40 let dela prof. dr. Cirila Kržišnika, dr. med.: Slovenska pediatrična endokrinologija med prvimi na svetu

(1)

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, nov.– dec. 2014 | št. 04

40 let dela prof. dr. Cirila Kržišnika, dr. med.:

Slovenska pediatrična endokrinologija med prvimi na svetu

30 let peritonealne dialize v Sloveniji 20 let Ustanove za Pediatrično kliniko Ekipa UKCL na 9. Športnih igrah slovenskih bolnišnic dosegla skupno prvo mesto

NAGRADNA KRIŽANKA

(2)

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2015 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite obja- viti v naslednji številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 19. januarja 2015. V uredništvu si pridržujemo pravico do kkrajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fortografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželjena je pisava Arial (velikost pike 12) in kraj- ši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg.tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

KAZALO

03 UVODNIK:

mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKCL in

voščilo 04

Svet pacientov podpira prizadevanja UKCL, da dobi plačilo za vse paciente, ki jih zdravi

05

Takoj zagotoviti plačilo vsega realiziranega programa, s 17. seje Sveta UKCL

06

Pregled dosežkov UKC Ljubljana v letu 2014

KDO SMO MI

08

40 let dela prof. dr. Cirila Kržišnika, dr. med., Slovenska pediatrična endokrinologija med prvimi na svetu

10

30 let peritonealne dialize v Sloveniji

AKTUALNO

12

20 let Ustanove za pediatrično kliniko, Delovno praznovanje 20-letnice prostovoljnega dela za bolne otroke

14

Na srčni kirurgiji UKC Ljubljana ni več čakalne dobe

11 1 15

Tudi športnike ogrožajo bolezni srca in ožilja

16

Pitje sladkih pijač povzroča debelost, zobno gnilobo, omogoča razvoj sladkorne bolezni in povzroča druge nev nevarne bolezni

17

Dan odprtih vrat medicinskih laboratorijev UKC Ljubljana: pogled v vesolje laboratorijev

18

Nimam sovražnikov, imam samo učitelje – pogovor z Ireno Eržen

19

Nova diagnostična in terapevtska metoda v UKC Ljubljana – uvedba neinvazivne ventilacije med spanjem

20

Evropski učni center za ginekološko onkologijo tudi v UKC Ljubljana

21

Porodnišnica Ljubljana – ob porodna epiduralna analgezija vsak dan vse dni v tednu

22

Vedno več bakterij odpornih proti številnim antibiotikom

23

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja odraslim pacientom poleti ne bo več vroče

23

KREH – Komisija za koordinacijo na področju rehabilitacije

24

Učne delavnice – osebna varovalna oprema in izvedba razli čnih posegov pod drugačnimi pogoji

25

Uspešno interdisciplinarno zdravljenje

UTRIP UKCL

26

Donacije podpirajo uresničevanje prizadevanj in razvoja UKCL

27

Močan športni duh, tudi ko lije kot iz škafa – 9. športne igre slovenskih bolnišnic 2014

28

Prvi dobrodelni nogometni turnir Reševalne postaje UKC Ljubjana in ŠDM Krka

29

Kulturno-umetniški program za bolnike – Umetnost povezuje

29

45. zdravniški koncert v Filharmoniji

PREBERITE

30

Sladkorčki kuhamo slastno s sladkorno boleznijo ali brez nje

31

Nov učbenik: Infekcijske bolezni

31

Tretja izdaja knjige: Diseminirani plazmocitom – kaj je to?

32

Čili v UKC Ljubljana

33 POGLED NAZAJ:

Dr. Edvard Šl ajmer (1864–1935), reformator kirurgije na Slovenskem

34 IN MEMORIAM:

prof. dr. Marko Horvat, dr. med. in prof. dr. Pavle Jezeršek, dr. med.

35 POZITIVNE MISLI, KAJ MENIJO O NAS 36 NAGRADNA KRiŽANKA

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november – december 2014, številka 04

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica: Mirjana Jarc, univ. dipl. politologinja Uredniški odbor:

• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.,

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc

• Lucija Mak Uhan

Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, Shutterstock, Deposit photos

Fotografija na naslovnici: Jolanda Kofol Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Grafex d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

(3)

Pogumnim je sreča naklonjena, zato brez oklevanja smelo stopimo v novo leto in v njem pustimo opazne, dobre sledi.

Želimo vam prijetne praznične dneve, predvsem pa polno trenutkov sreče, osebnega zadovoljstva in veliko zdravja.

Srečno 2015!

mag. Simon Vrhunec, v. d. generalni direktor UKC Ljubljana Erna Kos Grabnar,

glavna medicinska sestra UKC Ljubljana prof. dr. Sergej Hojker, dr. med,

strokovni direktor UKC Ljubljana

Drage sodelavke in dragi sodelavci, spoštovane bralke in spoštovani bralci,

leto 2014 bi včasih najraje preskočil. Bilo je težko leto, srečevali smo se s krivičnimi očitki o korupciji v zdravstvu in z diskreditacijo mnogih, ki požrtvovalno delajo za tiste, ki potrebujejo pomoč v najtežjih trenutkih svojega življenja – v trenutkih potrebe po lastnem zdravju ali po zdravju svojega najbližjega. Ne zanikam obstoja korupcije in obsojam vsakršno njeno obliko, vendar ne morem pritrditi nekaterim prikazovanjem njenega obsega. Če to drži, pomeni, da bomo morali bolnike zdraviti samo še s polaganjem rok.

Leta 2014 smo zamudili priložnost, da bi si kot narod priznali, da od sistema zdravstvenega varstva pričakujemo

enako kot prebivalci razvitih evropskih držav. Mirno smo sprejeli, da za sanacijo bank namenimo več milijard evrov, za sanacijo zdravstva pa nismo pripravljeni nameniti nekaj sto milijonov evrov. Sprašujem se, kam se bo odlil denar za sanacijo bank. Prepričan sem, da bi se denar za sanacijo zdravstva prelil v kakovostnejše storitve in več zdravja za naše državljane.

V UKC Ljubljana smo leto zaznamovali z dvema zelo pomembnima dosežkoma: pridobili smo mednarodno akreditacijo za bolnišnice in kot edina slovenska zdravstvena ustanova smo bili prepoznani v odličnosti »4 zvezdice« priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost. Priznanje podeljuje Evropska fundacija za poslovno odličnost.

Kljub težkim časom smo poskrbeli za razvoj ali uvajanje mnogih novih postopkov zdravljenja. Potrudili smo se, da ni zastala naša investicijska dejavnost, najpomembnejša pridobitev pa je zagotovo nov in najmodernejši oddelek za bolnike s krvnimi boleznimi – Klinični oddelek za hematologijo Interne klinike, ki ga je financiral državni prora- čun. Po desetletjih lahko rečemo, da smo dostojno poskrbeli za eno najtežje bolnih skupin.

Kaj nas čaka prihodnje leto? Skoraj si ne upam biti optimist, vendar je to moja dolžnost. Zagotovo lahko napovem, da se bomo še bolj trudili za bolnike. Pričakujemo večji obseg dela kot letos, čeprav so si Zavod za zdravstveno zavarovanje in odločevalci do sedaj zatiskali oči in niso bili pripravljeni plačati vseh zdravstvenih obravnav, ki smo jih opravili. Za naslednje leto dobivamo pozitivne informacije, da bo na voljo nekaj več sredstev za pokrivanje teh programov. Veseli smo napovedi ministrice za zdravje, da bo pospešila aktivnosti za gradnjo in opremljanje naše urgence in vseh drugih dejavnosti, povezanih z njo. Ne pozabimo – gre za dodatne operacijske dvorane, za oddelke intenzivne terapije za daleč najtežje bolnike, za laboratorije, sterilizacijo, lekarno, tehnično podporo itd. Slovenski bolniki in sodelavci UKC Ljubljana si to investicijo zaslužimo.

Vsem želim, da bi bilo leto 2015 leto spremembe na bolje, ker pa v primerjavi z drugimi državami prihaja z zakasnitvijo, naj bo sprememba toliko silovitejša.

UVODNIK

mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKCL

(4)

Predstavniki sveta pacientov UKC Ljubljana so se na seji 19. novem- bra 2014 seznanili z letnim poročilom 2013, tekočim poslovanjem in aktualnimi težavami, s katerimi se srečuje UKC Ljubljana. Podprli so prizadevanja UKC Ljubljana in pričakujejo, da bodo največji slo- venski bolnišnici plačana vsa opravljena zdravljenja in da se ustre- zno ovrednotijo premalo plačani programi.

»V UKC Ljubljana dnevno sprejmemo vedno več pacientov iz vse države z vedno bolj zahtevnimi obolenji, zato presegamo pogodbeni program z ZZZS, ki neustrezno vrednoti določena zdravljenja in tudi število pacientov. V prvih devetih mesecih leta 2014 smo v UKC Ljubljana

npr. izvedli 127.401 uteži, kar je za 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani oz. 7 odstotkov več od dogovorje- nega programa z ZZZS. Program smo presegli za zdravljenje okoli 3200 hospitalnih bolnikov. Spoprijemamo se z vedno večjo razliko med prihodki in odhodki ter vedno večjimi zapadlimi obveznostmi, ki jih ima UKC Ljubljana do svojih dobaviteljev. Poudariti velja, da gre tu predvsem za najtežje in najdražje bolnike, ki jih drugi izvajalci ne morejo ali pa nočejo obravnavati bodisi zaradi težavnosti bodisi zaradi drage obravnave bodisi ker so program, ki ga je odobril ZZZS, že izvedli. UKC Ljubljana je torej dostikrat za bolnike edina zdravstvena

ustanova, ki jih ne zavrne,« je povedal mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana, in še dodal: »Ne glede na to, da se vrednost zdravstvenih storitev že nekaj let niža, da UKC Ljubljana naredi več, kot mu plača ZZZS, bodo vsi pacienti, ki potrkajo na naša vrata, kakovostno oskrbljeni.«

Svet pacientov UKC Ljubljana je soglašal in se strinjal, da je treba UKC Ljubljana plačati delo, ki ga bolnišnica opravi tudi preko programa, oprede- ljenega s pogodbo z ZZZS.

Na 19. seji sveta pacientov so razpravljali tudi o obveznem in dodatnem zdravstvenem zavarovanju in soglašali, da naj se v Sloveniji pravično uredijo prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter prerazporedi presežke iz do- polnilnega zdravstvenega zavarovanja, da se bodo ti vrnili v zdravstvo. 

UKC Ljubljana je v prvih devetih mesecih leta 2014 ustvaril 12 milijonov evrov primanjkljaja, do konca leta pa bo ob predpostavki, da bo ZZZS plačal le program po pogodbi, primanjkljaj znašal 16 milijonov evrov. Svet UKC Ljubljana se je seznanil z osnutkom finančnega načrta UKC Ljubljana za prihodnje leto, ker pa še ni prejel usmeritev za pripravo finančnega načrta od Ministrstva za zdravje RS, ga ni mogel sprejeti.

Program dela za leto 2015 so klinike in inštituti UKC Ljubljana pripravili na podlagi ocene realizacije svojih delovnih programov za leto 2014, ki temeljijo na ugotovljenih potrebah prebival- stva po zdravstvenih storitvah, oceni obstoje- čih razpoložljivih kadrov ter oceni obstoječih razpoložljivih infrastrukturnih kapacitet (število operacijskih dvoran, število postelj, obseg raz- položljive druge medicinske opreme). Predpo- stavljamo, da je to »realni« obseg programa, ki ga od UKC Ljubljana kot sekundarne in terciarne ustanove pričakuje prebivalstvo.

UPOŠTEVANE SPREMEMBE Klinike in inštituti UKC Ljubljana za leto 2015 v realnih delovnih načrtih predvidevajo, da bo v bolnišnično oskrbo sprejetih 118.788 bolnikov, med njimi 117.762 bolnišničnih obravnav za plačnika ZZZS in 1025 primerov za ostale plačnike. Ta obseg programa je za 7550 bolnikov večji od predvidenega plačanega programa ZZZS. V planu pogodbe z ZZZS za leto 2015 predvideni delovni program vključuje spremembe, ki so bile sprejete leta 2014, in še dodatne, predvidene za leto 2015. Leta 2015 so upoštevane spremembe pri razvrščanju bolnikov med prospektivne programe in programe ostale akutne bolnišnične obravnave. Novost je izločitev kirurškega zdravljenja bolnikov z rakom iz ostalih prospektivnih primerov. To je vplivalo na spremembe plana nekaterih prospektivnih primerov in višine uteži. V prikazu ocene realizacije za leto 2014 in planu za leto 2015 je upoštevano tudi boljše vrednotenje nekaterih prospektivnih programov na podlagi sprememb splošnega dogovora za leto 2014 in sprejetih aneksov. Leta 2015 je med programe, plačane po realizaciji, uvrščeno tudi zdravljenje možganske kapi.

Poleg števila bolnikov akutne bolnišnične obravnave načrtujemo tudi število uteži, ki od- ražajo zahtevnost zdravljenja bolnikov. Večje načrtovano število bolnikov v realnem planu pomeni tudi večje število uteži.



Svet pacientov je skle- nil, da je treba na začetku prihodnjega leta organizirati okroglo mizo na temo sistema financiranja v zdravstvu,

na katero bodo povabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje RS in ZZZS ter drugi odločevalci v zdravstvu.

Svet pacientov podpira prizadevanja UKCL, da dobI PLačILo za vse

PaCIente, KI jIh zdravI

Služba za odnose z javnostmi

(5)

taKoj ZAGOTOVITI PLačILo VSEGA reaLIzIranega Programa

brez dodatnih finančnih virov za plačilo povečanega obsega programa in odprave podcenjenih pro- gramov obstaja resno tveganje pojava motenj pri izvajanju delovnega programa. velik delež pacien- tov je nujnih in jih ne moremo niti odkloniti niti preusmeriti k drugim izvajalcem (terciarni bolniki).

MANj Bo SRčNih opeRAcij, KeR Ni več čAKAlNih vRSt V realnem planu za leto 2015 je predvideno manj- še število operacij na odprtem srcu, ker ni več čakalne dobe. Pri realnem planu števila primerov kirurškega zdravljenja bolnikov z rakom je upošte- van predlog klinik in kliničnih inštitutov, pri čemer pa še ni upoštevana sprememba, ki bo uveljavlje- na s splošnim dogovorom za leto 2015, da so vsi primeri kirurškega zdravljenja bolnikov plačani po realizaciji in izločeni iz ostalih prospektivnih primerov. Dodali smo tudi zdravljenje možganske kapi. Načrtovano število ostale akutne bolnišnične obravnave v realnem planu je 73.900 primerov in je za 7112 primerov večje od predvidenega plana pogodbe z ZZZS in je približno enak oceni realizacije leta 2014. Če se ne bodo spremenila pravila plačila za realizirani program UKC Ljubljana, bo to tudi leta 2015 ta presežek ostal neplačan. Za samoplačni- ke in druge plačnike leta 2015 načrtujemo obseg načrtovanega programa glede na realizacijo leta 2014. V finančnem načrtu ocenjujemo, da bodo do konca leta 2015 realizirani skupni prihodki v višini 433.190.895 evrov, kar je 3,3 milijona evrov več, kot je ocenjen prihodek za leto 2014.

NiŽji StRošKi DelA

Ocenjeni prihodki po pogodbi z ZZZS za leto 2015 so v primerjavi z ocenjenimi za leto 2014 večji za 4 milijone evrov. Povečanje je posledica vseh sprememb iz splošnega dogovora 2014 in aneksov št. 1 in 2 ter predvidenih sprememb v splošnem dogovoru za leto 2015. Te spremembe upoštevajo predvideno povečanje amortizacije za 25 odstotkov, upoštevanje valorizacije materialnih stroškov in amortizacije ter boljše vrednotenje nekaterih programov (priznane večje uteži prospektivnih programov, transplantacije srca, program HIV).

V prikazu višine realnih odhodkov, ki so oblikovani glede na predviden realni obseg dela (potrebe pre- bivalstva), so odhodki izkazani v višini 445.570.174 evrov in so višji od predvidenih prihodkov za 12,4 milijona evrov, kar pomeni, da je na koncu leta 2015 ob

nespremenjenem financiranju predviden negativni finančni rezultat v višini 12,4 milijona evrov.

Za večji obseg realnega programa smo ocenili le višino povečanih stroškov materiala in storitev in na tej osnovi je prikazan pričakovani negativni po- slovni izid. Leta 2015 načrtujemo za 215,4 milijona evrov stroškov dela. Ti so v primerjavi z ocenjeno realizacijo leta 2014 nižji za 8,2 milijona evrov.

Stroški so nižji, ker so leta 2014 izkazani stroški odprave treh četrtin nesorazmerja plač v višini 6 milijonov evrov, dodatno pa so stroški dela leta 2015 znižani za 1 odstotek oz. za 2,1 milijona evrov.

Načrtovani strošek amortizacije leta 2015 je po predpisanih stopnjah ocenjen na 18,4 milijona evrov. V cenah zdravstvenih storitev je zagoto- vljeno pokrivanje tovrstnega stroška v višini 14,5 milijona evrov. Za razliko v višini 3,9 milijona evrov se tako zmanjšuje vrednost premoženja, danega v upravljanje.

 Svet zavoda UKCL je 10. decembra 2014 na 17.

seji obravnaval poslova- nje UKc ljubljana v prvih devetih mesecih leta 2014 in informacijo o pripravi programa dela in finančne-

ga načrta za leto 2015.

(6)

PREGLED dosežKov

UKC LJUBLJANA V LETU 2014

DECEMBER 2014

• Kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., nominiran za Delovo osebnost leta 2014: uvaja pet novih metod za izboljšanje delovanja srca, s čimer rešuje in podaljšuje življenja, Slovenijo pa s tem uvršča med pet najrazvitejših držav na svetu

• Operacija prirojene napake diafragmalne kile (pri novorojenčku) – primer uspešnega interdisciplinarnega zdravljenja KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC L (prim. Ivan Vidmar, dr. med., svetnik, predstojnik), KO za perinatologijo Ginekološke klinike (doc. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., predstojnica), KO za torakalno kirurgijo (prof. dr. Marko Sok, dr. med., predstojnik) z anesteziologi in medicinskim osebjem

• prvič v 56-letni zgodovini KO za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana je v enem letu opravila več kot 1000 operacij na odprtem srcu (dr.

Tomislav Klokočovnik, dr. med., predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja Ki- rurške klinika UKC Ljubljana)

prof. dr. Tomislav Klokočovnik , dr. med, med letošnjo tisočo operacijo na odprtem srcu

• Doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., specialist splošne in abdominalne kirurgije in ekipa, ki je sodelovala pri prvi hkratni presaditvi ledvic in jeter je bila na VALu 202 nominirana za ime leta 2014.

• Po mednarodnem registru (International registry in organ donation and transplantation), objavljenem novembra 2014 na www.irodat.org, smo v letu 2013 prvi na svetu po številu transplantacij srca na 1 mio prebivalcev

• Stroka je opozorila na klinične posledice pitja sladkih pijač

• Predsednik republike Borut Pahor je vročil državno odlikovanje Medaljo za zasluge prim. dr. Majdi Benedik Dolničar, dr. med. za strokovno in predano skrb za osebe s hemofilijo in drugimi motnjami strjevanja krvi ter za tvorno sodelovanje s humanitarnimi organizacijami kroničnih bolnikov s hemofilijo in prof. dr. Ludviku Vidmarju, dr. med. za zavzeto delo za zajezitev okuženosti z virusom HIV v Sloveniji in zdravljenje obolelih ter za uspešno zaščito hemo- filikov in drugih prejemnikov krvi pred virusom HIV.

• Božički, ki so se spustili s strehe, so polepšali dan otrokom na Pediatrični kliniki

• prof. dr. Zvezdan Pirtošek, mednarodno najbolj aktiven slovenski zdravnik, ki ga vabijo predavat dobesedno po vsem svetu je pričel pred leti kot eden prvih na svetu zdraviti nekatere možganske bolezni z zdravili preko črpalk - apomorfina

pod kožo, levodope naravnost v prebavni trakt in botulina v prekomerno zakr- čene mišice. Ljubljana je zdaj eden izmed treh evropskih centrov, kjer poteka izobraževanje zdravnikov za te metode. Sogovornik sicer pozna zelo dobro šte- vilne klinike v svetu in njihove predstojnike in tudi taka sodelovanja so razlog, da Ljubljana hitro postaja priljubljena destinacija mednarodnih nevroloških srečanj (zdravljenje z botulinom letos, demence naslednje leto, parkinsonizem in srečanje nevrologov donavskih dežel leta 2016)

• Klinični oddelek za ginekologijo (KOG) Ginekološke klinike UKC Ljubljana prejme laskavi naziv Evropski učni center za ginekološko onkologijo z enim prostim mestom za kandidata za subspecializacijo iz ginekološke onkologije, ki ga podeljuje Evropsko združenje za ginekološko onkologijo

NOVEMBER 2014

• Prenova oddelka 4 na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja z novim pohlajevanjem: Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so v 2. nadstropju na oddelku 4, ki je namenjen odraslim pacientom, odprli prostore z novim pohlajevanjem. V tem bolnišničnem oddelku so se sprva zdravili le bolniki s hepatitisom tipa A in B, sedaj pa zdravijo paciente z vsemi infekcijskimi boleznimi.

• Prenova 6. nadstropja KO za nefrologijo Interne klinike – donacija barv podjetja Helios.

• Seja Sveta pacientov: Predstavniki Sveta pacientov UKC Ljubljana so sprejeli sklep, s katerim podpirajo prizadevanja UKC Ljubljana in pričakujejo, da naj- večja slovenska bolnišnica dobi plačana vsa zdravljenja, ki jih opravijo v UKC Ljubljana in da se ustrezno ovrednotijo premalo plačani programi.

• 30 let peritonealne dialize (Interna klinika, KO za nefrologijo)

• Ob Svetovnem dnevu diabetesa v založbi Društva za izzide prehranski pri- ročnik Sladkorčki kuhamo slastno s sladkorno boleznijo ali brez nje, ki ga je uredila Nataša Bratina; tehnični uredniki: Špela Goltes, Mihaela Jurčec, Andreja Širca Čampa)

• Izzid novega učbenika Infekcijske bolezni, ki sta ga strokovno uredila prof.

dr. Janez Tomažič, dr. med. in akademik, prof. dr. Franc Strle, dr. med. (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja) s sodelavci

• Obisk župana MOL Zorana Jankovića ob ponovni izvolitvi za župana

Predsednik republike z dobitniki državnih odlikovanj:

srebrnega reda za zasluge in medalji za zasluge (foto:Daniel Novakovič, STA)

(7)

• Vlada Republike Slovenije je podala soglasje k imenovanju članov Zdravstve- nega sveta pri Ministrstvu za zdravje. Predsednik Zdravstvenega sveta je prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik, člani pa prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik, prof. dr. David Božidar Vodušek, dr. med., višji svetnik, prof.dr. Tadej Avčin, dr. med., član, doc. dr., dr. med., izr. prof. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., in mag. Peter Požun, viš. med. teh., dipl. Ekon.

OKTOBER 2014

• Slovenske železnice donirale za opremo Pediatrične klinike UKC Ljubljana

• Otvoritev Centra za športno kardiologijo (Interna klinika, KO za žilne bolezni)

• Predaja donacije pleničk za novorojenčke podjetja Lidl Ginekološki kliniki, KO za perinatologijo

• 6. Slovenski pediatrični kongres na katerem so predstavili uspehe slovenske pediatrije, novosti in dosežke

• Uspešno zaključen skupen projekt KO za perinatologijo Genekološke klinike in KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike. Epiduralna obporodna analgezija je porodnicam omogočena 24 ur na dan vse dni v tednu brez doplačila in pomeni velik korak k zagotavljanju visokokakovostnih storitev UKC Ljubljana.

• Predsednik RS Borut Pahor je ob Tednu otroka obiskal otroke na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike Univerzi- tetnega kliničnega centra Ljubljana. Spremljal ga je medvedek, maskota Do- brodelnega projekta Nasmeh za bolne in socialno ogrožene otroke, in skupaj sta malim pacientom podelila medalje za pogum

• Odlični v znanosti:

- dr. Franc Strle, Mikrobiologija in imunologija (Zgodnja lymska nevroboreli- oza pri bolnikih z erythema migrans)

- dr. Bojan Vrtovec, Srce in ožilje (Dolgoročni vplivi presaditve CD34+ matič- nih celic pri bolnikih s srčnim popuščanjem).

SEPTEMBER 2014

• Sodelovanje v projektu »Odprte hiše Slovenije« - pogled arhitekture na vrh slovenske medicine: javnosti predstavili zakulisje delovanja UKC Ljubljana in si ogledali, kako poteka celoten nadzor tehničnega dela, kako funkcionalna je ena izmed največjih kuhinj, kako deluje Lekarna in kakšne »skrite« arhitek- turne poti uporablja sodobni Medicinski simulacijski center

• Dan odprtih vrat slovenskih laboratorijev klinične kemije in laboratorijske medicine

AVGUST 2014

• Izid knjige »Zgodovina radiologije in Inštituta za radiologijo 1923-2013« ob 90 letnici radiologije in Inštituta za radiologijo UKC Ljubljana v besedi in sliki avtorice Zvonka Zupanič Slavec

JULIJ 2014

• Zahvala največjim donatorjem v letu 2013

• Izzid knjige o črevesni mikrobioti, probiotikih in prebiotikih »Intestinal Microbiota Probiotics and Prebiotics«, ki jo je uredil prof. dr. Rok Orel, dr.

med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana

• V glavni stavbi UKC Ljubljana smo uspešno vgradili dva nova hladilna agregata

JUNIJ 2014

• V UKC Ljubljana prvič v Sloveniji opravili stereotaktično operacijo bolnika z možgansko boleznijo distonijo (Nevrološka klinika, KO za bolezni živčevja in Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo)

• Enota intenzivne neonatalne terapije KO za perinatologijo Ginekološke klinike je zaživela v svežih mavričnih barvah s pomočjo akcije, ki so jo v sodelovanju s podjetjem ETIS d.o.o. izvedli prostovoljci Zveze veteranov vojne za Slovenijo in policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana

MAJ 2014

• Zahvala donatorjem, ki so pomagali pri nakupu monitorja za spremljanje ži- vljenjskih funkcij ki ga vsakodnevno uporabljajo pri otrocih, ki potrebujejo nadzor ob magnetno resonančni preiskavi in predstavitev dejavnosti Službe za radiologijo na PK UKC Ljubljana

• Podelitev nagrad za kakovost za 2013

• Slavnostno odprtje prostorov novega KO za hematologijo Interne klinike UKCL

• Prva sočasna presaditev ledvic in jeter v Sloveniji: Center za transplantacijsko dejavnost, Kirurška klinika / KO za kirurgijo; Interna klinika / KO za nefrologijo, Center za transplantacijo ledvic; Kirurška klinika / KO za abdominalno kirurgijo / Klinični center, vodja endoskopske dejavnosti; Kirurška klinika / KO za urologijo, vodja enote za endoskopijo; Kirurška klinika / KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Oddelek za intenzivno terapijo

• Doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., specialist splošne in abdominalne kirurgije in ekipa, ki je sodelovala pri prvi hkratni presaditvi ledvic in jeter je bila na VAL 202 izbrana za ime meseca maja.

MAREC 2014

• UKC Ljubljana uspešno zaključil postopek mednarodne akreditacije za bolni- šnice DNV – NIAHO

• UKC Ljubljana prejel priznanje za poslovno odličnost – certifikat EFQM 4.

zvezdice

FEBRUAR 2014

• Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom je porodnišnici Ginekološke klinike UKC Ljubljana v uporabo predalo nov, sodobno opremljen inkubator.

JANUAR 2014

• UKCL je kot edina slovenska zdravstvena ustanova prepoznan v odličnosti

»4 zvezdice« priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost. Priznanje podeljuje Evropska fundacija za poslovno odličnost

• Obnovljeni prostori v sprejemni triažni ambulanti v porodnišnici: Obnova sprejemne triažne ambulante na KO za perinatologijo Ginekološke klinike - prenova v vrednosti 8000 evrov je donacija šestih podjetij.

(8)

40 let dela prof. dr. cirila Kržišnika, dr. med.

sLovensKa PedIatrIčna endoKrInoLogIja med PrvImI na svetU

Služba za odnose z javnostmi, povzeto po: Tadej Battelino, Slovenska pediatrija, slovenski pediatrični kongres, 9.–11. oktober 2014 ¹

Prof. dr. Ciril Kržišnik, dr. med.

se je kmalu po promociji na medicinski fakulteti v Ljublja- ni leta 1969 in predvsem po specialističnem izpitu iz pedi- atrije leta 1976 dejavno vklju- čil v delo endokrinološkega oddelka na Pediatrični kliniki v Ljubljani. ob številnih izobra- ževanjih v največjih središčih držav takratne zahodne evrope (danska, združeno kraljestvo, Finska, Francija) in v združenih državah amerike (Indianapolis, boston) je naprej sodeloval pri uvajanju novosti v zdravlje- nje, nato pa leta 1982 prevzel vodenje takratnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter od leta 1990 vodenje Kliničnega oddel- ka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrič- ne klinike ter ob odgovornem delu vztrajal do leta 1996, torej kar 14 let.

 prof. dr. Kržišnik je skoraj dve desetletji usmerjal tudi strokovni razvoj pediatrije v celotni Sloveniji. član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo pri Ministrstvu za zdravje je bil vse od leta 1988, v obdobju 1994–2002 pa tudi njegov predsednik. pod njegovim vodstvom so bile sprejete pomembne smernice za stopenjsko obravnavo bolnih otrok v naši državi. več kot desetletje je bil tudi nacionalni koordinator specializacije iz pediatrije. Združenje za pediatrijo SZD mu je leta 2010 podelilo Derčevo priznanje za življenjsko delo na področju pediatrije.

1 Battelino, Tadej, 40 let dela prof. dr. Cirila Kržišnika, 50 let KO za Endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike, 55 let pediatrične endokrinologije v Sloveniji, 100 let rojstva prof. dr. Leva Matajca. Slovenska pediatrija 2014; 21 (Suppl. 1): 52–54.

KDO SMO MI

(9)

POSEBNA POZORNOST ZA RAZISKOVANJE MOTENJ RASTI Na kliničnem področju je najprej sodeloval pri uvajanju neonatalnih presejalnih testov v Sloveniji (za fenilketonurijo od leta 1979), predvsem presejal- nega testiranja za kongenitalno hipotirozo, ki ga je v testni regiji vzpostavil leta 1981, na celotnem področju Slovenije pa leta 1985, za kar je prejel tudi javno priznanje. Po zagovoru doktorske disertacije leta 1986 je postal učitelj pediatrije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, s svojim kliničnim in razisko- valnim delom pa se je nato usmeril tudi v Evropo in svet. Tako je od leta 1989 sodeloval pri diabetolo- škem evropskem raziskovalnem projektu EURODI- AB in od leta 1990 v WHO-IDF pri raziskovalnem projektu DIAMOND. Posebej se je posvetil raziskovanju motenj rasti; leta 1989 se je vključil v mednarodno raziskovalno skupino KIGS in bil eden redkih, ki so otroke z Laronovim sindromom zdravili z inzulinu podobnim rastnim faktorjem 1. Slovenijo je na mednarodni zemljevid pediatrične diabetologije umestil leta 1989 z nadvse uspešno organizacijo 15. letnega kongresa ISPAD na Bledu. Leta 1992 je bil član delovne skupine, ki je pripravila prvo mednarodno deklaracijo o vodenju otrok s sladkorno boleznijo (St. Vincentska deklaracija), in nato član delovne skupine WHO-IDF-ISPAD, ki je pripravila prve svetovne smernice za vodenje otrok s sladkorno boleznijo (deklaracija z otoka Kos). Lokalno je bil ustanovni član Srednjeevropskega združenja za pediatrično endokrinologijo Alpe-Adria (AASGPED leta 1990), ustanovni član Srednjeevropskega zdru- ženja za pediatrično endokrinologijo (MEWPE) leta 1994 in ustanovni član Sredozemskega združenja za pediatrično endokrinologijo (MSPE) leta 1995.

Dokončno pa je prof. dr. Kržišnik utrdil prepoznav- nost in enakovrednost slovenske pediatrične endokrinologije v svetovno najbolj razvitih državah leta 2003, ko je kot predsedujoči organiziral 42. letni kongres European Society for Pediatric Endocri-

nology (ESPE), kar je najstarejše in najprestižnejše strokovno združenje pediatrov endokrinologov.

več Kot DeSetletje TRDEGA DELA OD

USTANOVITVE SKLADA ZA Novo peDiAtRičNo KliNiKo DO PRESELITVE V NOVO POSLOPJE

Prof. dr. Ciril Kržišnik, dr. med. je leta 1994 postal direktor Pediatrične klinike in nato leta 1996 njen strokovni direktor. Zahtevni funkciji je vestno opravljal vse do leta 2009. V petnajstih letih vodenja Pediatrične klinike je omogočil strokovni razvoj subspecialnih področij pediatrije predvsem z organizacijo večmesečnih izobraževanj mladih zdravnikov v najboljših tujih središčih, s spodbujanjem intenzivnega raziskovalnega dela, z vzpostavlja- njem najnujnejših pogojev za raziskovalni razvoj ter vzpostavitvijo številnih strokovnih in raziskovalnih sodelovanj, ki so prinesla prve odmevne mednarodne objave. Bil je pobudnik ustanovitve Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike in prispeval ključno k več kot desetletje trajajočemu trdemu delu, ki je leta 2009 končno omogočilo preselitev dejavnosti v novo poslopje.

več Kot Dve DeSetletji VODENJA KATEDRE ZA PEDIATRIJO MEDICINSKE FAKULTETE V LJUBLJANI Leta 1993 je prof. dr. Kržišnik, dr. med. prevzel vodenje katedre za pediatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani in jo vodil dobrih dvajset let. Pod njegovim vodstvom se je število članov skoraj podvojilo, mnogi od njih so dosegli znanstvene in akademske nazive, zaradi katerih se danes ta katedra uvršča med najbolj plodovite klinične katedre Medicinske fakultete v Ljubljani. Bil je pobudnik strokovne revije Slovenska pediatrija in vsa leta skrbel za

 Kot pravijo, se resnična veličina učiteljev in voditeljev v celoti pokaže šele z njihovo zapuščino; prof. dr. ciril Kržišnik ob odhodu v pokoj »zapušča«

strokovno in raziskovalno živahen Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, novo pediatrično kliniko s številnimi specialisti, ki jim je pomagal do strokovnega uspeha, močno katedro za pediatrijo medicinske fakultete v ljubljani s številnimi učitelji, ki jim je omogočil in olajšal akademsko pot, ter številne generacije pediatrov po vsej državi, ki jih je nenehno spodbujal in jim pomagal v eni od svojih številnih vlog.

njeno redno izhajanje. Strokovno je vodil tudi vsa- koletne Derčeve dneve. Za svoje pedagoško delo je leta 1999 prejel nagrado Društva za visokošol- sko didaktiko in leta 2007 Lavričevo priznanje. Na raziskovalnem področju je v uglednih tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov z več kot tisoč citati.

Slovenska pediatrična endokrinologija se uvršča med prve v Evropi in svetu tako po času nastanka kot tudi po strokovni in raziskovalni dejavnosti.

Ugledno mesto sta ji zagotovila prof. dr. Lev Matajc in prof. dr. Ciril Kržišnik. Prvi s svojim pionirskim delom, drugi z vizionarstvom ter izjemno širino dela in osebnosti, oba pa s svojo sposobnostjo pri- tegniti in navdušiti sodelavce..

Prof. dr. Rajko Kenda, dr.

med. (na fotografiji desno):

»Prof. Kržišnika sem nasledil v prelomnem trenutku, ko so se uresničile njegove dol- goletne sanje, za katere si je prizadeval šestnajst let – to je odprtje nove Pediatrične klinike. To je razlog, zakaj sem ob obisku predsednika države, dr. Danila Türka, povedal, da gre za “otroka”

prof. Kržišnika in gospe Marolt Meden, jaz pa da sem ga dobil zgolj v “rejo” in predlagal, naj mu onadva razkažeta kliniko. In še danes sem prepričan, da bo nekoč v naši avli njegov doprsni kip. Dejstva iz preteklosti ostajajo, zgodovine se pač ne da ponarediti. Težko je bilo stopiti v njegove čevlje, a kljub temu upam, da je lahko ponosen na razvoj, ki smo ga dosegli v letih, ki so sledila.«

KDO SMO MI

(10)

30 let peritonealne dialize v Sloveniji

za čIščenje KrvI se

UPorabLja Lastno teLo

Kronična ledvična bolezen, ki lahko vodi v končno ledvično odpoved, poteka tiho in počasi brez bolečin ali drugih poseb- nih težav, zato pogosto dolgo ostane neodkrita. simptomi nastopijo pozno, ko je ledvično delovanje že zelo oslabljeno.

Najpogostejši znaki bolezni so zvišan krvni tlak, otekanje, penjenje seča in potreba po pogostem nočnem odvajanju seča. Bolezen ugotovimo samo z laboratorijskimi preiskavami. S pregledom seča najpogosteje najdemo prisotnost beljakovin, s pregledom krvi pa okrnjeno zmožnost ledvic za čiščenje krvi. Kronična ledvična bolezen je najpogostejša pri ljudeh s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tla- kom in pri tistih z boleznimi srca in ožilja, torej pri boleznih sodobnega časa.

Kronična ledvična bolezen je v Sloveniji in svetu v porastu. S kronično ledvično boleznijo se po ocenah pri nas srečuje vsaj deset odstotkov odrasle popu- lacije. Bolnikom s končno ledvično odpovedjo so na voljo presaditev ledvice, hemodializno zdravljenje in zdravljenje s pomočjo peritonealne dialize (PD).

Hemodializa se izvaja v centrih za dializo in obi- čajno traja trikrat na teden po štiri do šest ur. Kri se pri tem postopku očisti v zunanji umetni ledvici, kjer se skozi tanko membrano v dializno raztopino izločijo strupene snovi in voda, očiščena kri pa se nato vrača v telo. Za ta postopek je treba predho- dno pripraviti dostop do krvnega obtoka oziroma žilni kateter. Z ustreznim žilnim pristopom je bolnikova kri speljana v umetno ledvico, očiščena pa se vrača v telo.

PERITONEALNA DIALIZA pReDvSeM ohRANjA SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOST BOLNIKA Število bolnikov, zdravljenih s peritonealno dializo (PD), se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih kljub nekaterim prednostim, ki jih nudi PD, razpolovilo. S to metodo se trenutno zdravijo zgolj trije odstotki vseh dializnih bolnikov ali 30 na milijon prebivalcev.

Zaradi velikega odstopanja prevalence PD v Slove- niji od evropskega povprečja lahko rečemo, da naši bolniki nimajo enake možnosti dostopa do PD kot bolniki v nekaterih drugih evropskih državah. Naj- pomembnejši dejavnik, ki odloča o obliki nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, je bolnikova odločitev, na katero v največji meri vpliva ustrezna informiranost, to je predializna edukacija. Podatki namreč kažejo, da se z ustrezno predializno edu- kacijo pomembno poveča odločitev bolnikov zanjo.

Doc. dr. Bojan Knap, dr. med, spec. internist, KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana, razloži:

»Peritonealna dializa predvsem ohranja samostojnost in neodvisnost bolnika, bolje ohranja preostalo ledvično funkcijo ter manj obremenjuje srce in oži- lje. Idealna je za mlade in samostojne bolnike, da počakajo na presaditev, primerna pa je tudi za sta- rostnike, ki težko prenašajo prevoz na hemodializo.

Zanje se ravno zdaj uvaja asisitirana peritonealna dializa, pri kateri bodo menjavo raztopin pomagale izvajati patronažne sestre. Hemodializa pomeni ve- čjo odvisnost od osebja in temu primerno kakovost življenja, če se ljudje sprijaznijo, da bodo določeno

število ur, to je vsak drug dan, preživeli v dializnih centrih. To nekaterim bolnikom ne predstavlja zgolj bremena, ampak tudi socialni dogodek. Seveda je presaditev najboljša metoda zdravljenja odpovedi ledvic, če poteka brez zapletov.«

PREDPISUJETA SE

KoNtiNUiRANA (cApD) Ali AvtoMAtiZiRANA (ApD) PERITONEALNA DIALIZA Bolnikom se predpisujeta dve obliki peritonealne dialize – kontinuirana ambulantna peritonealna dializa (CAPD), pri kateri bolnik ročno izvaja več dnevnih menjav (običajno tri) in eno nočno menjavo, oziroma avtomatizirana peritonealna dializa (APD), pri kateri se bolnik s sistemom cevk in vrečk priklopi na aparat, ki je postavljen na omarico ob postelji. Aparat ponoči, ko bolnik spi, sam izvede več menjavo dializne raztopine. Prednost peritonealne dialize je predvsem ta, da poteka na domu in v nasprotju s hemodializo bolniki lahko skoraj normalno pijejo in jedo.

 V Sloveniji se zaradi končne ledvične odpovedi z različnimi načini nadomestnega zdravljenja zdravi približno dva tisoč bolnikov, od teh jih ima nekaj več kot sedemsto presajeno ledvico.

Doc. dr. Bojan Knap, dr. med, spec. internist, KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana: »Zaradi več razlogov se v Sloveniji manj ljudi odloča za peritonealno dializo, kot bi bilo strokovno zaželeno, vendar se trendi izboljšujejo. Zadnja leta število bolnikov na peritonealni dializi narašča. S strokovnega vidika bi bilo idealno, da bi imeli v Sloveniji vsaj 15 odstotkov bolnikov, ki se tako zdravijo zaradi končne odpovedi ledvic.«

KDO SMO MI

(11)

Prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., spec. internist, KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana, predsednik Slovenskega nefrološkega društva, pravi: »Peritonealna dializa je v Sloveniji neupravičeno podcenjena metoda nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Med glavne ukrepe, s katerimi lahko večamo zastopanost te metode zdravljenja, sodi izboljšanje poznavanja peritonealne dialize v strokovni javnosti, pri čemer imajo odločilno vlogo univerzitetne klinične ustanove, kjer poteka izobraževanje, intenzivirana in predvsem individualna preddializna edukacija bolnikov z napredovalo kronično ledvično boleznijo, asistira-

 Pri peritonealni dializi se za čiščenje krvi uporablja lastno telo oziroma trebušna votlina.

trebušno votlino in trebušne organe obdaja tanka mrena oziroma peritonealna membrana, ki deluje kot filter, skozi katerega med vtočeno dializno raztopino in krvnimi žilami ves čas poteka izmenjava snovi in vode. Menjava dializne raztopine v trebuhu poteka po katetru, ki je vstavljen v trebušno votlino.

na peritonealna dializa starejših bolnikov na domu ali v domovih za starejše, zdravljenje bolnikov po odpovedi presajene ledvice s peritonealno dializo in izboljšanje preživetja metode pri posamezniku z uporabo biokompatibilnejših dializnih raztopin.«

NAJDOVZETNEJŠI ZA AKUTNO leDvičNo oKvARo So SRčNi IN JETRNI BOLNIKI

Kadar ledvična bolezen nastane hitro in nenadno, govorimo o akutni ledvični bolezni oziroma okvari.

Najpogostejši vzroki zanjo so izsušitev zaradi hude driske ali bruhanja, vnetja ledvic in predvsem pri moških zapora toka seča. Pogosto nastane nenadno pešanje ledvičnega delovanja tudi zaradi srč- nega popuščanja. Nenadno ledvično okvaro lahko povzročijo tudi protibolečinska zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov. Za akutno ledvično okvaro so najdovzetnejši srčni in jetrni bolniki, tisti, ki se zdravijo zaradi zvečanega krvnega tlaka, sta- rostniki in seveda tisti, ki že imajo znano kronično ledvično bolezen.

Doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., spec. nefrologije, KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana, opozar- ja: »Kronična ledvična bolezen je žal nepovratna in je ne moremo pozdraviti. Za upočasnitev njenega poteka je najpomembneje, da uredimo krvni tlak in s pomočjo zdravil zmanjšamo količino beljakovin v seču. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je zelo pomembno urediti krvni sladkor, pri vseh pa znižati morebitno zvišan holesterol v krvi.«. 

Gospod Franci Rozman se je zdravil z obema oblikama nadomestnega zdravljenja, zdaj pa živi s presajeno ledvico: »Pri meni je bilo že v mladosti na rutinskem zdravni- škem pregledu ugotovljeno, da je v seču nadpovprečno veliko beljakovin. Zdravljenje težav se je začelo veliko pozneje, ko sem bil na žalost seznanjen z dejstvom, da me v prihodnosti čaka življenje z dializo. Zdravil sem s peritonealno dializo in hemodializo, danes pa živim s presajeno ledvico. Prednost peritonealne dialize se mi je zdela predvsem ta, da ni bil potreben žilni pristop, ohranjala se je funkcija ledvice, predvsem pa nisem potreboval stroge diete. Prav tako nisem bil omejen z načinom življenja.

Menjave sem sam opravljal med zajtrkom, v službi in med drugimi dejavnostmi doma. Menim, da je peritonealna dializa idealna metoda zdravljenja, še posebej takrat, kadar bolnik čaka na presaditev ledvice.«

Prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., spec. internist, KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana, predsednik Slovenskega nefrološkega društva: »Peritonealna dializa je metoda nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki je glede preživetja bolnikov primerljiva s hemodializo, v nekaterih segmentih pa ima celo določene prednosti. Med te štejemo daljšo ohranitev preostalega ledvičnega delovanja, boljši nadzor nad volumskim stanjem, boljšo urejenost krvnega tlaka, manjše tveganje za prenos virusnih okužb, večjo kakovost življenja ob dializnem zdravljenju v domačem okolju in nižjo ceno.«

Doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., spec. nefrologije, KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana: »Ljudje s kronično ledvično boleznijo so veliko bolj ogroženi tudi za nastanek srčnožilne bolezni in zaplete, zato je izjemno pomemben zdrav način življenja, ki vključuje vzdrževanje normalne telesne teže, redno gibanje, zdravo in čim manj slano nemastno prehrano in prenehanje morebitnega kajenja.«

KDO SMO MI

(12)

20 let Ustanove za pediatrično kliniko deLovno Praznovanje

20-LetnICe ProstovoLjnega deLa za boLne otroKe

Biserka Marolt Meden, Blanka Šetinc v začetku decembra so se v stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu zbrali člani Ustanove za novo

pediatrično kliniko v Ljubljani in se simbolično zahvalili vsem donatorjem in prostovoljcem, ki jim vsa leta pomagajo pri humanitarnem poslanstvu v dobro bolnih otrok iz vse slovenije, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki.

V družbi sedanjih in nekdanjih častnih pokroviteljev, predsednika RS Boruta Pahorja, prvega predsednika RS Milana Kučana in nekdanjega predsednika RS dr. Danila Türka, drugih visokih gostov in seveda donatorjev ter prostovoljcev so podelili zahvale velikima donatorjema, družbama PRO PLUS, d. o. o., in Nova Ljubljanska banka, d. d., ter velikim donatorjem: Emma, d. o. o., Elpro Križnič, d. o. o., Ro- mana Djuran, Automatic servis, d. o. o., McDonald's Slovenija, d. o. o., Lokainženiring, d. o. o., Oracle Software, d. o. o., Uroš Biber, Zavarovalnica Tilia, d.

d., Riko, d. o. o., Thomy F. E., d. o. o., Cardio Medical, d. o. o., in Baxter, d. o. o.

VELIKE DONACIJE pRepRoStih ljUDi

Biserka Marolt Meden, predsednica uprave Ustanove, se je sprehodila po poti 20-letnih prizadevanj in truda, da bi dobili novo in moderno bolnišnico, namenjeno zdravljenju otrok iz vse Slovenije. Povedala je, da se je v teh letih zgodilo veliko dobrega in tudi veliko stvari, ki jih je bolje po- zabiti. Spoznala je veliko dobrih ljudi iz Slovenije in Združenih držav Amerike, od koder so največji do- natorji Slovenska narodna podporna jednota. Velike donacije so prišle od preprostih ljudi iz nesebičnih nagibov, da je treba pomagati bolnim otrokom, ki so najbolj ogroženi in nebogljeni.

V Ustanovi so delali sami prostovoljci, ki so skrbi za vse bolne otroke namenili svoj prosti čas, znanje in energijo. Naša bolnišnica ni razkošna, ni predi- menzionirana, a na žalost ni dokončana. Številne revizije projekta NPK so naredile veliko škodo.

Oprema, ki je bila prenesena iz stare klinike, se

je iztrošila. Tudi denarja v zdravstvu je vse manj.

V zadnjih dveh letih je Ustanova Pediatrični kliniki UKC Ljubljana predala v uporabo ne samo aparat za magnetno resonanco, ampak še veliko druge prepotrebne opreme za redno delo zdravstvenega osebja, ki zelo dobro skrbi za vse otroke. Biserka Marolt Meden se je zahvalila vsem donatorjem, prostovoljcem in prijateljem, ki so pomagali, še posebej dolgoletnim članom uprave. Mnogi so se zvrstili v upravi in skoraj vsi so pustili svoj pečat.

Biserka Marolt Meden, predsednica uprave Ustanove, je razrezala slavnostno torto.

 Zgodba Ustanove za novo pediatrično kliniko kaže na to, da država – velikokrat žal omejena s finančnimi sredstvi – potrebuje roko civilne družbe.

AK TU ALNO

(13)

VSESLOVENSKO GIBANJE, KI JE UVELJAVILO VREDNOTO SOLIDARNOSTI

Vse zbrane goste je pozdravila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je povedala, da Pediatrična klinika UKC Ljubljana danes ne bi bila to, kar je, če za njeno zgodbo ne bi stali številni posamezniki iz vrst politike, predvsem pa tudi posamezniki iz vrst civilne družbe. Ustanova je po besedah ministrice sinonim in pravzaprav pomeni vseslovensko gibanje, ki je uveljavilo nadvse pomembno vrednoto solidarnosti, na katero so se oprli vsi, ki so nesebično prispevali delež k izgradnji nove bolnišnice za zdravljenje otrok.

»Danes ne praznujemo samo 20 let delovanja Ustanove za novo pediatrično kliniko, temveč praznujemo tudi obletnico vsesplošne zamisli o zagotavljanju pravih in primernih pogojev za zdravljenje otrok. Praznujemo tudi obletnico pomembnega sodelovanja civilne družbe in države,« je poudarila ministrica in dodala, da jo slavnostna prireditev utrjuje v prepričanju, da je prav, da Ministrstvu za zdravje zagotovijo pomembno vlogo civilne družbe pri oblikovanju in sprejemanju odločitev. »Le tako bomo namreč lahko dosegli čim boljše dolgoročne spremembe sistema za Slovenijo, k čemur sem se zavezala ob nastopu funkcije. Pobud, energije in sodelovanja iz vrst civilne družbe si zato v svojem mandatu želim še več,« je zaključila ministrica.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je na prireditvi zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k dokončanju projekta.

Zahvale so podelili v družbi sedanjih in nekdanjih častnih pokroviteljev, predsednika RS Boruta Pahorja, prvega predsednika RS Milana Kučana in nekdanjega predsednika RS dr. Danila Türka, drugih visokih gostov in seveda donatorjev ter prostovoljcev.

 Še vedno nimamo specialnih laboratorijev v novi urgenci, kjer so bili načrtovani po tem, ko so bili črtani iz nove zgradbe in je njihove prostore zasedla otroška kirurgija. vsi si želimo čim hitrejše dokončanje nove urgence, pri čemer nas veseli, da ministrica za zdravje RS Milojka Kolar celarc dokončanje urgence poudarja kot eno od najpomembnejših prednostnih nalog v prihodnjih dveh letih.

POSODABLJANJE MEDICINSKE OPREME IN UVAJANJE

NAJNOVEJŠE MEDICINSKE tehNoloGije

Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, je v svojem nagovoru izrekel zahvalo Ustanovi in vsem donatorjem, ki so v vseh teh letih in tudi danes pokazali plemenito dejanje v korist vseh malih bolnikov, omogočili pa so tudi hitrejše izboljševanje pogojev, opreme in kakovosti dela zaposlenih na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Vsa pridobljena sredstva so bila porabljena za posodabljanje medicinske opreme in uvajanje najnovejše medicinske tehnologije. In ker se v zdravstvu zadnja leta vedno bolj srečujemo s kroničnim po-

manjkanjem denarja, je še enkrat poudaril pomen vseh, ki pomagajo s svojimi donacijami v korist boljše oskrbe vseh, ki jo potrebujejo.

Po podelitvi zahval glavnim in velikim donatorjem ter podelitvi listin prijatelji Pediatrične klinike prostovoljcem v zadnjih akcijah lani in letos ter zahvali vsem nastopajočim na prireditvi so predsednica in člani Ustanove slavnostno razrezali tudi rojstno- dnevno torto.

AK TU ALNO

(14)

na srčnI KIrUrgIjI UKC LJUBLJANA nI več čaKaLne dobe

Ko za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana je edina v sloveniji uspela zmanjšati oziroma odpraviti čakalne dobe na tako zahtevni kirurgiji, kot so operacije na odprtem srcu. to jim je uspelo z delom vse dni v tednu do 21. ure zvečer v dveh operacijskih dvoranah v centralnem bloku, vsak drugi dan pa tudi v eni operacijski dvorani v Urgentnem kirurškem bloku.

Na KO za kirurgijo srca in ožilja dela 10 specialistov kirurgov in 3 specializanti ter 128 medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov. Delo na oddelku podpirajo anesteziologi, anestezij- ske medicinske sestre in operacijske medicinske sestre. Letno oskrbimo več kot 2000 bolnikov v hospitalnem delu ter v am- bulantah pregledamo več kot 11.000 bolnikov.

»Letos smo uvedli nove metode zdravljenja, uvajamo pri nas in v tujini nove tehnike ter sledimo trendom v svetu. Pri od- raslih smo začeli izvajati operacije zamenjave aortnega loka,

ascendentne aorte z mini pristopom. Novost pri nas je tudi rekonstrukcija aortne zaklopke, ki smo jih samo letos naredili skoraj 40 – namesto da bi srčnim bolnikom zamenjali bolne ali okvarjene aortne zaklopke z umetnimi, pri okvarah, pri katerih je izvedba te metoda primerna, izvajamo rekonstrukcijo (plastiko) aortne zaklopke. Izvajamo tudi težje operacije pri otrocih, s katerimi bolnišnice v tujini nimajo izkušenj, in sicer na področju otroške trebušne žilne patologije. Minimalna aortna valvularna kirurgija je postala rutina (do zdaj je narejenih več kot 1000 tovrstnih posegov), prav tako revaskularizacija miokar- da na delujočem srcu (narejenih več kot 1700 posegov),« je povedal prof. dr.

Tomislav Klokočovnik, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana.

Samo letos smo uspešno izvedli 28 transplantacij srca (od leta 1993 do dana- šnjega dne skupaj 210). Po podatkih International Registry of organ donation and transplantation za leto 2013, je bila Slovenija prva na svetu po številu opra- vljenih transplantacij srca na milijon prebivalcev. Nemoteno poteka tudi pro-

 Elektivne (programske) operacije potekajo vsak dan, od teh tri do štiri zahtevne na dan.

prvič v zgodovini smo v enem letu opravili 1000 operacij na odprtem srcu.

gram otroške kardiokirurgije. Operacije pri otrocih se ponovno izvajajo tudi v Sloveniji in, kadar je potrebno, v tujini. Leta 2014 smo do konca novembra v UKC Ljubljana opravili 79 posegov. Za zdravljenje v tujini smo pripravili 65 predlogov, od tega 5 za Prago, 9 za Izrael, 1 za Dunaj in ostale (50) za München. V Sloveniji so letos operirali kirurgi iz Češke, Nemčije in Italije. Z njimi se usposablja tudi domači kirurg. Trenutno je bilo v tujini operiranih 53 otrok (39 v Münchnu, 9 v Izraelu, 4 v Pragi). 



Program transplantacij srca je

izrazito podplačan. ZZZS zdaj prizna ceno, ki ne pokrije niti 50 odstotkov stroškov posega, leta 2015 pa naj bi začel pokrivati direktne stroške transplantacije srca.

AK TU ALNO

(15)

Otvoritev Centra športne kardiologije: z leve proti desni: prof. dr.

Aleš Blinc, asist. dr. Katja Ažman Juvan in prof. dr. Zlatko Fras.

TUDI šPortnIKe oGRoŽAjo boLeznI srCa In ožILja

v okviru dejavnosti za preventivno kardiologijo Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana je oktobra letos zaživel Center za športno kardiologijo.

Športniki imajo v primerjavi z ostalo populacijo določene posebnosti – zaradi dolgotrajne intenzivne telesne vadbe prihaja pri njih do prilagoditve srčno-žil- nega sistema, ki včasih posnemajo bolezenske spremembe in jih je od slednjih težko ločiti. Po drugi strani pa športnike ogrožajo prav bolezni srca in žilja, ki so sicer redke in zanje praviloma športnik niti ne ve, kljub temu pa lahko privedejo do nenadnih srčnih smrti, ki so zaradi svoje usodnosti in odmevnosti vedno znova pretresljive. Center za športno kardiologijo bo s svojim znanjem in veščinami lahko razločil športne prilagoditve od bolezenskih sprememb, olajšal prepoznavanje in zdravljenje srčno-žilnih boleznih pri športniku ter zdravim in neogroženim športnikom olajšal varno nadaljevanje športnega udejstvovanja.

Center za športno kardiologijo organizacijsko umeščamo v dejavnost preventivne kardiologije KO za žilne bolezni Interne klinike, ker se obe veji – preventivna in športna kardiologija – dopolnjujeta v strokovnem znanju in veščinah, uporabljata podoben strokovni pristop in predvsem enake preiskave.

Zato umeščenost centra v skladu z racionalno izrabo virov v zdravstvu pomeni predvsem smiselno organiziranost z vidika sredstev, kadrov in opreme. Center za športno kardiologijo je zasnovan interdisciplinarno s strokovnjaki različnih področij, kot so specialisti kardiologije in vaskularne medicine ter internisti, usmerjeni v kardiologijo, pediatri kardiologi, radiologi, genetiki, in to v tesnem

sodelovanju z vsemi, ki sicer obravnavajo športnike – specialisti medicine dela, prometa in športa, pediatri, specialisti šolske medicine in specialisti družinske medicine.

Center za športno kardiologijo želi postati nacionalni referenčni center, saj bo poleg klinične obravnave športnikov deloval tudi na raziskovalnem in pedago- škem področju. Slednje se izkazuje že s šolo športne kardiologije, ki jo orga- nizira sekcija za športno kardiologijo delovne skupine za preventivo Združenja kardiologov Slovenije, ter s knjigo Športna kardiologija. Ta knjiga povzema vsebine in znanje – od varnega odmerka športa do prilagoditve srca in žilja na šport, srčno-žilnih bolezni pri športnikih ter učinka dopinga na srce –, ki jih potrebujejo zdravniki in drugi strokovnjaki pri svojem delu s športniki. Knjiga je izšla sočasno z odprtjem centra.



center za športno kardiologijo želi profesionalnim in rekreativnim športnikom vseh starosti po zgledu podobnih vrhunskih centrov v tujini ponuditi dostopno in celostno kardiovaskularno obravnavo.

AK TU ALNO

(16)

PITJE sLadKIh PIjač povZRočA

debeLost, zobno gnILobo ,omogoča razvoj sLadKorne boLeznI IN

povZRočA DRUGe NevARNe BoleZNi

o tem so na novinarski konferenci 10. decembra 2014 spregovorili predstavniki medicinske stroke in nevladnih organizacij, ki so predstavili klinične posledice čezmernega uživanja sladkih pijač.

Prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž., s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana je povedala: »Raz- iskava Pediatrične klinike o prehrani slovenskih adolescentov (2864, iz 10 regij Slovenije, starost:

15 do 16 let) je pokazala, da je vnos pijač z dodanim sladkorjem znašal v povprečju 684 ml/dan pri fantih, 715 ml/dan pri dekletih in bil višji kot uživanje mleka in mlečnih izdelkov skupaj (513 g/dan pri fantih, 479 g/dan pri dekletih). Pijače z dodanim sladkorjem so prispevale 9 % dnevnega energijskega vnosa pri fantih (274 kcal/dan) in 10 % dnevnega

energijskega vnosa pri dekletih (231 kcal/dan).

Otroci prejemajo sladke pijače v večini slovenskih šol. Rezultati študije HBSC, v kateri je sodelovalo 38 evropskih držav in Združene države Amerike (ZDA), so pokazali, da so slovenski 15-letniki čisto na vrhu glede pogostosti pitja sladkih pijač, 11-letniki na drugem, 13-letniki pa na tretjem mestu.

Nedavna študija, ki smo jo opravili na Pediatrični kliniki v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v okviru projekta Moje mleko, na vzorcu 162 nosečnic in doječih mam iz Ljubljane in okolice je pokazala, da nosečnice popijejo v povprečju 384 ml pijač z dodanim sladkorjem/dan (102 kcal/dan, 5 % energijskega vnosa), doječe matere pa 488 ml/dan (114 kcal/dan, 5 % energijskega vnosa), kar je skrb vzbu- jajoče. Gre za sladkor v tekoči obliki, kar je najbolj škodljiva oblika kalorij.«

Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Inter- ne kinike UKC Ljubljana, je poudaril: »Debelost, ki je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni, je v Sloveniji v porastu zaradi načina življenja in tudi zaradi čezmernega uživanja sladkih pijač. V Sloveniji je več kot 140.000 oseb s sladkorno

boleznijo tipa 2. Gre za kronično neozdravljivo bolezen, ki ne samo stane, ampak bolniku izrazito zmanj- ša kakovost življenja in prinaša kronične zaplete.

Evropska študija, ki je bila objavjenja v vodilni evropski reviji za diabetes in je potekala v osmih državah po Evropi na zelo velikem vzorcu, je pokazala, da pitje sladkih pijač za 22 % poveča tveganje pojava sladkorne bolezni. Razvite države so že spoznale, da je to resna težava in so jo ustrezno zajezile z obdavčitvijo.«

Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana je povedal: »Pan- demija debelosti in zapletov debelosti je dejstvo. Žal se s to težavo intenzivno srečujemo tudi pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Pitje pijač z dodanim sladkorjem je znanstveno dokazano povezano s čezmer- no prehranjenostjo. Intervencije, ki vodijo v zmanjšan vnos teh pijač, so povezane z zmanjšanjem čezmerne prehranjenosti. Ob tem je treba poudariti tudi škodljiv vpliv sladkorja, ki je v pijačah z dodanim sladkorjem, na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in njenih zapletov.

Z vidika spodbujanja zdravega življenjskega sloga, ki vodi v dolgo in predvsem kakovostno življenje, je torej treba glede na danes znane znanstvene dokaze takoj zmanjšati vnos pijač z dodanim sladkorjem pri vseh prebivalcih Republike Slovenije in še posebej pri

otrocih in mladostnikih.«

»Pitje sladkanih pijač ne vpliva samo na debelost in sladkorno bolezen, ampak tudi na nastanek kariesa,« je opozoril dr.

Rok Kosem, dr. dent. med., vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo Stoma- tološke klinike UKC Ljubljana.

Prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Lju-

 Strokovnjaki UKC ljubljana in predstavniki nevladnih organizacij obžalujejo umik zakona, ki bi uvedel trošarine za sladke pijače.

AK TU ALNO

(17)

bljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je ocenil, da se z umikom zakona, ki bi uvedel trošarine na sladkane pijače, ponavlja zgodba, ki smo jo že doživeli pri tobačni industriji. »Upam, da zamisel o uvedbi tovrstnih trošarin ne bo zamrla,« je opozoril prim. Matija Cevc, dr. med., in dodal, da se na Interni kliniki UKC Ljubljana dnevno ukvarjajo z zapleti zaradi sladkorne bolezni, kot so amputacije okončin.

Mihaela Lovše, višja m. s., univ. dipl. org., predstav- nica Nacionalne vsebinske mreže s področja javne- ga zdravja, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter odgovorna vodja vsebinske mreže nevladnih organizacij (NVO) na področju zdravja v RS je poudarila: »Program vsebinske mreže z nazivom "NVO varujejo naše zdravje"

vključuje tudi medijsko kampanjo za uvedbo evrop- ske direktive (revizija direktive tobačnih izdelkov), h kateri smo prispevale slovenske in mednarodne NVO, ter delovanje fundacije iz naslova višanja trošarin na tobak, alkohol in sladke pijače. Namen medijske kampanje in prizadevanje slovenskih NVO s področja zdravja je preusmeritev sredstev iz naslova trošarin (tudi za sladke pijače) v preventivno delo NVO na po- dročju zdravja.«

Prof. dr. Nataša Fidler Mis: »Čezmerno pitje pijač z dodanim sladkorjem je škodljivo za otroke, mladostnike in odrasle – tako za tiste s čezmerno telesno težo kot tiste z normalno.

Najranljivejša skupina so otroci in mladostniki ter nosečnice in doječe matere.«

 Umik sladkih pijač z jedilnika in ozaveščanje imata ugodne učinke na zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, kar je pokazal projekt Voda zmaga izpeljan na štirih osnovnih šolah.

DAN oDpRtih

vRAt MeDiciNSKih LABORATORIJEV

UKC LJUBLJANA:

PogLed v vesoLje LaboratorIjev

Služba za odnose z javnostmi medicinski laboratoriji UKC Ljubljana so 2. oktobra 2014 v sodelovanju s slovenskim združenjem za klinično kemijo in laboratorijsko medicino organizirali dan odprtih vrat, ki je potekal po vsej sloveniji.

 Medicinski laboratoriji UKc ljubljana v stroki predstavljajo nacionalno referenčno ustanovo. poleg tega v KiKKB zagotavljajo diagnostično dejavnost 24 ur na dan vse dni v letu. tako je za uporabnike urgentnih preiskav najpomembnejša enota 24-urni laboratorij, kjer dnevno obdelajo okoli 3500 vzorcev in opravijo približno štiri milijone različnih preiskav letno.

AK TU ALNO

(18)

nImam sovražnIKov, Imam samo UčIteLje

Pogovarjali smo se z Ireno eržen, univerzitetno diplomirano so- cialno delavko, vodjo svetovalno socialne službe UKC Ljubljana, ki se je po štirih desetletjih uspešne in strokovno izpopolnjene poklicne poti pred kratkim upokojila.

Služba za odnose z javnostmi, Mirjana Jarc Ko je Irena Eržen pred štiri- desetimi leti v Murski Soboti končala Srednjo zdravstveno šolo, ni natančno vedela, kaj bi študirala, jasno je bilo le, da bo to v Ljubljani, kjer je bil ravno tedaj dograjen Klinični center, zato so bile potrebe po me- dicinskem kadru zelo velike.

Delati je začela na Nevrološki kliniki kot medicinska sestra pripravnica, poklicna pot je nato zavila v porodnišnico, kjer je delala z dojenčki, ki so bili tedaj še ločeni od mamic.

Pravi, da je bilo delo z dojenčki zelo razveseljujoče, saj je na srečo delala z zdravimi dojenč- ki. Zdi se ji, da bi bilo delo z bol- nimi dojenčki veliko težje. Ker je želela ljudem pomagati tudi drugače, se je odločila in nadaljevala šolanje na socialnem področju. Najprej na Višji šoli

za socialno delo. Kot pravi, se je po trinajstih letih spet vrnila kot pripravnica v UKC Ljublja- na. Tokrat v Svetovalno socialno službo, kjer je leta 2003 prevzela vodenje. Pozneje je študij nadaljevala še na Visoki šoli za socialno delo.

Nekje vmes je za kratek čas delala v patronažni službi ZD Ljubljana Moste - Polje in tako poleg kliničnega spoznala tudi terensko delo.

Mnogi pravijo, da oskrba bolnikov zahteva človeka in pol, vi pa ste ob delu še uspešno študirali. Kako ste uspeli uskladiti družino, delo, izobraževanje?

Bilo je zanimivo, treba se je bilo organizirati doma in pri delu. Ampak povsod, doma in v službi, so me podpirali, zato sem uspela.

»Blizu mi je stavek, ki ga pripisujejo Dalajlami: "Nimam sovra- žnikov, imam samo učitelje". Od vsakega se lahko kaj naučiš.

Vsak izziv je moč sprejeti kot učenje.« (Foto: Tjaša Krnel):

 Narava zdravstvenih težav je čedalje bolj kom- pleksna, zato procesi zdra- vljenja zahtevajo celostno

obravnavo. Za izid kako- vostnega procesa zdra- vstvene obravnave je poleg

medicinskega pomemben tudi socialni vidik.

 V laboratorijski medicini v UKC

ljubljana deluje okoli 250 zdravstvenih

delavcev, ki zagotavljajo nekaj sto pomembnih preiskav, njihovi rezultati pa so ključni za postavitev diagnoz, usmerjanje preiskav, spremljanje zdravljenja in preprečevanje bolezni.

»Laboratorijska medicinska dejavnost je v sodobni medicini ključnega pomena, saj odigra resnično pomembno vlogo pri pravilnem in kakovostnem zdravljenju. Analize vzorcev različnih bioloških materialov prispevajo kar 70-odstotni delež h končnim odločitvam o terapevtskih postopkih pri bolniku tako glede diagnoze kot glede poteka zdravljenja,« pove prof. dr. Milan Skitek, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB) osrednjega medicinskega laboratorija UKC Ljubljana. Poleg KIKKB so v UKC Ljubljana še številni specializirani laboratoriji po posameznih klinikah in kliničnih oddelkih, npr. laboratoriji Kliničnega oddelka za hematologijo in Pediatrične klinike.

Prof. dr. Skitek pravi, da ga obiskovalci ob prvem obisku nemalokrat imenujejo vesoljski center, saj je napolnjen z avtomatiziranimi napravami, ki so delo v zadnjih letih precej olajšale. Za paciente in stroko pa so enako pomembni tudi drugi specializirani laboratoriji UKC Ljubljana, ki delujejo v korist pacientov v skladu z razvojem stroke in novim tehnološko-medicinskim znanjem. Laboratorijska medicina je razmeroma mlada veja medicine, ki se intenzivno razvija in predstavlja bistveni del celostnega zdravstvenega sistema, s tem pa tudi UKC Ljubljana, saj se je nemalokrat izkazala prav pomembnost laboratorijskih rezultatov pri vsako- dnevni oskrbi pacientov.

»Letos smo prvič odprli vrata medicinskih laboratorijev in iskreno želimo, da postane dan odprtih vrat vsakoletni tradicionalni praznik laboratorijske medicine, laboratorijskih delavcev in sodelavcev ter uporabnikov/naročnikov laboratorijskih preiskav v okviru tedna laboratorijske medicine Slovenije (LABFEST).«