Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2017 | št. 02 interno

(1)

interno Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2017 | št. 02 Slovenski raziskovalci Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko prvi

na svetu odkrili nov gen za sindrom prezgodnjega staranja novi prostori Internistične prve pomoči in

Službe nujne medicinske pomoči

nova porodnišnica ljubljana praznuje 30 let nov ct aparat za najzahtevnejše preiskave

Pridobili smo tri mednarodne certifikate kakovosti in varnosti Uspehi in možnosti za ženske na PodročjU reKonStrUKcIje dojK oftalmologinja brigita drnovšek olup, Prva ženSKa,

dobitnica mednarodnega priznanja eSoPrS za delo na področju očesne plastične in rekonstruktivne kirurgije nova metoda zdravljenja odporne angine pektoris:

vstavitev posebne opornice v koronarni sinus vrhunski dosežek slovenske oftalmologije –

BolnIK z novo Umetno roženIco SPregledal Po 20 letIh

(2)

03 UVODNIK: Uredniški odbor AKTUALNO:

04 Slovenski raziskovalci Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko prvi na svetu odkrili nov gen za sindrom prezgodnjega staranja 07 Novi prostori Internistične prve pomoči in Službe nujne medicinske pomoči

11 Nov Ct aparat za najzahtevnejše preiskave 12 Nova porodnišnica Ljubljana praznuje 30 let

17 Družba Mercator ob 30-letnici nove porodnišnice Ljubljana podarila inkubator za nedonošenčke 18 Pridobili smo tri mednarodne certifikate kakovosti in varnosti

19 Uspehi in možnosti za ženske na področju rekonstrukcije dojk 21 Vrhunski dosežek slovenske oftalmologije

22 Oftalmologinja Brigita Drnovšek Olup, prva ženska, dobitnica mednarodnega priznanja esoprs za delo na področju očesne plastične in rekonstruktivne kirurgije

22 Ponovno odličen uspeh specializantov očesne klinike UKCL na evropskem specialističnem izpitu iz oftalmologije

23 KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok dodeljen evropski certifikat o akreditaciji za izobraževanje anesteziologov 23 Postopno uvajanje novega programa ambulantne kardiološke rehabilitacije v Sloveniji od julija 2017 dalje

25 Nov dosežek Ko za kardiologijo Interne klinike UKCL na področju perkutanih implantacij aortnih zaklopk (taVI) 26 Nova metoda zdravljenja odporne angine pektoris: vstavitev posebne opornice v koronarni sinus

27 Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu multiple skleroze

28 “Ljubljanska metoda” postala standardna metoda zdravljenja aortne zaklopke v UKC Ljubljana 29 Doc. dr. Uroš Rot, dr. med., predstojnik Ko za bolezni živčevja nevrološke klinike UKCL 30 Svetovni dan delovne terapIje – 27. oktober

31 Ob svetovnem dnevu hepatitisa »ELIMINIRaJMO HEPatItIS«

32 Ob poteku mednarodnega srečanja v Ljubljani »3. konferenca o virusnih hepatitisih in sookužbi s HIV v osrednji in vzhodni evropi« − prva nagrada slovenski raziskavi 33 Jure Dolinar, univ. dipl. inž. str., pomočnik generalnega direktorja za tehnično dejavnost

34 Čili v UKCl: Le zdrav in zadovoljen delavec je lahko kos vsem izzivom sodobnega delovnega okolja!

UTRiP UKCl:

35 Odprli obnovljen Ko za pljučne bolezni in alergije Interne klinike UKC Ljubljana 36 Kirurška klinika UKC Ljubljana dobila novo, sodobno operacijsko dvorano 37 Odprli smo prenovLjene ambulantne prostore Ko za maksilofacialno in oralno kirurgijo 38 Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja odprli prenovljen oddelek intenzivne terapije

39 Na Ko za otroško hematologijo in onkologijo pediatrične klinike UKC Ljubljana odprli prostore dnevne bolnišnice 39 Za Miklavža podarili nov videogastroskop

40 Preobrazba otroškega oddelka Očesne klinike

40 Miklavževo darilce dobrodelne akcije Huda volna in prostovoljk iz vse Slovenije za otroke, ki se zdravijo v UKCL 41 Umetnost z višjim ciljem; V avli pediatrične klinike smo se zabavali in eksperimentirali s Hišo eksperimentov 42 team building ekipe radioloških inženirjev – Kranjska gora – Belopeška jezera; Urgentni kirurški blok na Krnu

43 telekom Slovenije je porodnišnici Ljubljana podaril Ctg-aparat za spremljanje stanja dvojčkov in operacijsko luč za porodni blok 44 Nova porodna soba za tvegane porode v porodnišnici Ljubljana

45 Hofer porodnišnici UKC Ljubljana podaril sredstva za nakup ogrevane previjalne mizice 45 6. triglav tek navdušil več kot 1.700 tekačev

46 EUROSPItaL 2017; 12. Športne igre slovenskih bolnišnic

47 Četrti dobrodelni nogometni turnir Reševalne postaje in Športnega društva UKCL iZOBRAŽEvANJE v UKC ljubljana:

48 Vaja evakuacije v primeru požara

49 Izmenjava specializantov ginekologije eNtog 2017; Svetovni dan nočnega močenja, 30. maj 50 Pomen poklica zdravstvenega administratorja in izobraževanja »IZa«

POGlED NAZAJ:

51 Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik: Ob koncu mojega mandata ...

52 Irena Likozar: Mojih 41 let dela v otroški intenzivni terapiji POGlED NAZAJ / NAPREJ:

53 40 let medbolnišničnih (sekundarnih) prevozov kritično bolnih novorojenčkov 54 Poročilo o merjenju organizacijske klime za leto 2016 v UKC Ljubljana 55 Raziskava o cepljenju proti gripi v UKC Ljubljana

POGlED NAPREJ:

56 Slovenija-transplant: na področju presaditev organov in tkiv smo zgled drugim 57 Čiste roke rešujejo življenja

59 Svetovni dan hipertenzije

60 Prva podelitev akreditacij medicinskim laboratorijem

61 Vizije so 11: UKC Ljubljana – Kako naprej? arhitekturna razstava v UKC Ljubljana 61 V Urgentnem kirurškem bloku Kirurške klinike UKCL rešujemo življenja in še več 62 Znanstvena kavarna o zdravstveni negi kot znanstveni disciplini v Sloveniji iN MEMORiAM:

64 prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med 65 mag. Darja Jereb, univ. dipl. org.

66 prof. dr. Boris Klun, dr. med.

66 KAJ MENiJO O NAs

71 sPONZOR NAGRADNE KRiŽANKE: Predstavitev knjig založbe Chiara 72 NAGRADNA KRiŽANKA

KAZALO

7 11

12 22

27 39

57 41

(3)

UVODNIK

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana december 2017, številka 02 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. andraž Kopač Uredniški odbor:

• prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

• Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl. ekon.

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• Dominika Oroszy, dr. med.

• Nina Pirc, dr. med.

• Meta Vesel Valentinčič, univ. dipl. prav.

• mag. Simona Potočnik

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc

• mag. Lucija Mak Uhan

• Marija Petek, univ. dipl. nov.

Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: tina Roš in drugi; Istock, 123RF, Photl, Depositphotos, Bigstock, Getty images, Dreamstime, Shutterstock, Vectorstock

Fotografija na naslovnici: tina Roš Oblikovanje: ana Vedlin

tisk: Nonparel d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Spoštovana bralka, sodelavka, bralec, sodelavec Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana!

Letos smo ponosno spremljali izjemne in vrhunske znanstveno-razisko- valne dosežke zaposlenih. Posebej ponosni smo na dejstvo, da Univer- zitetni klinični center Ljubljana ostaja ugledna znanstveno-izobraževal- na in raziskovalna ustanova. To dokazujejo številni uspehi in dosežki na področju uvajanja novih metod zdravljenja ter na področju znanstveno- raziskovalnega dela naših zaposlenih. Mnoge od njih predstavljamo v tej številki Interna. So dosežki, so vrhunski dosežki in so izjemni dosežki. In odkritje gena za sindrom prezgodnjega staranja in mehanizma, ki privede do prezgodnjega staranja, sodi med izjemne znanstvene dosežke. Izjemno uspešni so bili tudi oftalmologi UKC Ljubljana.

Odprli in prenovili smo kar nekaj kvadratnih metrov novih prostorov, boga- tejši smo za številne aparature, ki omogočajo višji standard. Pacientom, predvsem pa osebju, ki za paciente skrbi vsak dan v letu, smo omogočili boljše pogoje dela. Z velikim veseljem in pričakovanji smo dočakali nove prostore Internistične prve pomoči Interne klinike in Služba nujne medicin- ske pomoči. Zavedamo se, da je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljublja- na še veliko kvadratnih metrov, ki nujno potrebujejo obnovo, da je še veliko aparatur, ki so presegle temeljni namen. Na pomoč so nam ponovno pri- skočili številni zvesti donatorji, ki pomagajo prebroditi pomanjkanje denarja za posodabljanje opreme in prostorov.

V UKC Ljubljana smo pridobili tri certifikate mednarodne akreditacijske ustanove, ki presoja kakovost in varnost v bolnišnicah. Poleg teh je Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike prejel evropski certifikat o akreditaciji za izobraževanje anesteziolo- gov, dva laboratorija Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo pa sta prejela akreditacijsko listino za medicinske laboratorije.

Obeležili smo 30 let nove porodnišnice Ljubljana, v kateri se je rodilo že več kot 180.000 novorojenčkov.

Vse leto smo skrbeli za varno in kakovostno obravnavo pacientov, o čemer govorijo številne pohvale; nekaj jih lahko preberete tudi v glasilu Interno.

Želimo si še enega uspešnega leta, v katerem bomo s timskim delom in zavzetostjo sprejemali nove izzive in priložnosti.

Želimo vam prijetno branje,

Uredniški odbor

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2018 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila. Prispevke, obve- stila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji števil- ki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 30. marca 2018. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, pri- mernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželena je pisava arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v di- gitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti fila 300 KB in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

7

(4)

AKTUALNO

4

INTERNO | december 2017 | št. 02

Slovenski raziskovalci Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko pRVI NA SVETU ODKRILI NOV GEN zA SINDROM

pREzGODNJEGA STARANJA

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Skupina slovenskih znanstvenikov

in raziskovalcev Kliničnega inšti- tuta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana je štiri leta vodila mednarodno raziskavo, katere rezultat je izjemnega pomena, saj so naši raziskovalci prvi na svetu odkrili nov gen za sindrom prezgodnjega staranja.

Izsledki raziskave so objavljeni v ugledni tuji strokovni reviji Ame- rican Journal of Human Genetics.

Odkritje novega gena je pomemben dosežek na področju medicine in ima izjemno aplikativno vrednost.

predstavlja doprinos k razumeva- nju staranja in omogoča uspešno diagnosticiranje, saj bodo lahko ge- netiki na osnovi tega odkritja lažje prepoznavali redke bolezni.

Vodja raziskovalne skupine je bil prof. dr. Borut peterlin, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, prva avtorica članka doc. dr. Karin Writzl, dr. med., vodja FISH laboratorija, drugo podpisani v članku dr.

Aleš Maver, dr. med., vodja centra za mendelsko genomiko – oba s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana.

Dosežek smo predstavili na novinarski konferenci konec novembra letos. Uvodoma je doc. dr.

Karin Writzl, dr. med., predstavila pomen odkritja novega gena za paciente in razvoj medicine ter povedala, da je pri študiji sodelovalo še dvanajst strokovnja- kov iz petih različnih držav (Francije, Italije, Španije, Nizozemske in Izraela). V veliko pomoč je bila tudi naša rojakinja Lidi- ja Kovačič, ki sedaj dela v Dublinu. Doc. dr.

Karin Writzl je povedala: »Vsa živa bitja smo

podvržena staranju. To je normalen fiziološki potek življenja. Deloma pa na potek staranja vpliva tudi način življenja. Kadar se znaki sta- ranja pojavijo že zelo zgodaj, ob rojstvu, ali zelo pozno, pa je to predvsem posledica ge- netskih dejavnikov. Genetski zapis oziroma to, kaj povzroča tovrstno mutacijo gena, je bilo do sedaj neznano.

Povod za raziskavo je bilo rojstvo dečka Tiborja, ki se je rodil prekmalu, premajhen, prelahek, manjkalo mu je tudi podkožno maščevje, na obrazu je imel nekaj gubic. Prepoznali smo zna- ke prezgodnjega staranja. Glavna težava je bila,

da je njegova telesna teža prepočasi napredovala in deček je s šestimi meseci umrl tudi zaradi drugih pridruženih bolezni. Njegova mamica nam je omogočila, da smo lahko pričeli razisko- vati, zakaj je do teh razvoj- nih nepravilnosti prišlo in na ta način združili klinično in znanstveno delo. Sindro- me, pri katerih se kažejo znaki prezgodnjega staranja, imenuje- mo progeroidni sindromi. Pojavljajo se izjemno redko. Za najbolj poznan progeroidni sindrom, Hutchinson Gilford sindrom, je oce-

Z obširno genetsko analizo so pri štirih pacientih s podobno klinično sliko, ki so prihajali iz Slovenije, Italije, Francije in Španije, našli spremembo v genetskem zapisu SLC25A24, ki vodi v spremembo ene aminokisline v beljakovini SL- C25A24. Narejena je bila preiskava z novo tehnologijo določanja zaporedja človeškega genoma–

sekvenciranje nove generacije.

S tem pristopom lahko v kratkem času in na ekonomičen način do- ločimo zaporedje vseh genov v genetskem zapisu človeka.

Rezultati študije pomenijo nov kamen v mozaiku odkrivanja mehanizmov staranja. Odstirajo pa tudi

novo vlogo gena, ki so ga predhodno že povezali z

rakavim obolenjem in motnjo v metabolizmu

maščob.

Irena Lesjak, dr. aleš Maver, dr. med., doc. dr. Karin Writzl, dr. med., prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik

(5)

AKTUALNO 5

njena pogostost pojavljanja 1 na 18.000.000.

Pri nekaterih progeroidnih sindromih so poznani klinična slika, gen in mehanizem nastanka, pri drugih je opisana le klinična slika.

O sindromu, ki je bil predmet sedanje raziska- ve, je bilo znanega zelo malo. V literaturi je bilo nekaj opisov otrok s podobnimi kliničnimi znaki, vendar sindrom ni imel skupnega opisa, ni imel imena, prav tako ni bil poznan gen, ka- terega mutacije vodijo v nastanek sindroma.

Rezultat sedanje raziskave je bil opis novega sindroma, za katerega so raziskovalci predlagali ime Fontaine sindrom, in sicer po prvem avtorju, ki je sindrom opisal v letu 1977. za klinično sliko sindroma so značilni zastoj rasti že v nosečnosti, nenapredovanje telesne teže po rojstvu, pomanjkanje podkožnega maščevja, specifične obrazne pote-

ze ter nepravilnosti v razvoju kosti lobanje in prstov rok in nog.«

Dr. Aleš Maver, dr. med., je razložil, kako se je pričujoča raziskava začela: »Naša raziskava se je začela kot detektivska zgodba, saj smo iskali gen za bolezen pri fantku in nismo vedeli, kam nas bo pot vodila. Vsako telo, vsak organ je sestavljen iz osnovne enote, celice. Vsaka celica iz genetskega zapisa, ki ga podedujemo od staršev. Vsak človek ima svoj genetski za- pis, zato smo ljudje tako različni. Včasih pa se zgodi napaka in rečemo, da gre za mutacijo, ki povzroči različne bolezni. Celoten človeški organizem je zapisan v več kot treh milijardah genetskih zapisov. In danes poznamo približno 15 odstotkov genov, ki jih povezujemo z genet- skimi boleznimi.

Ker je tehnologija že tako napredovala, smo lahko tudi pri Tiborju s pomočjo »sekvenci- ranja človeškega genoma nove generacije«

pregledali celoten genetski zapis ter iskali in iskali vzrok za bolezen. Ugotovili smo, da sta oba starša zdrava. Sekvencirali smo zapise matere, očeta in Tiborja. Naredili primerjavo vseh treh zapisov in odšteli ujemanja. Našli smo nekaj sprememb, vendar še vedno nismo uspeli najti vzroka za bolezen. Ker v Sloveniji podobnih primerov nismo našli, smo iskali bol- nike s podobno klinično sliko po svetu. Naleteli smo na francoski primer. S prekrivanjem treh milijard genov smo ugotovili točno določeno spremembo (sprememba črke genomskega zapisa). Od treh milijard črk je imel isto gensko spremembo v eni črki. Odkritje gena se je po- trdilo, ko smo primerjali še podatke bolnikov iz Španije in Italije, in spremembe so se ujemale.

predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, sprejel slovenske znanstvenike in raziskovalce Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, je skupaj z ministrico za zdravje, Milojko Kolar Celarc, sprejel slovenske znanstvenike in raziskovalce Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko. Premier je slovenskim znanstvenikom in raziskovalcem v imenu Vlade Republike Slovenije izrekel veliko priznanje za njihovo nedavno odkritje gena za prezgodnje staranje.

Predsednik vlade dr. Cerar je ob tem izpostavil, da je vsaka investicija v znanost hkrati tudi investicija v napredek ter investicija v družbo znanja.

Vlada Republike Slovenije bo inštitutu pomagala z nakupom novega, bistveno bolj zmo- gljivega sekvenatorja Illumina NextSeq v vrednosti 493.197,20 EUR z DDV. Ministrstvo za zdravje bo investicijo sofinanciralo v vrednosti 445.300,00 EUR, preostalih 10 odstotkov pa bo prispeval UKC Ljubljana.

Premier dr. Cerar je poudaril, da bo vlada z novo investicijo pomembno izboljšala dosto- pnost ter pogoje za izvajanje diagnostike in genetskega svetovanja bolnikom in družinam z genetsko pogojenimi boleznimi. S to novo investicijo se bo povečalo število opravljenih raziskav in skrajšal se bo čas čakanja. Hkrati se bodo zmanjšali stroški storitve, izboljšala se bo kakovost storitev s pridobivanjem točnejših rezultatov, prav tako se bodo uvedle nove preiskave, ki jih obstoječa naprava ne omogoča.

Foto: Sta

Odkrili smo nov gen. Gen, ki je v mitohondrijih, ti pa delujejo kot nekakšne energetske tovar- ne, močno spremeni funkcijo mitohondrijev.

Vse dodatne študije in vsi podatki skupaj so bili zadosten argument za svetovno strokovno javnost v svetu, da smo odkrili nov gen – gen za prezgodnje staranje. po prvem objavljenem zapisu v strokovni literaturi, ki smo ga našli, smo gen poimenovali Fontainov sindrom.«

(6)

AKTUALNO

6

pojasnili so tudi mehanizem, ki privede do prezgodnjega staranja:

Beljakovina SLC25A24 je prisotna v mitohondrijih in se izraža v večini tkiv človeškega telesa. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju ustrezne količine glavne energijske molekule (molekule ATP) v mitohondriju. Z metodami simulacije molekulske dinamike so raziskovalci pokazali, da mutacija vodi v strukturno spremembo beljakovine. S funkcijskimi štu- dijami pa so potrdili negativen vpliv mutacije na strukturo in funkcijo mitohondrijev.

Prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., predstojnik KI za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, je dosežek pospremil z besedami: »To odkritje pomeni za nas, kot bi primerjali občutek od- kritja novega planeta ali neraziskanih področij, kamor še ni stopila človeška noga. Poznamo namreč samo 15 odstotkov genov, ki so vzrok za genetske spremembe oziroma redke genet- ske bolezni. Uspeh naše raziskovalne skupine je toliko večji, saj prihajamo iz Slovenije, iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer se prvenstveno posvečamo naši primar- ni nalogi – zdravljenju, medtem ko nam časa in sredstev za znanstveno-raziskovalno de- javnost in sredstev za nakup novih tehnologij primanjkuje. Naše pomembno odkritje je omo- gočila inovacija, ki smo jo naredili prvi v Evropi in v svetu, saj smo novo genomsko tehnologijo (generacijo sekvenciranja) prenesli v zdra- vstveni sistem. To ni samo raziskovalna meto- da odkrivanja genoma, ampak metoda, kako čim hitreje pridemo do diagnoze pri pacientih z redkimi boleznimi.

S pomočjo tega odkritja bomo lažje razumeli proces staranja in omogočili uspešno diagno- sticiranje, saj bodo na osnovi tega lažje prepo- znavali redke (genetske) bolezni. Odkritje no- vega gena za nastanek mutacije je pomembno tudi za nekatere druge bolezni, kot sta rak in čezmerna debelost.

Že leta 2014 smo bili med najboljšimi znan- stvenimi skupinami; dobili smo priznanje, saj smo regionalni center odličnosti in sodelujemo z drugimi državami, ki uporabljajo našo tehno- logijo. Znanstveni pomen odkritja pa je, da redkih genetskih bolezni velikokrat še ne zna- mo zdraviti, če ne vemo vzrokov. Vendar tudi ta tehnologija napreduje zelo hitro.«

Svojo izkušnjo je delila tudi Irena Lesjak, mama dečka tiborja, s katerim se je raziskava začela.

to odkritje novega gena za prezgodnje staranje je pomembno za vse starše, ki jim odkri- jejo genetske nepravilnosti, da se jim ni potrebno spraševati, kaj je vzrok za genetske spremembe oziroma razvojne nepravilnosti, saj se starši lažje odločajo za drugega otroka, če vedo, kaj je vzrok in kaj lahko priča- kujejo. 

Izsledki raziskave so objavljeni v ugledni tuji strokovni reviji american Journal of Human Genetics.

(7)

AKTUALNO 7

NOVI pROSTORI Internistične prve pomoči in Službe nujne medicinske pomoči

Največ bodo pridobili pacienti

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

14. novembra 2017 so predsednik vlade dr. Miro Ce- rar, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in vod- stvi Internistične prve pomoči Interne klinike UKCL ter Splošne nujne medicinske pomoči (SNMp, zdravstveni dom Ljubljana) odprli nove prostore. Kot so poudarili govorci, dobivajo nove, lepše in ustreznejše prostore za obravnavo najnujnejših zdravstvenih stanj predvsem pacienti, njihovi spremljevalci in osebje.

V Urgentnem bloku UKCL 35 let skupaj delujejo in sodelujejo tri osnovne enote: Splošna nujna medicinska pomoč (SNMP), Zdravstveni dom Ljubljana, Internistična prva pomoč (IPP) Interne klinike UKCL in Ur- gentni kirurški blok (UKB) Kirurške klinike UKCL.

DTS DO 2020

Gradnja ljubljanske urgence oziroma Diagnostično-terapevtskega centra obsega tri faze. V prvi fazi DTS so bili zgrajeni skelet objekta, heliport ter vse strojne in elektro instalacije v kleteh. Druga faza DTS obsega izgradnjo ostalih dveh tretjin prometnega terminala, prostore za pripravo energetskih virov, vključno s strojno in elektro opremo, dokončanje novih prostorov internistične prve pomoči in nujne medicinske pomoči s čakalnico ter zunanjo ureditev s prestavitvijo ko- munalnih vodov. Tretja faza DTS, ki bo predvidoma zaključena leta 2020, sredstva v proračunu pa so že zagotovljena, obsega urgentni kirurški blok v pritličju, združitev laboratorijev, izvedbo prometnega terminala z reševalno postajo, štiri operacijske dvorane v 1.

nadstropju, enoti intenzivne terapije, seminarje in 1. fazo sterilizacije.

Z dokončanjem druge faze DtS novi prostori zagotavljajo prijaznejše okolje tako za bolnike kot zaposlene. S sodobnejšo opremo bo mogoča kakovostna in še boljša obravnava tistih, ki pomoč potrebujejo v naj- težjih trenutkih. Omogočali bomo več posegov na enem mestu, več zasebnosti, več udobja in posledično večje zadovoljstvo z obravnavo.

Prenatrpani hodniki in improvizirane postelje bodo ob normalnem do- toku pacientov le še preteklost.

Obe službi (SNMP in IPP) sta s sedanjih 467 kvadratnih metrov pre- seljeni v nove prostore na površino 965 kvadratnih metrov in 1030 kvadratnih metrov čakalnice ter hodnikov. Glavna prednost z organiza- cijskega vidika je, da službi delujeta v istih prostorih ter se postopoma organizacijsko in procesno usklajujeta. tako bo bolnik obravnavan na enem mestu – ne glede na to, katerega specialista bo potreboval in katere preiskave bodo potrebne za postavitev njegove diagnoze ter izbire ustreznega zdravljenja.

V Urgentnem bloku UKCL vsako leto zdravimo 135.000 nujnih bolnikov (66 odstotkov vseh nujnih bolnikov v državi). Urgentni blok UKCL delu- je za 600.000 prebivalcev Slovenije; nekateri poškodovanci in oboleli prihajajo s polovice Slovenije, za nekatera urgentna stanja pa iz vse Slovenije.

V ambulantah SNMP letno pregledajo skoraj 40.000 bolnikov (skupaj z nenujnimi hišnimi obiski). 70 odstotkov bolnikov po pregledu odide domov, 11.400 je napotenih na sekundarno raven nujne medicinske pomoči. Na IPP letno pregledamo skoraj 24.000 bolnikov in jih 47 odstotkov sprejmemo v bolnišnico, od tega 3.000 bolnikov v 24-urno bolnišnico IPP.

Služba SNMp je del zdravstvenega doma Ljubljana in izvaja neprekinjeno predbolnišnično nujno medicinsko pomoč. Ambulanta je namenjena vsem nujnim

bolnikom, ki prihajajo brez napotnice izbranega ali nadomestnega zdravnika. Služba izvaja tudi nujne intervencije na terenu pri pacientih, ki so zaradi bolezni ali poškodb neposredno ogroženi ali bi lahko, glede na bolezenske znake, prišlo do takšne ogroženosti.

Internistična prva pomoč je namenjena diagnostiki in zdravljenju nujnih bolnikov s pomočjo interne medicine, ki zaradi akutno nastale bolezni ali poslabšanja kronične bolezni potrebujejo takojšnje zdravljenje. poleg ambulantnega dela in opazovalnic obsega tudi 24-urno bolnišnico. Je specialistična služba, del interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in je pomemben del bolnišnične nujne medicinske pomoči.

(8)

AKTUALNO

8

»Leta 2007 so položili temeljni kamen za novo urgenco. Takrat, pred 10 leti, so me povabili k delu v urgentnem bloku. Zanimivi nalogi sem se z ve- seljem odzval tudi zaradi tega, ker so se tedaj obetali novi prostori in nova oprema ter možnost strokovnega ra- zvoja. Tako so mislili tudi drugi sode- lavci, ki so se mi pridružili, in vzdušje med nami je bilo optimistično: »Le še malo moramo potrpeti, pa bo …«. Po dveh letih so se dela ustavila, projekt nove urgence je nasedel in v nasle- dnjih letih se je optimizem zaradi slabih pogojev dela ob vse večjem številu bolnikov skrhal, marsikdo od odlično usposobljenih sodelavcev nas je zapustil in tudi nezadovoljstvo bolnikov se je večalo.

Zato se danes ne morem dovolj za- hvaliti Vladi RS in gospe ministrici za zdravje, da so zbrali pogum in politično voljo za ponovni zagon tega pomembnega projekta. Po- magali so tudi pri dobrem sodelo- vanju z izvajalci in vložili velik trud pri pripravi vseh razpisov za nujno potrebno opremo. Najtežje je no- vim prostorom vdahniti življenje in pri tem so dali vse od sebe naši sodelavci, predvsem medicinske sestre in administrativni delavci.

Potrebna je bila namreč inten- zivna tehnična podpora, ki so

nam jo z velikim navdušenjem nudile različne službe v UKC Ljubljana. Za vso podporo se zahvaljujem tudi vodstvu UKC Ljubljana in vodstvu Interne kli- nike UKC Ljubljana. Hvala vsem.

Zaključil bi s pogledom v bližnjo pri- hodnost, in sicer s prošnjo. V našem urgentnem bloku letno pomagamo 140.000 poškodovancem in bolni- kom. Z dosedanjo izgradnjo smo poskrbeli za dobro tretjino urgen- tnih obolelih bolnikov. V dotrajanih prostorih, ki ne omogočajo pravih pogojev za najboljšo oskrbo, pa se bo letno še vedno zdravilo približno 75.000 poškodovancev in drugih nujnih kirurških bolnikov. Prav za- radi njih je skorajšnje nadaljevanje obnove Urgentnega bloka UKC Lju- bljana (3. faza DTS) še kako nujno potrebno.«

Dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana (Ipp)

VREDNOST INVESTICIJE

Investitor je Ministrstvo za zdravje RS. Za gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela ter dobavo in montažo vgradne opreme na objektu v UKCL – DtS sever II. faza je pogodbena cena 21.757.621,35 evrov z DDV. Ministrstvo za zdravje kot financer je za nabavo medicinske in druge opreme za IPP skupaj namenilo še 2,2 milijona evrov. Investicija skupaj znaša skoraj 24 milijonov. Denar za investicijo je bil zagotovljen v proračunu za leti 2015 in 2016, gradnja pa je trajala dve leti.

Ocenjena vrednost del za 3. fazo DtS je 70 milijonov evrov. Za nadaljevanje projekta so že načrtovana in potrjena sredstva v proračunih Vlade RS za leti 2018 in 2019 v višini 34 milijonov evrov.

Kvadrature starih prostorov Ipp – 352 m² SNMp – 115 m² Kvadrature novih prostorov

Ipp – 735 m² SNMp - 230 m² Hodniki in čakalnice -

1.030 m²

(9)

AKTUALNO 9

»Februarja pred 40 leti, leta 1977, je v Ljubljani za- čel delovati nov urgentni blok. Temu dogodku so veliko pozornost posvetili tudi mediji. V enem od takratnih ljubljanskih časnikov so 1. marca 1977 zapisali : »V Kliničnem centru v Ljubljani so prejšnji teden odprli nov urgentni blok, kjer sprejemajo na zdravljenje tiste ljudi, ki imajo hujše notranje bole- zni, kot so bolezni srca, pljuč, razne zastrupitve in vse tiste bolnike, pri katerih sta potrebna nujen ki- rurški poseg in nadaljnje bolnišnično zdravljenje.

Nov urgentni blok je v pritličju kliničnega centra in prav gotovo predstavlja veliko pridobitev za naše zdravstvo.

Nedvomno je bila pred 40 leti to velika pridobitev tako za bolnike kot tudi za osebje. Vendar pa je bila celovita urgentna medicina za Ljubljansko podro- čje organizacijsko zaokrožena šele 7. maja 1978, ko se je tej službi pridružila še enota Zdravstve- nega doma Ljubljana, Splošna nujna medicinska pomoč.

Enota že skoraj štiri desetletja zagotavlja dežurno službo za ljubljansko področje, obravnava vse nuj- ne bolnike, ki pridejo v urgentni blok. Poleg tega opravlja tudi nujne hišne obiske na bolnikovem domu in od leta 1992 dalje tudi nujne intervencije na terenu.

Umeščenost SNMP v prostoru urgentnega bloka, z možnostjo konzultacije različnih specialistov, je po- stopoma odpirala nove možnosti hitre diagnostike in multidisciplinarnega pristopa k bolniku. To je bilo izrednega pomena za bolnike, posledica tega pa je bila velika obleganost ambulante.

V teh štirih desetletjih je prišlo v prehospitalni ur- gentni službi v Sloveniji do velikega napredka.

Številne, nekoč težko dostopne diagnostične prei- skave, lahko danes opravimo ob bolnikovi postelji.

Poleg tega pa je zaradi demografskih značilnosti slovenske populacije in drugih vzrokov vsako leto naraščalo število pregledanih bolnikov. Vse to je hitro vodilo do stanja, da so prostori postali pre- majhni in neustrezni za varno obravnavo bolnikov.

Zato smo danes veseli in hvaležni, da smo doča- kali nove, sodobno opremljene prostore. Z njimi seveda največ pridobijo v prvi vrsti naši bolniki, ki jim ne bo več potrebno več ur ležati po hodnikih.

Pa tudi zaposleni, da bodo končno lahko delali v ustreznejših in prijaznejših prostorih.«

Asist. mag. Mateja Škufca Sterle, dr. med., spec., predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči zD Ljubljana (SNMp) 

gradnja 2.

faze dtS je potekala 22 mesecev.

(10)

Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem,

na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.

(Tone Pavček) Srečno 2018!

Univerzitetni klinični center Ljubljana

(11)

AKTUALNO 11

Nov CT ApARAT za najzahtevnejše preiskave

Na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana so dobili nov, so- doben CT aparat, ki omogoča naj- zahtevnejše preiskave celega telesa kot tudi kardiološke diagnostične preiskave pri otrocih. Je izjemno hiter, omogoča tudi preiskave najtežje poškodovanih ter preiskave srca, ki smo jih do sedaj lahko izvajali le v omejenem obsegu. Najpomembneje je, da otroci odslej ne potrebujejo vedno anestezije.

Doc. dr. Dimitrij Kuhelj, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Lju- bljana, je povedal: »Na Kliničnem inštitutu za radiologijo imamo tri CT aparate; letos poleti je dokončno odpovedal 14 let star CT aparat.

Ob podpori vodstva UKC Ljubljana ter nabav- ne in pravne službe smo lahko preko javnega razpisa kupili CT aparat vrhunskih zmogljivosti.

Namestili smo ga v najkrajšem možnem času.

Pri tem so pomembno vlogo odigrali vsi sode- lavci Kliničnega inštituta za radiologijo, ki so bili vključeni v projekt. Aparat je najhitrejši na

tržišču ter omogoča pregledovanje vsega telesa z nižjo sevalno obre- menitvijo kot do sedaj, prav tako pa omogoča uporabo manjše količine kontrastnega sredstva, kar je varnejše ter racionalnejše pri diagnostiki pacientov. Aparat omogoča tako morfološko kot tudi funkcionalno oce- no struktur.«

Mag. Pavel Berden, dr. med., specialist s področja kardiotorakalne radiologije Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana, pa je poudaril klinično uporabnost novega aparata: »Ena bistvenih prednosti novega CT aparata je pregled velikega področja v telesu v zelo kratkem času – npr. preiskava prsnega koša in trebuha v manj kot eni sekundi.

To omogoča slikanje brez zadržanega diha in ga zato lahko opravimo pri hudo prizadetih bolnikih. Kar pa je najpomembneje, da anestezi- ja od sedaj naprej pri otrocih ni vedno potrebna. Naslednja, morda najpomembnejša prednost novega CT, je bistveno nižja doza sevanja, dosežena s posebnimi filtri in načinom rekonstrukcije slike. Nižja doza sevanja omogoča večjo uporabnost preiskav pri otrocih in mladih ter možnost ponavljanja preiskav pri sledenju nekaterih bolezni. Pomemb- no nižje sevanje je možno tudi pri 4D preiskavah, torej preiskavah funk- cije – prikaz prekrvljenosti tumorjev omogoča zgodnejšo in natančnejšo diagnostiko ter spremljanje zdravljenja, kar doslej zaradi zelo visoke doze ni bilo izvedljivo.«

Novi Ct aparat ima zelo dobro časovno ločljivost. Skupaj z visoko hitrostjo slikanja prikaže koronarne (venčne) arterije z bistveno manj motnjami kot doslej in to ob veliko nižji dozi sevanja (okrog 1 mSv, prej več kot 10 mSv). Omogoča preiskave srca tudi pri otrocih v prostem dihanju. Novi Ct omogoča slikanje z nižjo napetostjo ob ohranjeni kakovosti slike in s tem izvedbo preiskave z bistveno nižjo količino kontrastnega sredstva kot doslej.

Veliko število bolnikov (okrog četrtina) je starejših ali bolnikov s slad- korno boleznijo, pri katerih je ledvična funkcija oslabljena. Kontrastno sredstvo lahko funkcijo ledvic poslabša, zato ga v takih primerih želimo injicirati v čim manjši količini.

Na leto na vseh Ct aparatih opravimo približno 36.000 preiskav, toliko, kot jih letno v nam primerljivem aKH Dunaj opravijo na 6 Ct aparatih.

Vrednost investicije je skupaj z gradbenimi deli dva milijona evrov.

Sredstva za nakup novega aparata je

zagotovil UKC Ljubljana.

Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem,

na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.

(Tone Pavček) Srečno 2018!

Univerzitetni klinični center Ljubljana

(12)

AKTUALNO

12 NOVA pORODNIŠNICA LJUBLJANA pRAzNUJE 30 LET

V hiši na Šlajmerjevi ulici 3 se je od 6. oktobra 1987 rodilo že več kot 180.000 novorojenčkov

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana porodnišnica Ljubljana je osrednja

slovenska porodnišnica, zdravstveni center izjemnega pomena za državo. V njej spremljamo in zdravimo najbolj bolne in ogrožene no- sečnice, porodnice in novorojenčke iz vse Slovenije ter iz tujine. Smo tudi prijazna ljubljanska mestna po- rodnišnica. porodnišnica Ljubljana je evropsko priznana porodnišnica, z dolgo tradicijo tudi na znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem področju. Oblikujemo priporočila na področju babištva, porodništva in neonatologije, vzgajamo mlade zdravnike, babice in medicinske sestre ter izobražujemo bodoče starše.

V porodnišnici Ljubljana (Klinični oddelek za perinatologijo Gineko- loške klinike UKC Ljubljana) se rodi več kot tretjina slovenskih otrok. po- rodnišnica je bila zgrajena s pomo- čjo samoprispevkov občanov.

Glavni poudarki nagovora doc. dr. Nataše Tul Mandić, dr. med., predstojnice KO za perinatologijo Ginekološke klinike ob 30.

letnici porodnišnice

Odmaknili smo se iz porodnišnice, kjer pre- življamo dneve in noči, da bi skupaj z vami slavnostno obeležili 30 let delovanja porodni- šnice Ljubljana v novi zgradbi. V porodnišnici, ki nikoli ne spi, so ostale naše sodelavke in sodelavci, ki ta hip skrbijo za porodnice, ki rojevajo. Skrbijo tudi za novopečene mamice in njihove zdrave otroke, ki so se rodili v prvih dneh oktobra.

Število porodov v zadnjih letih v Sloveniji ra- hlo upada; v Ljubljani jih imamo okoli 6000 na leto, približno 1300 žensk iz drugih slovenskih regij in nekaj iz tujine. Približno 120–130 no- sečnic letno je k nam napotenih zaradi nujnih stanj, ki ogrožajo življenje nosečnic ali novo- rojenčkov, čemer pravimo tIU. to pomeni, da bodočega novorojenčka, če je njegovo zdravje po porodu ogroženo, še v maternici dostavimo v center, kjer bo imel po porodu najboljšo oskrbo. Približno 700 je prezgodnjih

Na EINt letno zdravijo 650 otrok; večinoma so to nedonošenčki oz. najmanjši borci za ži- vljenje; najmanjši so veliki kot moja dlan.

Ukvarjamo se še z vzgojo, izobraževanjem kadrov in bodočih staršev ter različnimi razi- skavami. V letu 2016 smo bili zelo uspešni in v pomembnih tujih revijah objavili kar 23 član- kov. Za naše raziskovalno delo nam je Vlada RS podarila najsodobnejši UZ aparat.

V 30 letih se je veliko spremenilo, čudež rojstva pa ostaja. Skrajšale so se ležalne dobe, uvedli smo nove diagnostične in terapevtske metode, spreminjamo in obnavljamo prostore.

Zmanjšali smo hospitalni del in povečali število ambulantnih prostorov. Obnavljamo enoto za intenzivno nego zelo bolnih nosečnic ter porodnic po carskih rezih in težkih porodih.

V naslednjem letu želimo povečati EINt, saj je število novorojenčkov, ki ob kakovostni oskrbi lahko preživijo, vse večje. to pa zato, ker naše porodov in 200 zelo prezgodnjih porodov, to

je pred 32. tednom nosečnosti, ko so novoro- jenčki še posebej ogroženi.

V letu 2016 se je v Sloveniji rodilo 86 živih otrok, težkih manj kot kilogram, od tega 70 v Ljubljani, 66 izmed njih pa je bilo po zdravljenju na intenzivni enoti odpuščenih domov.

V 30 letih je bilo v Ljubljani 181.077 porodov, rodilo pa se je 185.297 otrok. Največ porodov – 7.172 je bilo leta 1988, najmanj pa leta 2003 (4.967). Leto 2003 je bilo rekordno nizko po številu porodov v zadnjih 100 letih v Sloveniji.

Seveda pa se v porodnišnici Ljubljana ukvarjamo tudi z zdravimi nosečnicami in poro- dnicami, katerim želimo omogočiti čim bolj fiziološki porod in dober začetek novega ži- vljenjskega obdobja.

V porodnišnici nas je okoli 300 redno zaposlenih. Opravimo veliko ambulantnega dela, npr.

več kot 12.000 UZ pregledov, 12.000–13.000 pregledov v sprejemni ambulanti, 4.000 pregledov v ambulanti za ogrožene nosečnice, 1.100 na dnevnem centru, na oddelek za bolne nosečnice pa jih sprejmemo 2.300 letno.

(13)

AKTUALNO 13

znanje napreduje in ker so zdravniki in sestre zelo predani pacientom in zelo požrtvovalni.

Ostajamo osrednja slovenska porodnišnica in najpomembnejše mesto v glavnem mestu naše države. Želim si, da bi se naša porodni- šnica še naprej dobro razvijala ter da bi nam bili naši dosežki v ponos.

Glavni poudarki nagovora prof. dr. Adolfa Lukanoviča, dr. med., strokovnega direk- torja Ginekološke klinike ob 30. letnici porodnišnice

30-letnica izgradnje ustanove je projekt, ki so ga prebivalci mesta Ljubljane izvedli s samoprispevki.

Že sama beseda »porodnišnica« nas vedno znova in znova obda s posebnim občutkom, občutkom topline in navidezno nevidno po- zitivno energijo, ki nam vliva radost in daje mehkobo naši duši. Porodnišnica je generator življenja. Je kraj srečnega imena, ljubljanska še posebej, ker je, porodnišnica naše prestol- nice, najlepšega mesta na svetu. Porodnišni- ca je kraj srečnega imena vseh tistih, ki so tu zagledali luč sveta, in nas vseh, ki smo imeli možnost v tem sodobnem okolju poustvarja- ti klinično doktrino slovenske perinatologije.

Porodnišnica je mesto, kjer se opredmeti vse človekovo prizadevanje za eno samo hrepe- nenje po sreči in smislu življenja. Na vsakem koraku začutimo igro življenja, pritajen jok in glasove novorojencev, ki s svojo impresivno- stjo razblinjajo navidezno spokojnost. Izžare- vanje nevidne moči novega življenja, ki nas preveva v okolju porodnišnice, nam potrjuje, da človek kot eno najvišjih vrednot postavlja starševstvo. Ni ga človeka, ki bi ob vstopu v porodnišnico ostal ravnodušen, ni ga človeka, ki se mu ne bi ogrelo srce ob misli na rojstvo in pogledu na majhno nebogljeno bitje v tre- nutku, ko zagleda luč sveta.

Porod, sreča, veselje so pomenke, ki v dana- šnjem svetu niso dostopni vsakemu zemljanu, zato nas ne preseneča poimenovanje pesnika Pavčka, da je porod čudež življenja. Čudež ži- vljenja, ki povezuje partnerje, zakonce, živa bitja, ljudi, krepi narod in gradi človeštvo; to je beseda vseh besed ali vsebeseda, to je rojstvo.

Nekoč so prevladovala neznanja porodniških ved, verski in moralni predsodki o skrivnosti ženskega telesa. Ženske so rojevale doma, prepuščene same sebi. Stoletja nazaj je porod stal mnogo življenj mater in otrok.

Leta 1979 se je na pobudo akademkinje Lidije andolšek ustanovil iniciativni odbor za gra- dnjo nove porodnišnice. Odraz visoke stopnje

zavesti o solidarnosti in vzajemnosti, ki je v tistih razvojno zahtevnih časih usmerjal program razvoja družbenega standarda v Ljubljani, je bila potrditev III samoprispevka na re- derendumu 22. novembra 1982. Občani in delovni ljudje Ljubljane so odsto- pili 1,5 % od svojih neto osebnih dohodkov in v 6 letih zbrali 9 milijard, 126 milijonov tedanjih dinar- jev, kar je bilo 144 % več od po odloku načrtovanega.

Kljub temu, da se je investicijska vrednost po- rodnišnice iz prvothih 1 milijarde 311 milionov potrojila na končno vrednost 3 milijarde 922 milijonov, je bilo z zbranimi sredstvi in 20 % participacijo samoupravnih interesnih sku- pnosti zgrajenih več kot 100 objektov.temeljni kamen je bil položen januarja 1985, 22. aprila 1987 pa je bil že uspešno opravljen tehnič- ni pregled. Uradna otvoritev je bila 16. maja 1987. Zmagoslavje ob otvoritvi je bilo upravi- čeno, saj je bil objekt zgrajen s samoprispevki meščanov Ljubljane v rekordnem času pičlih 23 mesecev, kar je za današnji čas skoraj nepojmljivo. 6.oktobra 1987 je v porodnišnici zajokal prvi novorojenček.

zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri izgradnji te nacionalno pomembne ustanove.

S svojo strokovnostjo, dobro organiziranostjo ter z uvajanjem sodobnih pristopov in oblik zdravljenja ste uspeli nevsiljivo poseči v srečo in zadovoljstvo številnih družin in bolnic.

Rojstvo otroka, ki je eden najbolj veličastnih dogodkov v življenju vsakega starša, je dan- danes v tej porodnišnici po zaslugi vaše stro- kovnosti, topline porodničarjev, neonatologov in babic za številne starše dogodek izjemnih spominov in močnih čustev. Vzroke za visoko stopnjo zaupanja in ugleda, ki ga ljubljanska porodnišnica uživa v slovenski družbi, pa gre iskati predvsem v velikem strokovnem in znanstvenem razmahu tega področja medicine, ki po Vaši zaslugi hitro sledi novim odkri- tjem in sodobnim oblikam zdravljenja.

Dolgoletni direktor Porodnišnice Lju- bljana, zdravnik ginekolog in poro- dničar prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med., je ob 30-letnici porodnišni- ce obujal spomine:

»Nova porodnišnica je bila za Slovenijo velika pridobitev. Naš predlog, da nare- dimo eno samo veliko porodnišnico za 8000 porodov, je bil zelo smela in tve- gana poteza. Takih porodnišnic je bilo v tistem času v Evropi malo. Projekt se je zdel megalomanski. Gradili smo jo 23 mesecev; začeli smo aprila 1985. Ko je bila zgrajena, je bila to velika stvar. Prva dva dni je bila nova porodnišnica odprta za javnost, da si jo ljudje lahko ogledali.

Skoznjo so se vile kolone ljudi, ki so si ogledovali to ogromno hišo.

Nova porodnišnica je prinesla številne prednosti za porodnice in novorojenčke, tudi to, da je bila intenzivna terapija ne- donošenčka mogoča na istem kraju, kot je potekal porod, in je gotovo med zelo zaslužnimi za to, da se v Sloveniji lahko pohvalimo, da smo v vrhu držav z naj- manjšo smrtnostjo dojenčkov.

Točno pred tremi desetletji se je za zidovi porodnišnice rodil prvi dojenček. Porod je bil hiter in je minil brez težav – začeli smo ob osmih, ob devetih je bil že kon- čan. Porodu je sledilo slavje, na katerem je porodnica kot prva, ki je rodila pri nas, prejela posebno plaketo.«

nadaljevanje na naslednji strani

(14)

AKTUALNO

14

(15)

AKTUALNO 15

zgodovina porodništva in babištva v

Ljubljani v slikah

(16)

AKTUALNO

16 SLOVESNOST NA LJUBLJANSKEM GRADU

Na slovesnosti ob 30-letnici uspešnih let v novi stavbi, ki smo jo pra- znovali na Ljubljanskem gradu (4. 10. 2017), smo se spomnili naših predhodnikov, ki so postavili trdne temelje za sodobno in varno po- rodništvo in neonatologijo. Častni pokrovitelj prireditve je bil župan Mestne občine Ljubljana, gospod Zoran Janković. Na dogodku smo se zahvalili vsem, ki so imeli pomembno vlogo pri izgradnji nove porodni- šnice Ljubljana ter pri razvoju stroke.

priznanja so prejeli:

• prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med., specialist gineko- logije in porodništva, za izjemen doprinos k izgradnji in začetku delovanja nove porodnišnice Ljubljana ter za pomemben prispevek k strokovnemu razvoju perinatologije;

• dr. Jelka Zupan, dr. med, specialistka pediatrije, za izjemen doprinos k izgradnji in začetku delovanja nove porodnišnice Ljublja- na ter za pomemben prispevek pri strokovnem razvoju perinatologije;

• dr. Janez Babnik, dr. med., specialist pediater, prvi in dol- goletni vodja Enote za intenzivno nego in terapijo novoro- jenčkov v novi porodnišnici Ljubljana, za izjemen doprinos k izgradnji in začetku delovanja nove porodnišnice Ljubljana ter za pomemben strokovni prispevek pri razvoju neonatologije;

• Hedvika Škraban, višja medicinska sestra, prva in dolgole- tna glavna medicinska sestra nove porodnišnice Ljubljana, za izjemen doprinos k izgradnji in začetku delovanja nove porodni- šnice Ljubljana ter za strokovni razvoj na področju babištva in zdravstvene nege;

• Nuša Kerševan, za doprinos k izgradnji in začetku delovanja nove porodnišnice Ljubljana;

• prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med., specialistka gineko- logije in porodništva, prva in dolgoletna predstojnica nove porodnišnice Ljubljana, za izjemen doprinos k začetku delovanja nove porodnišnice Ljubljana ter za pomemben strokovni prispevek pri razvoju perinatologije;

• Dragica Zelinka, dipl. m. s., prva in dolgoletna glavna me- dicinska sestra Enote za intenzivno nego in terapijo novo- rojenčkov v novi porodnišnici Ljubljana, za izjemen doprinos k začetku delovanja nove porodnišnice Ljubljana, zlasti Enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov, ter za strokovni razvoj na področju nege novorojenčkov.

V imenu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Ginekološke klinike se je generalni direktor, mag.

Andraž Kopač, zahvalil Vladi Republike Slovenije za zagotovljena sredstva v višini 2.202.100,00 EUR, ki jih bomo namenili za izboljšanje pogojev izvajanja dejavnosti intenzivne nege in terapije za najbolj kritične no- vorojence s celotne Slovenije. pridobili bomo štiri nova mesta za intenzivno terapijo novorojencev z vso potrebno opremo. po prenovi bo omogočena večja varnost za naše najmlajše in najmanjše nedonošenčke, ki jih je vse več. 

Mag. andraž Kopač je izročil zahvalno listino županu Mestne občine Ljubljana, gospodu Zoranu Jankoviću, za častno pokroviteljstvo ob 30-letnici nove porodnišnice Ljubljana.

Prejemniki priznanj

(17)

AKTUALNO 17

Družba Mercator ob 30-letnici nove porodnišnice Ljubljana pODARILA INKUBATOR za nedonošenčke

Družba Mercator je porodnišnici Ljubljana ravno na 30.

rojstni dan nove stavbe, 6. oktobra, podarila inkubator za nedonošenčke.

V porodnišnici Ljubljana takega inkubatorja – žirafe – še nismo imeli, je pa zelo pomemben, saj lahko s tem aparatom novorojenčku, ki je zelo ogrožen, dajemo prvo podporo, ga varno oskrbimo in varno prepeljemo na Enoto intenzivne nege in terapije KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Ta aparat bo olajšal delo zaposlenim in zagotavljal še bolj varno oskrbo vsem prezgodaj rojenim.

»To, da so otroci naša prihodnost, ni fraza, je dejstvo, ki se ga zelo zavedamo. Ne samo kot starši, ampak tudi kot družbeno odgovorni po- samezniki in v Mercatorju kot podjetju. V vsakem otroku je ogromen potencial, ki ga moramo spodbujati in razvijati že od prvega dneva po rojstvu. Ne samo dnevi, tukaj, v porodnišnici, so pomembne tudi ure in minute. Zato želim izraziti veliko občudovanje do vseh zaposlenih v porodnišnici Ljubljana. V Mercatorjevem imenu se jim zahvaljujem za njihovo plemenito delo. Vsem iskreno čestitam! Vse najboljše želim tudi tistim, ki ste se na ta datum rodili pred 30. leti tu, v tej porodnišnici.

V Mercatorju ves oktober praznujemo mesec otroka. Sredstva za slo- venske porodnišnice zbiramo skupaj z našimi kupci in del sredstev od prodaje izbranih izdelkov namenjamo v poseben sklad. Vsako leto bomo tako sredstva namenili eni od porodnišnic. Danes je to porodnišnica Ljubljana, ki ji ob 30-letnici podarjamo inkubator. V veliko veselje in čast mi je, da bomo z njim prispevali k dobrim začetkom naših malčkov, da bodo lažje vstopili v ta zahteven, a vseeno zelo lep svet,« je povedal predsednik uprave družbe Mercator, Tomislav Čizmić.

»V porodnišnici imamo okoli 6000 porodov na leto, od tega okoli 700 prezgodnjih porodov in 200 zelo prezgodnjih porodov, to je pred 32. te- dnom nosečnosti, ko so novorojenčki še posebej ogroženi. V letu 2016 se je v Sloveniji rodilo 86 živih otrok, težkih manj kot kilogram, od tega 70 v Ljubljani, 66 izmed njih je bilo po zdravljenju na intenzivni enoti odpuščenih domov.

Pri zbiranju sredstev za opremo smo v veliki meri odvisni od posluha, ki nam ga izkažejo gospodarske družbe z donacijami, in pa seveda posa- mezniki, ki donirajo preko poslanega SMS sporočila s ključno besedo:

POROD5 na 1919 in tako darujejo 5 evrov. Ta sredstva se zbirajo v akciji

»Slojenčki«, ki teče že leto in pol. Tudi s to akcijo uspešno zbiramo denar za nakup prepotrebne nujne opreme,« je povedala doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., predstojnica KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Dogodek je s svojimi pesmimi popestril Marko Vozelj, ki je bil pred 30. leti prisoten na otvoritvi nove porodnišnice Ljubljana, in sicer kot takratni novopečeni predstavnik zdravstvene nege.

Dogodku je prisostvovala tudi mama skupaj s hčerko, ki se je na ta dan, pred 30. leti, prva rodila v novi porodnišnici Ljubljana.

predaja spalnih srajc KO za perinatologijo

Družba Dm Drogerie Markt trgovsko podjetje d.o.o. je v sodelovanju s podjetjem Pampers porodnišnici Ljubljana podarila spalne srajce.

(18)

AKTUALNO

18 pridobili smo TRI MEDNARODNE

CERTIFIKATE KAKOVOSTI IN VARNOSTI

Dominika Oroszy, dr. med., pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost V UKC Ljubljana smo v letu 2017 na-

daljevali s postopkom akreditiranja zavoda in imeli spomladi obsežno mednarodno akreditacijsko presojo, ki je zajemala tri standarde kakovosti in varnosti: standard kakovosti za bolnišnice DIAS 4.0, standard kakovosti ISO 9001:2015 in standard kakovosti za zdravstveno dejavnost EN15224.

Trenutno smo edina zdravstvena ustanova v Slovenji, ki ima vzpo- stavljen sistem kakovosti po novem standardu ISO 9001:2015.

Mednarodni presojevalci so presojali sistem kakovosti in varnosti v UKC Ljubljana, vode- nje in upravljanje ustanove, zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, osredotočenost na paciente in zaposlene ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost.

Vodstvo in zaposleni v UKC Ljubljana smo se na presojo samostojno pripravljali vse leto in nadgradili sistem vodenja kakovosti v skladu s tremi standardi kakovosti. Enotna presoja je zagotovila poenotenje sistema kakovosti v vseh organizacijskih enotah in bila tudi s stroškovnega vidika racionalna, saj smo z eno presojo preverili skladnost delovanja UKC Lju- bljana z vsemi tremi standardi kakovosti, brez zunanjih svetovalcev.

Zagotavljanje visoke kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev je ena temeljnih usme- ritev UKC Ljubljana. Prepričani smo, da med- narodna presoja sistema kakovosti in varnosti pomembno pripomore pri zasledovanju tega cilja. Strokovno usposobljeni mednarodni presojevalci nedvomno uspešno odkrivajo neučinkovitosti in priložnosti v našem zavodu ter so spodbuda stalnemu izboljševanju, kar predstavlja dodano vrednost presoj.

Presojevalci presojajo tudi skladnost delovanja zavoda z nacionalnimi standardi in norma- tivi, internimi pravilniki, smernicami in predpisi. Preverjajo torej, ali vsa pravila dejansko živijo oziroma ali zavod dejansko izvaja svoje aktivnosti v skladu s predpisi.

V obdobju od leta 2011 do 2017 smo glede na ugotovitve presoj preverili in prenovili številna področja v na- šem zavodu:

• izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe (sistematično spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti, doseganje ciljev in uvajanje izboljšav),

• obvladovanje dokumentacije,

• integracija vodenja na vseh ravneh,

• dograditev sistema vodenja kakovosti,

• primerljivost med bolnišnicami (izidi zdravljenja),

• zmanjšanje stroškov (uspešnost in učin- kovitost),

• prenos dobrih praks iz mednarodnega prostora,

• zmanjšanje tveganja na posameznih po- dročjih dejavnosti,

• širitev varnostne kulture,

• prenova ključnih procesov, povezanih z varno zdravstveno obravnavo,

• izboljšanje sistema obvladovanja odklo- nov,

• izobraževanje in svetovanje vodstvu

“prenos dobrih praks” iz mednarodnega prostora.

Na področju fizičnega okolja, požarne varnosti in infrastrukture smo upoštevali zahteve nacionalnih standardov (požarna varnost, nacionalni standardi in predpisi za operacijske dvorane, standardi na področju higiene v bolnišnicah ipd.) ter adaptirali in prenovili posamezne prostore, ki niso več ustrezali na- cionalnim standardom in normativom:

• prenova treh operacijskih dvoran na Za- loški 2 (KO za travmatologijo),

• protipožarni načrt (protipožarna vra- ta, sistemi javljanja požara, Bolnica dr.

Petra Držaja, nekatere druge lokacije v UKCL),

• obnova sistema pohlajevanja posameznih klinik,

• obnova električne napeljave posameznih klinik,

• varno hranjenje zdravil – atestirani hladil- niki, centralni sistem nadzora temperatu- re in

• sistem centralnega nadzora temperatu- re in vlage v operacijskih dvoranah.

Dodatne investicije v infrastrukturo in nabavo potrebnih aparatur zagotavljajo ustrezno varnost za naše paciente in zaposlene.

Pri presoji v letu 2017 so presojevalci zaznali velik napredek v varnostni kulturi našega zavoda, zavzetost in podporo vodstva UKCL za trajnostni razvoj sistema kakovosti in varnosti ter vključenost zaposlenih, ki so začeli »živeti»

kakovost in varnost pri svojem delu.

Na osnovi poročila presoje smo pripravili na- črt korektivnih ukrepov, s pomočjo katerega zagotavljamo stalno izboljševanje kakovosti in varnosti v našem zavodu.

Zavedamo se, da certifikati predstavljajo le formalno zagotovilo za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo ter sta kakovost in varnost v naši ustanovi odvisna predvsem od ljudi, naših zaposlenih, ki jo pri svojem vsak- danjem delu tudi živijo, in naših pacientov, ki se vedno bolj aktivno vključujejo v proces zdravljenja.

(19)

AKTUALNO 19

Uspehi in možnosti za ženske na področju REKONSTRUKCIJE DOJK

Službi za odnose z javnostmi Onkološkega inštitute Ljubljana in UKC Ljubljana O zdravljenju raka dojk, možnostih

genetskega svetovanja in testiranja, genskega testiranja, preventivne odstranitve dojk in rekonstrukcije pri pacientkah z gensko mutacijo so na novinarski konferenci maja letos spregovorili prof. dr. Uroš Ahčan, dr.

med., predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., spec. kir., s Sektorja operativnih dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana, in doc. dr. Mate- ja Krajc, dr. med., vodja Ambulante za onkološko genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Lju- bljana, je predstavil, kakšne so bile operativne možnosti za pacientke v Sloveniji nekoč. V letu 1970 je bil končni videz ženske po zdravljenju raka dojke dramatičen, saj pacientke po radikalni ope- raciji takrat niso imele možno- sti rekonstrukcije dojk. Ostajale so jim brazgotine, operacije so bile dolge, prihajalo je do nepredvidljivih za- pletov. Korak naprej je naredil prof. dr. Zoran arnež, dr. med., z ekipo, in sicer mikrokirur- ško rekonstrukcijo z režnja, vendar pa je bilo število žensk, ki so se odločale za rekonstrukcije, bistveno manjše kot danes.

»Danes imamo poglobljeno strokovno znanje na področju patologije, več je diagnostičnih možnosti, pot do diagnoze je kratka, hitra, ima- mo napredne kirurške tehnike, možnosti obse- vanja, učinkovito in moderno tehnologijo, ki nudi obsevanje, preventivne in presejalne pro- grame, s katerimi odkrivamo bolezni v zgodnji fazi – to je takrat, ko imamo opravka z netipni- mi spremembami. S sistemskim zdravljenjem lahko začnemo že pred kirurškim zdravljenjem.

Z genskim testiranjem omogočamo preventiv- ne kirurške posege in odstranitev potencialno nevarnega tkiva pred boleznijo.

Z Onkološkim inštitutom delujemo v multidi- sciplinarnem pristopu. Kot celota delujemo ekipe iz dveh različnih inštitucij, sodelujemo

tedensko na skupnih konzilijih, kjer pripravimo za vsako pacientko pose- bej skupno strategijo zdravljenja raka dojke in rekonstrukcije dojke. Pohva- limo se lahko z dobrim načrtovanjem.

Bolnicam ponudimo različne možno- sti zdravljenja, pomembno pa je, da bolnice same izberejo možnost in obliko zdravljenja,« je povedal prof.

dr. Uroš Ahčan, dr. med.

V Sloveniji je rekonstrukcija dojke integralni del zdravljenja raka dojke.

Zanjo se v Sloveniji odloči več kot 60 odstotkov bolnic, kar je bistveno več kot v Evropi in v svetu.

Na področju onkološke kirurgije so bistvene spremembe na bolje – tehnike so postale bolj natančne, s tem da odstranijo obolelo tkivo in ohranijo bistveno več zdravega tkiva.

Med rekonstrukcijskimi možnostmi pa lahko izbiramo med različnimi tehnikami, kot so onkoplastič-

na kirurgija, avtologna rekonstrukcija – rekonstrukcija s telesnim lastnim tkivom, silikonski vsadki, anatomsko oblikovanje ali pa kombinacija različnih tehnik.

Lahko se pohvalimo, da je Slovenija po svojih mikrokirurški tehniki znana v svetu.

V 15 letih smo v Sloveniji opravili več kot 2300 rekonstrukcij. Več kot polovico na mi- krokirurški način s telesom lastnim tkivom. V zadnjih petih letih smo na mikrokiruški način operirali več kot 608 bolnic, v 99,6 odstotkih je operacija uspela. Operacije so zanesljive, in še več, poskušamo uvajati inovacije.

Ena izmed inovacij je tudi 3D tehnika operacije. 17-minutni video 3D operacije oblikovanja nove dojke je v celoti objavljen v prestižni knjigi

»Flaps and Reconstructive Surgery«

(Režnji in rekonstrukcijska kirurga) avtorjev Fuchan-Wei-a in Samirja Mardinija in Ljubljana je ponovno prepoznana v svetu. Mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki smo jo prvi na svetu izvedli v UKC Ljubljana, pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, dr. med., je bila uvrščena med najboljše rekonstrukcijske tehnike dojke in objavljena v najuglednejši knjigi »Flaps and Reconstructive Surgery«. Razvoj ki- rurških tehnik in možnosti za pacientke se še nadaljuje.

Metoda rekonstrukcijske dojke s 3D-modelom je bila v obliki videopo- snetka objavljena v temeljnem učbeniku, ki je nedavno izšel pri založbi Elsvier, kjer sta uredniško delo opravila legenda rekonstrukcijske kirurgije Fu Čan Vei s Tajvana in Samir Mardini z ugledne klinike Mayo.

Lahko smo ponosni, da je naše delo predstavljeno v tako uglednem temeljnem učbeniku rekonstrukcijske kirurgije. Inovativna ideja, trdo delo, sodelovanje med kolegi različnih strok, tudi Fakultete za strojni- štvo, so pripeljali do sodobnega pristopa, ki bo številnim kirurgom po svetu omogočil še boljše rezultate v korist bolnic z rakom dojk.

Uspešnost mikrokirurških posegov je v zadnji seriji 608 bolnic celo

99,6 odstotka, kar nas uvršča v svetovni vrh.

nadaljevanje na naslednji strani