d) poročilo o uporabi sredstev za razvoj ("razvojni dinar") in realizaciji programov, pri katerih so udeležena sredstva za razvoj,
e) predlog odloka o prenosu denarnih sredstev družbeno- političnih skupnosti iz depozita pri Narodni banki Slovenije v depozit bank.
Vsa gradiva je v obravnavo predložil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljena so bila v Poročevalcu številka 2. Ob sprejemanju proračuna SR Slovenije za leto 1990 za investi-
cije v družbenih dejavnostih je koordinacijska skupina delegatov
vseh zborov za proračun 18.12.1989 naložila Izvršnemu svetu skupščine, da pripravi in predloži usklajen program investicij za leto 1990. Izvršni svet je to gradivo pripravil in smo vam ga tudi poslali. Odločili smo se za razširitev točke dnevnega reda.
ainpak dajem to gradivo tudi v razpravo pri tej točki, ker smisel- no zajema tudi problematiko družbenih dejavnosti in tudi zaradi tega sem se odločil, da ne širimo točke dnevnega reda. Kdor pa Zeli o tem razpravljati, prosim, da tudi o tem razpravlja, s tem,
^a mi tega programa ne bomo sprejemali, ampak samo ugotovili s sklepom, da je izvršni svet pač to obveznost izvršil. Ker je
skupščina sprejela v okviru proračuna razdelitev 255 milijonov
sredstev, izvršni svet pa je odgovoren za način razdelitve.
Vse akte bomo obravnavali skupaj, glasovali pa bomo o
vsakem aktu posebej. Uvodno besedo smo poslušali na skupnem Zasedanju. Predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki bo spremljala razpravo in na podlagi razprave predlagala zboru v sprejem ustrezen sklep. V skupino delegatov predlagam Andrejo Žužek, delegatko za gospodarsko področje, 2. okoliš, Ljubljana Center, Borisa Požarja, delegata skupine delegatov za gospodarsko Področje, 21. okoliš, Koper, in Terezijo Donko, delegatko skupine delegatov za gospodarsko področje, 47. okoliš, Lendava. Ali ima kdo kakšno pripombo na ta predlog? (Ne.) Če ne, dajem predlog na 9lasovanje.
Kdo je za predlagano skupino? (129 delegatov.) Je kdo Proti? (3 delegati.) Vzdržani? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je skupina imenovana z večino glasov.
Pričenjam razpravo. K razpravi se je prijavil Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Pripravi naj se Rajko Lesjak.
MARKO BULC: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Gospodarska gibanja po ocenah v zbornici kažejo v Zadnjih mesecih vrsto negativnih tendenc, tako kot je ugotovil tudi danes predsednik Šinigoj. Res je, upada proizvodnja, rastejo Zaloge, pada promet v trgovinah na debelo, raste zadolženost v gospodarstvu in še posebej hitro in skokovito narašča nelikvidno- st, ki razmere najbolj zaostruje. Ekonomska blokada je vse to samo še zaostrila. S številkami vas ne bom obremenjeval, kajti
^nogo jih je v vseh analizah, ki to dokazujejo. Ekonomska poli- tika za leto 1990 ima seveda temeljni cilj zaustaviti inflacijo in uveljaviti tržne odnose, kot je tudi predsednik Šinigoj Predstavil. To smo vsi terjali: usmeritev na fiksni tečaj do DEM, notranjo konvertibilnost dinarja do marke za prvo polletje,
vodenje trde restriktivne monetarne politike, z realnimi viri ntavnotežen zvezni proračun, svobodno oblikovanje obresti in cen, razen v infrastrukturi, je gotovo pozitivno. In ker je potrebno Plačati ceno za doseg gospodarske stabilizacije, ta ekonomska Politika in tako zastavljena ne more drugega kot nekatere negati- vne tendence, ki že obstajajo, še poglobiti.
Pred nami sta predvsem dve vprašanji, kako se obnašati v gospodarstvu, da vsaj povprečno dobri preživijo, in drugo, katere ukrepe predlagamo Zveznemu izvršnemu svetu za opravljanje Predloženega programa, da bi dal rezultate. V Gospodarski zborni-
ci Slovenije ocenjujemo, da je edina realna osnova za zmanjševa- nje negativnih tendenc v proizvodnji, zaposlenosti in dohodku, v radikalni preusmeritvi vseh gospodarskih subjektov ali pretežnega dela v izvoz. To omogoča še obstoječa konjunktura v svetu na svetovnih trgih in dejstvo, da izvažamo le približno 16%
družbenega produkta Slovenije. Zastavljena ekonomska politika, kakor je sprejeta, te radikalne preusmeritve na izvoz ne Motivira. Zato predlagamo kot prvo, da Skupščina Slovenije terja
0d Zveznega izvršnega sveta, da se proizvodnja za izvoz blaga in storitev bistveno razbremeni z uvoznimi dajatvami, da se ukine 6%
taksa uvoza na izvoz, da se zmanjšajo carinske in druge uvozne dajatve, da se ukinejo številne posebne oprostitve teh dajatev nekatere subjektov s strogo zaupnimi uradnimi listinami in da Poslovanje s klirinškimi posli poteka prek borze vrednostnih Papirjev. In če bodo terjale razmere, naj se ponovno uvedejo tudi izvozne stimulacije in poenostavijo administrativne procedure pri izvozu in uvozu, ki so v zadnjem času uvedene.
V Gospodarski zbornici nam je jasno, da morajo podjetja spoznati, da je do denarja mogoče priti samo na trgu, učinkovanje ukrepov ekonomske politike pa bo še bolj zaostrovalo likvidnost slehernega podjetja. V podjetjih kaže aktivirati vse tržne načine
za hitro obračanje in pritok denarnih sredstev, za reševanje
^edsebojne zadolženosti in tako dalje. Zbornica bo v tem podjet- jem pomagala.
Vendar v takih razmerah predlagamo kot drugo, da Skupščina Slovenije terja od Zveznega izvršnega sveta, da se pred zapovedano sanacijo bank sprejmejo najprej enotni kriteriji za Ugotavljanje realnih potencialov bank, da se ugotovi realna aktiva bank, da se za napovedano konverzijo kreditov za kmetij- stvo in drugih morajo najprej dogovoriti kriteriji, in račune, kaj to stane, dati na mizo. Vse to namreč preti, poleg že do sedaj povečanih prometnih davkov, novega davka za JLA, skratka Predvidene fiskalne politike, še dodatne obremenitve in Prerazdelitve dohodka našega gospodarstva.
Seveda to vse vpliva tudi na materialne možnosti in sposobnosti gospodarstva Slovenije in jih lahko tudi ogrozi. Po Ustavni noveli amandmaja 66 je prav Skupščina Slovenije zavezana
za oceno, katera bremena smo oziroma nismo sposobni plačevati, da Ue bi ogrozili lastnega položaja. Ocenjujemo, da razmere terjajo
0b govorjenju o suverenosti dejanje suverenosti! Zato predlagamo, da se naroči izdelava ustrezne analize, ki bo na podlagi vseh teh Predvidenih obremenitev ocenila, kakšne obremenitve v Sloveniji se lahko sprejmemo, kakšnih pa več ne moremo, s ciljem, da bi skupščina lahko odločala oziroma sprejemala ustrezne odločitve.
Na začetku leta 90 veljajo prispevne stopnje iz konca lanskega leta, ki pa so bile višje kot povprečje leta 89. V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da bi se morale znižati in uskladiti v globalu na realnem nivoju, ki je bil opredeljen v bilanci nalog in sredstev za leto 1989. Pri tem še
velja, da so tudi občinske skupščine spreminjale prispevne stopnje in bi moralo to veljati tudi za njih. Znova opozarjamo, da so obremenitve gospodarstva presegle vse meje za doseganje konkurenčnosti na svetovnih trgih.
Zato kot tretje predlagamo skupščini, da vztraja pri Realizaciji programa za zmanjšanje obremenitev gospodarstva, ki De bil naš predlog, sprejet na Skupščini Slovenije konec leta 1989.
Tovarišice in tovariši delegati! Prosim, da te tri Predlagane predloge vgradite v vaša stališča. Naša stališča o
Predlogih, predloženih zakonih, pa bo podal v posebni razpravi Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Pučko.
Na koncu še nekaj. Ker je predsednik zbora predlagal,
^a razpravljamo tudi o poročilu izvršnega sveta o investicijah v družbenih dejavnostih za leto 1990, dovolite kratko razpravo in Predlog.
V tej informaciji je zapisano, da se še naprej proučuje situacija v zvezi z investicijo Centralne tehnične knjižnice in NUKA. Moram vam povedati, da je Centralna tehnična knjižnica
stara 40 let, da je od leta 1961 samostojna institucija, da je oila predvidena v Sloveniji njena izgradnja tukaj, kjer je
^aksimarket, pa je to gospodarska reforma ustavila, da je bila v dveh petletnih planih Slovenije predvidena izgradnja nove CTK, da De bila v lanskem in predlanskem letu izdelana vsa lokacijska dokumentacija, projekt, vse potrebno za začetek gradnje, dovoljenja, torej vse za izvedbeni načrt. Prvi objekti na Predvideni lokaciji so že tudi porušeni. In sedaj, namesto da se
začne vihteti lopata, imamo sedaj tu predlog, da se začne vse znova in proučuje, ali bomo imeli Centralno tehnično knjižnico ali pa skupno institucijo z NUKOM. Z NUKOM, ki je za sedaj samo v idejni zasnovi, kar smo v kratkem videli z javnim natečajem. Če
"i to sprejeli kot osnovno rešitev, potem je jasno, da še pet let
centralne tehnične knjižnice ne bo.
Je pa še nekaj jasno. V idejnih zasnovah naj bi CTK rinela po redukcijah 8.000 kvadratnih metrov in NUK 29.000, naj bi
stala CTK približno 20 milijonov DEM in NUK 85 milijonov DEM, in eventualna združitev bi terjala vse to še zelo razčiščevati. In se nekaj: NUK je gotovo trezor knjižnih dragocenosti. Centralna tehnična knjižnica pa je institucija, živa institucija, ki dnevno transferira znanje 100 inženirjem v tovarnah, ki morajo delati za
^onkurenčnost na svetovnih trgih. Moram vam povedati, da je fzvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije na zahtevo številnih podjetij prejel zahtevo, da se med vsemi
^gospodarskimi investicijami da absolutna prioriteta izgradnji
"entralne tehnične knjižnice, tudi pred Muzejem revolucije.
Zato mislim, da je pravilna še ena ugotovitev. Poročilo
°dbora ugotavljam, kar ste terjali, da je izdelan program investicij in da je s tem zadovoljeno skupščinski zahtevi. Pri tem pa ne odbor niti kdo drug ni povabil na ustrezno razpravo ne Predstavnikov CTK, ne gradbenega odbora, ne gospodarske zbornice, da bi slišali vse argumente za ločenost od NUK-a in bi potem, tako kot gospodarstvo zahteva, dali prioriteto tej izgradnji.
Zato predlagam, da se ne sprejme tega poročila, pač pa Predlaga takojšnja razprava ali v okviru ustreznega skupščinskega
Odbora ali skupine delegatov ali pa izvršnega sveta in na podlagi
vseh argumentov resnično ugotovi, kaj je treba prioritetno
^apraviti. Prepričan sem, da se bo ugotovilo to, da se začne takoj zgraditi Centralno tehnično knjižnico. Hvala lepa.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala. Besedo ima Rajko
Ijesjak, sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
RAJKO LESJAK: Tovariš predsednik, spoštovani delegati!
Dvoje želimo sindikati predlagati temu parlamentu, in sicer:
Prvič, moratorij določanja in odpuščanja presežnih delavcev, in drugič, pobudo za sklic okrogle mize med slovensko vlado in sindikatom, katerega rezultat naj bo družbena konvencija med vlado in sindikatom.
Zakaj predlagamo moratorij določanja in odpuščanja Presežnih delavcev?
1. Ker se povečuje obseg nezakonite in samovoljne
uPorabe določil zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na presežne delavce in ugotovitve, da še
nl vzpostavljen celovit sitem zagotavljanja socialne varnosti ter
sistem aktivne zaposlovalne politike.
2. Predvsem zato, ker delavci za neugodno gospodarsko strukturo, tehnološko zaostalost, programsko brezperspektivnost velikega števila podjetij in ekstenzivnost zaposlovanja niso
^rivi. In ravno njih zaradi vseh teh razlogov danes ugotavljajo kot presežek. Pri sindikatih ne moremo pristajati, da se bodo razvojni problemi in problemi dela zavoženega gospodarstva razreševali izključno na račun in na škodo delavcev. In ravno na teh se danes vse skupaj pravzaprav lomi. Z moratorijem hočemo Povedati, da nočemo biti razvojna ovira, ampak hočemo, da so delavci nosilci razvoja in ne kaznjenci za slabo vodenje organizacije. Nosilci razvoja pa bodo, če bodo vključeni v soodločanje v vseh razvojnih odločitvah in če bodo začasne ali trajne oblike brezposelnosti vselej v funkciji usposabljanja za
^ovo zaposlitev.
Skupščini predlagamo, da sprejme moratorij določanja odpuščanja delavcev, ki naj velja za čas, dokler ne bodo zagotov- ljeni naslednji zakonski in drugi pogoji:
1. Sprejet zakon o delovnih razmerjih, ki mora vsebo- vati vse kriterije in postopke za ugotavljanje določanja in odpuščanja presežnih delavcev.
2. Sprejetje kolektivne pogodbe, ki ureja nadomestilo osebnega dohodka za čas brezposelnosti.
3. Sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim naj se uredijo vprašanja dokupa zavarovalne dobe.
4. Dana zakonska podlaga za ustanavljanje razvojno-zaposlovalnih skladov ter zagotovljeni stabilni in trajni viri sredstev za prezaposlovanje in druge načine reševanja Presežnih delavcev, vključno s sredstvi za zagotavljanje njihove socialne varnosti in materialne varnosti čakanjem na Prezaposlitev.
Z moratorijem želimo doseči med minimum potrebnih Pogojev za reševanje problematike presežnih delavcev in da bo le tem zagotovljena učinkovita družbena pomoč pri usposobitvi za Produktivno prezaposlitev oziroma za zagotovitev njihove socialne Varnosti. V sindikatih ocenjujemo, da je bolje reševati na tak
n^čin kot pa na ulici.
_ Se nekaj besed o tem, zakaj predlagamo družbeno konven-
cijo med vlado in sindikatom. Preprosto zato, ker to narekujejo
^ktualne družbene razmere. Platformo za pogajanja v sindikatih oomo pripravili in jo tudi javno razgrnili. Tako nekako bi bil vrstni red: moratorij in znotraj tega družbena konvencija med vlado in sindikatom do sprejema potrebne zakonodaje.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala. Tukaj bi skušal samo toliko komentirati, da moratorija ne more sprejemati skup-
SGina, ker bo treba predložiti ustrezen akt in treba je proučiti
vse posledice. Zato predlagam, da to kot moratorij sprejmemo Pobudo in izvršnemu svetu posredujemo ta predlog, ki bo predložil Ustrezne ukrepe oziroma ugotovil, ali so ti ukrepi že zajeti tudi
v teh zakonih, ki jih danes obravnavamo.
Pobude o okrogli mizi bomo posredovali izvršnemu svetu.
Glede spremembe zakona o zaposlovanju in o pokojninah 5re za razreševanje tako imenovanih presežkov oziroma razreševa-
nje položaja delavcev, bi predlagal sklep ob zakonu o delovnih tazmerjih, kjer bo ta celovita problematika obravnavana.
Obveščam vas, da je še približno dvanajst razpravljal-
Cev. Odrejam odmor do 12.30 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 11.40 uri in se je nadalje- vala ob 12.35 uri.)
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Tovarišice in tovariši delegati! Nadaljujemo sejo zbora in nadaljujemo razpravo k 4.
točki dnevnega reda.
Besedo ima Darja Vrhunc, 5. okoliš, Ljubljana Vič- Rudnik, gospodarsko področje.
DARJA VRHUNC: Tovariš predsednik, tovarišice in tovari- ši delegati! Skupina delegatov za Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije s sedežem v
0bčini Ljubljana Vič-Rudnik podajamo k informaciji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o tekočih aktivnostih za uresničeva- le programa gospodarske reforme in ukrepov za njegovo realiza-
cijo v letu 1990 na poglavje V - Družbene dejavnosti - vključno s Programom investicij v družbenih dejavnostih v letu 1990, ki ga De skupščini predložil v sprejem njen Izvršni svet, naslednja stališča in zahteve:
V zvezi z navedenim gradivom imamo pripombe na predla- gano^ združitev dveh knjižničnih objektov. Centralne tehnične knjižnice in Narodne univerzitetne knjižnice v en objekt ter na Planirana sredstva za njuno gradnjo. Menimo, da je predlog z več
razlogov nesprejemljiv, in sicer:
Centralna tehnična knjižnica je bila uvrščena leta 1982
v program nacionalnih investicij kot samostojen objekt zaradi Pomena, ki ga ima za sedanji in bodoči družbenoekonomski razvoj.
centralno tehnična knjižnica je nosilec razvojnih programov na
Svojem področju ter informacijski center na področju tehnike in Prirodoslovnih ved. Priprave na gradnjo tega nujno potrebnega
Oojekta so se začele v letu 1963, vendar so bile zaradi problemov 2 zagotovitvijo ustrezne lokacije in sredstev brezuspešne,
^ntenzivne priprave za gradnjo so stekle leta 1985, ko je bil pri gospodarski zbornici Slovenije ustanovljen odbor za Centralno tehnično knjižnico. Do sedaj so bile izvedene naslednje aktivno- sti: že leta 1981 je bil izdelan in potrjen zazidalni načrt, izdelana je bila investicijska in gradbena dokumentacija, pridob- -LDen je bil del zemljišča, zagotovljena so bila sredstva za Pridobitev ostalega dela zemljišča. Skupaj je bilo do sedaj
vloženih po podatkih Centralne tehnične knjižnice 10,7 milijonov din, preračunano na sedanjo vrednost. Če ne bi medtem odkrili tehnične dediščine, ki so jo v enem delu z odlokom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik zavarovali, bi bil objekt Centralne tehnične knjižnice po sprejetem terminskem planu že v gradnji.
Sedanjo lokacijo novega objekta Centralne tehnične knjižnice na območju med Tržaško cesto. Lepim potom, Jamovo ulico in Groharjevo ulico, so urbanistični strokovnjaki temeljito Preverili. Na tem območju je lokacija določena predvsem zaradi bližine tehničnih fakultet, ki so poleg gospodarstva največji
uporabniki informacij in gradiva Centralne tehnične knjižnice.
Nesprejemljivo je, da Izvršni svet SR Slovenije spremi- nja program investicij iz nacionalnega paketa, kot je bil oprede- ljen in sprejet v Skupščini SR Slovenije v letu 1982. S tem negira že sprejete odločitve, tako na republiški kot na občinski
ravni. Zlasti pa je nesprejemljivo, da pri tem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izhaja iz mnenja "strokovne skupine v knjižničarstvu", ki je očitno odločala brez ustreznih informacij.
Ni namreč narejena preverka lokacij, zlasti pa ni ocenjeno, kaj Pomeni sprememba lokacij s tehničnega in materialnega stališča.
Poleg tega pa je znano mnenje drugih strokovnjakov s področja knjižničarstva, ki ne ugotavljajo, da je združitev dejavnosti Narodne univerzitetne knjižnice in Centralne tehnične knjižnice Zaradi različnih načinov izvajanja storitev neprimerna. Ob tem tudi ugotavljamo, da se družbena škoda, ki je nastala zaradi kasnitve gradnje Centralne tehnične knjižnice, s predlagano združitvijo gradnje obeh objektov še povečuje, saj bi bilo Potrebno v celoti izpeljati vse postopke, potrebne za gradnjo takega objekta.
Na koncu predlagamo o lokaciji gradnje samostojnega objekta Centralne tehnične knjižnice, naj se nikakor več ne Razmišlja, ampak naj se zagotovi izpeljavo vseh postopkov.
Potrebnih za zaključek investicije. Program investicij za leto 1990 naj se dopolni tako, da se v točki 5 gradnja Centralne tehnične knjižnice vnese znesek 22 milijonov dinarjev oziroma se Zagotovijo za potrebe gradnje še dodatni viri financiranja. Namen objektov opravičuje zahtevo za sofinanciranje iz razvojnega dinarja.
V skupini delegatov zahtevamo, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ob napovedani predložitvi posebnega 9radiva v zvezi z investiranjem v knjižnični prostor upošteva Mnenja skupin delegatov in odgovori na njihovo zahtevo glede
centralne tehnične knjižnice.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala. Tovariš Brane Lampret je član skupine za ustavna vprašanja, pa bi prosil tovariša Bernika, če se strinjate, da damo najprej njemu besedo.
BRANE LAMPRET: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Delegati skupin iz občine Ljubljana Šiška smo obravnavali 4. točko in podtočke, kjer so konkretni akti predlo- ženi, in, če sem prav razumel, je razprava skupna, pa bi želel k Posameznim delom povedati naša stališča.
1. K predlogu zakona o zniževanju sredstev rezerv
sKlada skupnih rezerv v letu 1990 naše skupine delegatov sicer Podpirajo sprejem predloga zakona, ob tem pa želijo dati
^mandmaja, in sicer: prvi amandma k 2. členu zakona, ki se glasi:
V prvi alinei naj se besedilo: "po stopnji 3 %" spremeni in glasi: "po stopnji 1,5%".
Drugi amandma k 2. členu: v drugi alinei tega člena naj
se besedilo "v višini 60%" spremeni in glasi: "v višini 40%".
Naša obrazložitev obeh amandmajev je v tem, ker menimo,
da predložena obremenitev povečuje obveznosti zavezancev do
republiškega sklada skupnih rezerv v letu 1990 za okoli 65 Promilov. Zmanjševanje predlagamo zaradi že do sedaj previsoke obremenitve gospodarstva.
Ob tem gre tudi sicer za načelno vprašanje, pa vendarle ga postavljamo, o smotrnosti takih "socialnih skladov" v luči zaporov in vseh zavzemanj za prehod v tržno gospodarjenje. Toliko glede predloga zakona o združevanju sredstev.
Predlog zakona o izdaji obveznic Slovenije - skupine delegatov načelno podpiramo predlog zakona, vendar zahtevamo, da Predlagatelj v zakonu navede postavko proračuna, iz katerega bodo Zagotovljena ta sredstva. Poleg tega se obseg sredstev ne sme Povečevati, saj bi to dodatno obremenjevalo gospodarstvo.
Predlog zakona o kriterijih za usmerjanje sredstev za Prestrukturiranje gospodarstva - pri tem imamo samo načelno Pripombo, s tem, da podpiramo sprejem predloga zakona, vendar pa cenimo, da bi predlagatelj v zakonu moral navesti postavko poračuna, iz katere bodo zagotovljena ta sredstva. Poleg tega se obseg sredstev ne sme povečevati, saj bi to dodatno obremenjevalo gospodarstvo. Hkrati bi navedel, da soglašamo s predvidenim amandmajem izvršnega sveta k 6. členu.
Nadalje, k poročilu o uporabi razvojnih sredstev,
^odpiramo poročilo, vendar menimo, da bi v bodoče morali več sredstev nameniti projektom, ki prispevajo k varstvu okolja ter takim, ki ustvarjajo nova delovna mesta.
Glede informacije izvršnega sveta o tekočih aktivnostih
2a uresničevanje programa ekonomske reforme in ukrepov za njegovo realizacijo v letu 1990, bi se opredelil do gradiva, ki je bilo v
2vezi s to točko predloženo, to je gradivo "investicije v družbe- ne dejavnosti v letu 1990". Pri tem nas je predsednik zbora že obvestil, da ne sprejemamo tega programa investicij v družbene dejavnosti, zato smo tudi v tem smislu podali pripombo, da Nasprotujemo dokončnemu sprejemu, vendar menimo, da je treba to celovito obravnavati oziroma pripraviti, tako da ne bi na drobno obrazlagal tega stališča.
Na koncu bi si dovolil v zvezi s predhodnimi pripombami m v zvezi s 4. osnovno točko replicirati del teksta, ki ga je Podal predsednik izvršnega sveta, tovariš Šinigoj. Na peti strani 3e opredeljeno glede ocene učinkov gospodarske reforme in ukrepov gospodarske blokade in so v štirih alineah navedeni podatki, kakšni so ti učinki oziroma kakšne so te posledice. V Nadaljevanju teksta ekspozeja pa je sicer navedeno, da je to del Cene programa vključno z upoštevanjem blokade v tem letu.
Ugotovljeno je, da ta cena ni nizka, je pa nižja in bolj sprejem-
■■-Diva. Moja replika gre v to smer, da delegati iz Šiške menimo,
da ni mogoče ugotoviti, da so te posledice, te ocene učinkov takšne, da so sprejemljive in nižje z vidika samo ukrepov gospodarske reforme, da pa bi to ne moralo veljati kot sprejemljivo za blokado. Zato bi ob tem postavil vprašanje v zvezi z odgovorom; namreč menimo, da v ekspozeju na to obravnavano točko ni dan jasen odgovor, kakšni so rezultati pogovorov Izvršnega sveta SR Srbije in predsednika Izvršnega sveta, tovariša Šinigoja.
PREDSEDNIK VALENTIN DVOJMOČ: Hvala. Besedo ima Alma Bernik, delegatka 16. okoliša socialno-zdravstvenega področja Jesenice.
ALMA BERNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane delegat- ke in delegati! Skupina delegatov za socialno-zdravstveno področ- je s sedežem na Jesenicah podpira predlog Izvršnega sveta SR Slovenije, da prispevne stopnje za financiranje družbenih dejavnosti spremenijo šele po opravljeni kompletni analizi zaključnih računov za leto 1989, ker se bodo osnove za izračun obremenitev za posamezna področja družbenih dejavnosti še spremenile. Naše stališče utemeljujemo z naslednjimi Ugotovitvami:
Za področje zdravstva je v bolnicah sredstev za leto 1990 (glej Skupščinski Poročevalec številka 26) predvideno 6 milijard konvertibilnih dinarjev, kar je za 247% več kot v letu 1989. V istih bilancah je ocenjeno, da bo v letu 1989 zdravstvo dobilo za 1270% več sredstev kot v letu 1988. Ilustrativno bom naredila primerjavo z izobraževanjem, ki je naslednje področje po količini sredstev s tega področja družbenih dejavnosti.
Primerjalno je za izobraževanje ocenjeno, da bo za leto 1989 to Področje dobilo 1534% več sredstev kot v letu 1988, kar pomeni za 252% več sredstev kot v letu 1990 v primerjavi z letom 1989.
Torej več v obeh letih kot sem navedla v podatkih za zdravstvo. V
vsebino se ne spuščamo, ponovno pa ugotavljamo, da je startna osnova v zdravstvu v letu 1989 prenizka, kar ob nižji rasti v Primerjavi z drugimi področji tudi v letu 1990 ne zagotavlja zdravstvu potrebnih sredstev za razrešitev nakopičenih problemov v preteklih letih, ko so veljale omejitve po zveznih predpisih.
Znova upamo, da bodo z dokončnimi bilancami za leto 1989 in s korekcijami bilanc za leto 1990 te stvari primerno urejene.
Da z današnjimi stališči nismo v zmoti, nas prepriču- jejo naslednji podatki. Slovensko zdravstvo je v mesecu decembru 1989 razpolagalo s 670 milijoni konvertibilnih dinarjev, v mesecu januarju 1990 pa jih je dobilo le 448 milijonov, kar je za 33%
^anj kot meseca decembra. Sprašujemo se, zakaj se je zbralo manj denarja ob večji prispevni stopnji za zdravstvo in ob najmanj
enakih osebnih dohodkih, čeprav ocenjujemo, da so se decembra 1989 osebni dohodki v primerjavi z novembrom dvignili v povprečju Slovenije za okoli 20%. Če se motim, seveda se s tem podatkom hkrati korigiram, vendar vztrajamo pri tem, da najmanj na enaki
višini. V kolikor je prišlo do tako velikih blokad žiro računov združenega dela, da čakajo virmanski nalogi za plačilo prispevkov
v vrstnem redu pri SDK, potem je težko govoriti, za koliko so Prispevne stopnje previsoke oziroma koliko se za zdravstvo daje.
