POROČILO O RAZVOJU 2011

POROČILO O RAZVOJU 2011

U M A R

L J U B L J A N A , 5 . M A J 2 0 1 1

Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013

GOSPODARSKI RAZVOJNI CIL J – DOSEČI POVPREČNO RAZVITOST EU DO 2013

DRUŽBENI RAZVOJNI CIL J– KAKOVOST ŽIVL JENJA IN BLAGINJA PREBIVALSTVA

SONARAVNI RAZVOJNI CIL J– UVEL JAVL JANJE NAČELA

TRA JNOSTI

Oddaljevanje od gospodarskega cilja SRS zaradi nizke produktivnosti

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

104 104 105

108 107

84 84 84 85

82

88 87 88 91

88

70 75 80 85 90 95 100 105 110

2005 2006 2007 2008 2009

In de ks E U 27= 100

BDP na prebivalca po kupni moči in njegovi komponenti

Stopnja zaposlenosti Produktivnost BDP na prebivalca v SKM

V obdobju konjunkture premajhna usmerjenost v dvig dodane vrednosti in spremembo strukture gospodarstva

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

38,6

40,3 40,4

37 38 39 40 41

NIZKO tehnološko

zahtevne SREDNJE NIZKO tehnološko

zahtevne

SREDNJE VISOKO IN VISOKO

teh.zaht.

Zaostanek za povpr. produktivnostjo v EU-27 leta 2008, v o. t.

Zaostanek za povprečno produktivnostjo v EU-27

0 5 10 15 20 25 30 35 40

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu blaga, v %

Češka Madžarska Slovaška Slovenija

Industrijska politika premalo razvojno usmerjena

Vir: MF, preračuni Umar.

Razporeditev drž. pomoči po skupinah glede na njihove razvojne učinke, 2005-2008, struktura v %

66,0

15,3 16,4

2,3 34,9

23,4

37,4

4,4 0

10 20 30 40 50 60 70

Nizko Srednje nizko Srednje visoko Visoko

Delež, v %

Razporeditev državnih pomoči predelovalnim dejavnostim po tehnološki intenzivnosti

2000–2004 2005–2008

Sektorske 55,4 Regionalne

18,1 Razvojne 12,3 Okoljevarstvene

5,7

Druge (kultura) 3,7

Pomoči za

zaposlovanje 3,6 Sanacijske 0,5

Krepitev človeškega kapitala spremljata nizka učinkovitost in kakovost študija

Vir: OECD, Eurobarometer

69 65

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

JP KR DK FR BE ES IS FI NL PT EU-19 OECD UK SI NO SK PL MX SE NZ US

Stopnja dokončanja študija, leto 2008, v %

Stopnja dokončanja študija

0 5 10 15 20 25 30 35

LT SI SK CZ EE BG IT RO LV FR PL IS HU IE EL Skupaj HR PT TR UK NL ES BE MT FI LU AT NO DE DK CY SE

V %

Delež delodajalcev, ki niso zadovoljni z veščinami

diplomantov, leto 2010, v %

Povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, vendar še velik zaostanek pri inoviranju

Vir: SURS, EPO.

0 30 60 90 120 150

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

2002 2004 2006 2008 2009 2002 2004 2006 2008 2009 Št evi lo

D el ež i, %

Izdatki za RRD in patenti

EU27 SLO

Izdatki za RRD, v % BDP Št. patentnih prijav pri EPO, na

milijon prebivalcev

Zaposlovanje visokokvalificirane delovne sile za dvig dodane vrednosti ovira visoka davčna obremenitev dela

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

32 33 34 35 36 37 38 39

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

V %

SLO EU-27

Implicitna davčna stopnja na delo

Podjetniška aktivnost omejena s številnimi ovirami za poslovanje podjetij

Vir: Svetovna banka.

Uvrstitev Slovenije med 183 državami po enostavnosti poslovanja, leto 2011

Enostavnost poslovanja 42

Zaščita investitorjev 20

Ustanovitev podjetja 28

Zapiranje podjetja 38

Mednarodno poslovanje 56

Sodna uveljavitev pogodb 60

Pridobivanje gradbenih dovoljenj 63

Plačevanje davkov 80

Registracija nepremičnin 97

Pridobivanje posojil 116

V krizi poslabšanje konkurenčnosti

Vir: ECB, Združeni narodi, preračuni UMAR. Opomba: *v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu po klasifikaciji SMTK

SMTK šifra

Delež na svetovnem trgu,

letna rast v % 2001–

2007 2008–

2009

0 do 9 Skupaj 4,9 -2,8

5 Kemični proizvodi 5,8 0,7

6 Izdelki iz kovin, papirja,

tekstila ipd. 2,9 -6,6

7 Stroji in transportne

naprave 8,5 -0,2

8 Pohištvo, obleka, obutev

idr. 0,4 -8,6

-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

SI SK CY FI FR DE AT LU BE MT NL IT IE ES GR

Sprememba, v %

2010/ 2008

Relativna* dobičkonosnost

Zadovoljstvo z življenjem (skupaj zelo zadovoljni in zadovoljni) z začetkom krize upadlo

Vir: Eurobarometer, 2010, preračuni UMAR. Opomba: *Sedemletno povprečje je izračunano na podlagi 12 meritev zadnjih 7 let (odoktobra 2004).

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

DK LU SE FI NL UK IE BE AT SI DE FR CY PL CZ EU ES MT SK EE IT LV LT HU PT EL BG RO

Delež zelo zadovoljnih in zadovoljnih, v%

Junij 2010 Povprečje sedmih let, od oktobra 2004 do junija 2010, 12 meritev*

Razmere na trgu dela se poslabšujejo

Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.

10 15 20 25 30 35 40 45 50

sep.08 jan.09 maj.09 sep.09 jan.10 maj.10 sep.10 jan.11

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Brezposelni po starosti

do 30 let od 30 do 50 let nad 50 let

0 10 20 30 40 50 60 70

sep.08 jan.09 maj.09 sep.09 jan.10 maj.10 sep.10 jan.11

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Brezposelni po izobrazbi

Nizko Srednje Visoko

Dolgotrajna brezposelnost dvakrat višja

Vir: Eurostat.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Q 1 08 Q 2 08 Q 3 08 Q 4 08 Q 1 09 Q 2 09 Q 3 09 Q 4 09 Q 1 10 Q 2 10 Q 3 10 Q 4 10

D el ež v s ku pn i br ez po sel no st i, v %

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (leva os)

Delež dolgotrajno brezposelnih (desna os)

Stagnacija razpoložljivega dohodka prebivalstva in večja odvisnost od socialnih prejemkov

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *ocena UMAR.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6

2005 2006 2007 2008 2009 2010*

Realna rast, v %

Razpoložljivi dohodek

10,1

10,9 10,8 11,0

5,4 5,9 6,3 6,5

0 2 4 6 8 10 12

2007 2008 2009 2010*

V mrd EUR

Neto sredstva za zaposlene Socialni prejemki

Število prejemnikov plač se je zmanjšalo,

število prejemnikov socialnih transferjev pa povečalo

Vir: SURS, MDDSZ, ZRSZ.

620 640 660 680 700 720 740 760

400 500 600 700 800 900 1.000 1.100

jan.05 jan.06 jan.07 jan. 08 jan. 09 jan.10 jan.11 V 1.000

V EUR

Neto plača na zaposlenega in število prejemnikov plač Neto plača na zaposlenega (leva os)

Prejemniki plač pri pravnih osebah (desna os)

0 10 20 30 40 50 60

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10

Število prejemnikov, v 1.000

Prejemniki socialnih transferjev Denarna socialna pomoč

Denarno nadomestilo za brezposelnost

V porazdelitvi dohodka nobenih bistvenih sprememb

Vir: IER.

0 5 10 15 20 25 30 35 40

2005 2006 2007 2008 2009

Delež mase neto dohodka vseh zaposlenih, leto 2009, v %

Porazdelitev neto dohodka zaposlenih

0 5 10 15 20 25 30 35 40

2005 2006 2007 2008 2009

Delež mase neto dohodka vseh zaposlenih, leto 2009, v %

Porazdelitev neto dohodka zaposlenih

Tudi drugi kazalniki neenakosti kljub krizi relativno stabilni

Vir: Eurostat. Opomba: *materialna prikrajšanost po treh elementih prikrajšanosti.

Stopnja tveganja revščine

2008 2009

SLO EU-27 SLO EU-27

Skupaj 12,3 16,5 11,3 16,3

Brezposelni 37,6 44,5 43,6 45,3 Stari nad 65 let 21,3 18,9 20,0 17,8 Enostarševske družine 28,8 35,6 28,1 34 Kazalniki neenakosti

2008 2009

SLO EU- 27 SLO EU- 27

Stopnja materialne

prikrajšanosti* 16,9 17,3 16,2 17,2

Ginijev količnik 23,4 30,7 22,7 30,4

Kvintilni količnik 80/20 3,4 5,0 3,2 4,9

V čakanju na sistemske spremembe v sistemih socialne zaščite ponovno interventi ukrepi

• Sprejete sistemske spremembe večinoma še niso uveljavljene (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o urejanju trga dela, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o socialnovarstvenih prejemkih)

• Pomembne sistemske spremembe na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe še vedno v pripravi

• Težave javnih blagajn naraščajo

• Blažimo jih z interventnimi ukrepi

Znižanje emisij v obdobju krize predvsem posledica nizke gospodarske aktivnosti

Vir: ARSO, SURS, preračuni UMAR.

-10 -5 0 5 10

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Ra st , v %

Rast emisij toplogrednih plinov Realna rast BDP

0,80 0,85 0,90 0,95 1,00 1,05 1,10

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

V G g/ m io E U R, s ta ln e c en e 2000

Emisijska intenzivnost (TGP/GDP)

Povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) zaradi nižje rabe celotne energije in višje proizvodnje hidroenergije

Vir: SURS, preračuni UMAR.

12,9

0 2 4 6 8 10 12 14 16

0 1 2 3 4 5 6 7 8

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

V %

V mio toe

Raba obnovljivih virov energije - OVE (leva os) Raba ostale energije (leva os)

Delež OVE v oskrbi z energijo (desna os)

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

V mio toe

Drugo (biogoriva, bioplin, fotovoltaika) Hidroenergija Les

Višja energetska intenzivnost tudi zaradi visoke rabe goriv v cestnem prometu

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

0 50 100 150 200 250 300

IE IT DK MT ES PT EL UK AT LU LV EU -27 DE CY NL FR RO HU SI SE LT PO SK BE CZ FI BG EE

V toe /m io PPS , l et o 200 8

Energetska intenzivnost

Ostala porabe energije Poraba energije v cestnem prometu

Struktura blagovnega in potniškega prometa se je še poslabšala

Vir: Eurostat, SURS.

60 65 70 75 80 85 90

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

V % skupnega kopenskega blagovnega prometa

Cestni blagovni promet

81 82 83 84 85 86 87

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

V % skupnega kopenskega potniškega prometa

Potniški promet z osebnimi avtomobili

Slovenija EU-15

Nadpovprečni prihodki iz okoljskih davkov so bili do leta 2009 predvsem posledica visoke energetske rabe

Vir: Eurostat. Opomba: *ocena UMAR.

1,7

2,4

3,0 0,6

0,5

0,4 0,1

0,2

0,2

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0

EU-27 Slovenija Slovenija

2008 2009*

V % B DP

Prihodki iz okoljskih davkov

Davki na energijo Davki na promet

Davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

EU-27 Slovenija Slovenija

2008 2009*

V EUR/TOE

Implicitna davčna stopnja na rabo energije