, Zbirka zakonov.
XVIII. snopič:
Zakon o tisku.
V Ljubljani 1925.
Z a lo ž ila T is k o v n a z a d r u g a .
Delmiška ftiskansa, d . d . v Ljiafeljamio
Zbirka zakonov,
k i j ih i z d aja
Tiskovna za d ru g a v L ju b lja n i,
P r e š e r n o v a ulica š t. 5 4 .
I. snopič:
Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov ' in Slovencev.
(Tretji pregledani natisk.) II. snopič:
Zakon o volitvi y občinska zastopstva ▼ Sloveniji.
III. snopič:
Zakon o obči upravi. — Zakon o oblastni in sreski samoupravi. (Temu snopiču je pridejana kot pri
loga «Uredba o razdelitvi države na oblasti».) IV. snopič:
Zakon o zavarovanju delavcev. (Temu snopiču je pridejana kot priloga «Naredba o izvajanju zavaro
vanja po zakonu o zavarovanju delavcev».) V. snopič:
Zakon o zaščiti delavcev.
VI. snopič:
Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. — Zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin
in brezvestne spekulacije.
Nadaljevanje na tretji strani ovitka.
H 6 8 9 8
. ■ H
I UlZl '§■ A lek san d er I.,
V . / p o milosti b o lj! in narodni volji kralj grbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925., v L. redni seji, ki jo je imela dne 4. avgusta 1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili
v ° 6 -0 6 - ....
:on o tisku/
ki se glasi:
I. p o g l a v j e . Obče odredbe.
Člen 1.
Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih ali slikah, nariskih ali v drugih
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. avgusta 1925., St. 179 (XXXIX.
— 1925.), in v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» z dne 7. septembra 1925., št. 272/84.
H i
2 —predmetih, mehanično ali kemijski napravljenih za razmnoževanje, ki so namenjeni javnosti, ali v tako razmnoženih in razširjenih predmetih, v mejah, od
rejenih z ustavo in državnimi zakoni.
Člen 2,
Ukreniti se ne sme nobena preventivna odredba, v ' ki zaprečuje izhajanje, prodajanje in razširjanje spi
sov in novin, razen v primerih, ki jih določa ustava.
Člen 3.
Za tiskanje novin m spisov ni treba pooblastila nobenega oblastva; tudi ni treba polagati za njih tiskanje in izhajanje denarnega jam stva v obliki kavcije.
Člen 4.
Za tiskarske in knjigarske obratovalnice kot take veljajo glede otvarjanja odredbe trgovinskega zakona in obrtnega zakona.
Preden začno obratovati, morajo biti protokoli- rane pri pristojnem oblastvu.
Člen 5.
Izdajatelj novin in periodičnih spisov mora pri
javiti začetek njih izdajanja državnemu pravdniku, kjer pa tega ni, krajevnemu državnemu policijskemu (političnemu) oblastvu.
— 3 — Ta prijava mora obsezati:
1.) ime novin ali periodičnega spisa, ki naj se tiska;
2.) urednikovo ime in njega priimek z označbo njegovega stanovanja;
3.) ime tiskarne, ki naj tiska.
Državni pravdnik ali policijsko (politično) ob- lastvo mora izdati predložitelju potrdilo o prijavi.
Če ne izda pristojno oblastvo tega potrdila istega dne, sme izdajatelj tudi brez njega začeti z izda
janjem no vin in periodičnih spisov.
Izdajatelj mora takoj predložiti naknadno prijavo o vsaki izpremembi, ki nastopi po predloženi prijavi.
Člen 6.
Na vseh predmetih, omenjenih v členu 1. tega za
kona, ki so namenjeni javnosti, mora biti natisnjeno, vrezano ali vloženo to-le : kraj tiska ali izdelave, ime in priimek tiskarja ali tiskarne, odnosno vrezovalca, odnosno slikarja, in označba njegovega bivališča. Če je tiskarna delniška družba, mora biti označeno ime njenega predstavnika, ki se pozivlje na sodišče na
mesto tiskarne.
Od tega so izvzete kandidatne ali glasovalne liste, če ni na njih nič drugega razen onega, kar je predpisano z zakonom. Prav tako so izvzeti trgovski zapisniki, obrazci in ostalo, kar je potrebno za trgovski obrat, osmrtnice, vabila na razne zabave in
i
— 4 —
shode, če ni na njih nič drugega nego imena onih, ki se vabijo, dan, kraj, kjer bo zborovanje, in imena sklicateljev.
Clen 7.
Tiskar mora, preden začne razširjati natisnjene novine in periodične spise, poslati od vsakih izmed njih po pet izvodov državnemu pravdniku, odnosno krajevnemu policijskemu (političnemu) oblastvu, ki obdrži en izvod zase, izroči enega narodni knjižnici v Beogradu, enega vseučiliški knjižnici v Zagrebu, enega licealni knjižnici v Ljubljani, enega pa ob
lastni državni ali javni knjižnici.
Razširjanje se sme začeti, čim se ti izvodi izroče pristojnemu oblastvu.
Clen 8.
Na vsakih novinah in vsakem periodičnem spisu, ki izhaja v zgoraj označenih mesečnih ali krajših, pa tudi neenakih časovnih presledkih, morata biti ozna
čena poleg tiskarja tudi urednik in izdajatelj.
Njih ime in priimek, poklic in označba bivališča morajo biti natisnjeni na čelu ali na koncu lista.
Clen 9.
Urednik je ena izmed onih oseb, ki dejanski vo
dijo uredniški del novin ali periodičnih spisov. Ured
nik je odgovoren za kazniva dejanja, storjena s tiskom, po odredbah tega zakona.
- 5 -
Urednikovo ime se označuje na listu. Dopustno ni, označiti za urednika osebe, ki ni udeležena niti pri določanju smeri, v kateri se list urejuje, niti pri odločanju, ali naj se kakšno besedilo objavi ali ne.
Urednik sme biti vsak jx>lnoletni državljan kra
ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki mu niso sodno odvzete državljanske in politične pravice.
Urednik mora stanovati v kraju, kjer novine ali periodični spisi izhajajo.
En list ali spis sme imeti več urednikov. V tem primeru mora biti vsak izmed urednikov prijavljen po členu 5. tega zakona za oni del lista ali spisa, ki ga urejuje.
Dolžnosti in odgovornosti vsakega takega ured
nika za del lista ali spisa, ki ga urejuje, so iste kakor za urednika, ki urejuje ves list.
Člen 10.
Narodni poslanec ne sme biti urednik lista v dobi, dokler traja njegov mandat.
Ölen 11.
Urednik ne sme biti:
1.) kdor je obsojen zaradi zločina ali pregreška, če je storil te dejanji iz koristoljubja ali zoper javno moralo;
2.) zoper kogar je odrejen preiskovalni zapor v kazenskem postopanju, dokler traja ta zapor;
- 6 —
3.) kdor prestaja sodno sodbo na izgubo svobode, dokler traja zapor.
Člen 12.
Če je urednik zadržan, odsoten ali bolan, sme imeti svojega namestnika, za katerega veljajo po
vsem odredbe tega zakona.
Člen 13.
Kdor je označen na tiskani stvari za izdajatelja, se smatra po tem zakonu za lastnika njenega imena.
Brez dovolitve izdajateljeve, odnosno dovolitve njegovega pravnega naslednika, ne sme nihče začeti z izdajanjem novin ali periodičnega spisa z istim ali z drugim imenom, v katerem bi se jasno videla zlo
raba tega imena, in sicer dokler izhaja list in tri leta po prestanku.
Če je izdajatelj pravna oseba, politična stranka ali vobče združba več oseb, mora biti označena po
sebna oseba, ki se javlja kot njen predstavnik. Ta predstavnik mora biti državljan kraljevine, polno
leten ter mora uživati vse državljanske in politične pravice. Stanovati mora v kraju, kjer se izdaja tiskana stvar. Zanj veljajo vsi predpisi o izdajate
ljevi odgovornosti.
Na inventarju uredništva obstoji molče zakon
ska zastavna pravica v korist države s pravico iz
ključnega prvenstva za pobiranje denarnih kazni,
sodnih taks in kazenskih stroškov in v tožiteljevo korist za povračilo škode. Prenos velja samo pod tem bremenom.
Člen 14.
Razširjevalec je oni, ki tiskane stvari prileplja, izobeša ali pušča na javnem kraju, pristopnem ob
činstvu, ali jih izroča drugim osebam, ki niso udele
žene pri njih napravljanju.
Razširjevalec, ki opravlja razširjanje kot obrt, se mora predhodno prijaviti policijskemu (politič
nemu) oblastvu svojega stanovališča.
Prijava mora obsezati: razširjevalčevo ime in njegov priimek, označbo ulice in številke hiše, kjer stanuje, leta starosti in rojstni kraj. Razširjevalec mora imeti najmanj 16 let.
Za prijavo ni treba plačati nobene takse.
K o se predloži taka prijava, ni treba nobene do
volitve za razširjanje in prodajanje tiskanih stvari.
Policijsko (politično) oblastvo izda predložitelju pri
jave istega dne brezplačno potrdilo, da je prejelo prijavo. To potrdilo velja za legitimacijo za razšir
janje in prodajanje tiskanih stvari. Osebe, ki so kaz
novane zaradi zločina ali pregreška iz koristoljubja, ne smejo biti, one pa, ki se kaznujejo, ne smejo ostati razširjevalci.
Ti predpisi se ne tičejo spisov, omenjenih v dru
gem odstavku člena 6.
Člen lo .
Izredne izdaje novin se smatrajo za sestavni del redne izdaje in zanje veljajo isti predpisi kakor za redne izdaje.
Člen 16.
V vsaki občini mora odrediti občinsko oblastvo kraj. kamor naj se prilepljajo uradna tiskana na
znanila.
Privatna naznanila se ne smejo prilepljati na javna poslopja, na poslopja za službo božjo in za pouk in na spomenike.
Na privatna poslopja in ograje se ne smejo pri
lepljati nikakršna naznanila, če tega lastnik ne dovoli.
I I . p o g l a v j e .
O avtorski, izdajateljski pravici.
Člen 17.
Tvorec pismenega sestavka v novinah ali perio
dičnih in drugih tiskanih spisih se zaščituje s tem zakonom, kolikor ne dajo te zaščite zakoni, ki so v veljavi, zoper tiskarja .in druge osebe na ta način, da se mu priznava izključna pravica, da sam raz
množi svoje besedilo ter ga nadalje razširi.
Ta pravica svojine traja 25 let po tvorčevi smrti v korist njegovih naslednikov.
Oškodovanec ima pravico do povračila škode v redni civilni pravdi.
III. p o g l a v j e .
Inozemski tisk.
Ölen 18.
Novinam in spisom, tiskanim v inozemstvu, in onim, ki vobče izhajajo v inozemstvu, kakor tudi predmetom, izdelanim po mehanični ali kemijski poti in namenjenim za razmnoževanje ostvarjene misli v narisku ali sliki, ali drugemu predmetu in tako raz
množenim predmetom je svobodno prihajanje v kra
ljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Če imajo tako natisnjeni ali izdelani ali razmno
ženi predmeti v sebi kaznivo dejanje iz člena 19.
tega zakona ali če bi bili naperjeni zoper interese države, jim sme ministrstvo za notranje posle za
braniti prihajanje v državo. Ta zabrana se objavi v «Službenih Novinah». Prav tako se sme ta pre
poved razveljaviti po odločbi ministra za notranje posle. Razveljavitev prepovedi se objavi v «Služ
benih Novinah».
IV. p o g l a v j e .
Zabrana.
Člen 19.
Zabrani se razširjanje in prodajanje novin in drugih tiskanih spisov, če obsezajo:
1.) uvredo vladarja in članov kraljevskega doma;
2.) uvredo tujih državnih vladarjev;
— 10 — 3.) uvredo narodne skupščine;
4.) neposređnje pozivanje državljanov, naj silo- ma izpremene ustavo ali državne zakone; in
5.) težko kršenje javne morale.
Prav tako se sme zabraniti izhajanje ali raz
širjanje novin in tiskanih spisov, ki izzivajo mržnjo zoper državo kot celoto, verski in plemenski razdor, prav tako pa tudi, če posredno pozivajo državljane, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, samo če se iz besedila jasno vidi, da merijo z njim na takšno pozivanje državljanov.
Ölen 20.
Kraljevski dom sestavljajo: kraljica soproga, živi kraljevi predniki in potomci v premi vrsti s svojimi soprogami, rodni bratje in njih potomci s soprogami in sestre vladajočega kralja.
Ölen 21.
Zabrano razširjanja in prodajanja novin in spi
sov odreja v vseh primerih člena 19. ono oblastvo, ki se mu po členu 7. tega zakona izroča po pet ob
veznih tiskanih izvodov.
Y vseh teh primerih mora to oblastvo izreči za
brano z obrazloženo pismeno odločbo, ki jo takoj izroči istočasno uredništvu in pristojnemu sodišču.
Po prejemu akta mora sodišče v senatu treh sod
nikov v 24 urah potrditi ali razveljaviti prepoved
- l i
ter odločbo, če ni pritožbe v zakonskem roku, po
slati v izvršitev. Drugače se smatra zabrana za razveljavljeno. Dan, ko sodišče ne uraduje, se ne šteje.
Odločba o zabrani mora točno označiti mesta, zaradi katerih, in navesti zakonske predpise, po ka
terih se izreka zabrana.
Člen 22.
Zoper sodno odločbo o zabrani se sme pritožiti toženec na apelacijsko sodišče v 24 urah po priob- čitvi sodne odločbe, državni pravdnik ali policijsko (politično) oblastvo pa samo v primerih točke 1.) člena 19. tega zakona. Pritožba se izroči neposredno sodišču, ki je odredilo zabrano, ali pa pošti na po
vratni recepis. Sodišče odpremi pritožbo takoj po nje prejemu z aktom k apelacijskemu sodišču. Ape
lacijsko sodišče mora izdati odločbo v 48 urah.
Sodna odločba, s katero se odobruje zabrana, ne vpliva na poznejšo sodno odločbo o tem, ali gre ali ne gre za kaznivo dejanje.
Člen 23.
Ob vojni in mobilizaciji se sme zabraniti izhaja
nje in razširjanje vsakih novin in drugih tiskanih stvari, če obsezajo ono, kar je cenzura zabranila tiskati.
V tem primeru ni potrebna nobena utemeljitev zabrane pri sodišču, ampak takoj se predloži pri-
2*
- 12 —
java sodišču in uvede kazensko postopanje zaradi izvršenega kaznivega dejanja.
Člen 24.
* Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi ali predmeti, razmnoženi in namenjeni za raz
širjanje.
Z odločbo o zabrani se sme odrediti, da se za
pečatijo tiskarski stavek, plošče in kamenorezi. Z iz
vršno sodno odločbo se sme tiskarju tudi odrediti, da razmeče tiskarski stavek, izdolbe plošče in izbrusi kamenoreze.
Na dele, ki niso inkriminirani in ki se dado ločiti, kakor so priloge novinam ali zvezki periodič
nega spisa ali pole iz navadnih knjig, se zabrana ne nanaša.
Oblastvo, ki izvrši zabrano, mora izdati pri
zadeti osebi potrdilo o zaplenjenih stvareh.
Člen 25.
Zabrana se smatra za razveljavljeno ali razšir
janje lista za dovoljeno:
1.) če apelacijsko sodišče razveljavi odločbo so
dišča prve stopnje o zabrani ali če apelacijsko so
dišče odobri odločbo sodišča prve stopnje, s katero je zabrana razveljavljena;
2.) če apelacijsko sodišče spozna, da državni pravdnik ali policijsko (politično) oblastvo ali so-
đišče prve stopnje niso postopali v odrejenih rokih ali jih niso ukoristili;
3.) če ne predloži pristojno oblastvo redne tožbe (kazenskega zasledovanja) pristojnemu sodišču prve stopnje v osmih dneh, ko je bila priobčena odločba tega sodišča o odobreni zabrani. Sodišče takoj ob
vesti pošto z odlokom uradoma, da je zabrana raz
veljavljena.
Državni pravdnik ali policijsko (politično) ob
lastvo mora, če se zabrana razveljavi, izvode ti
skane stvari in ostalo, kar se je ob zabrani odvzelo, takoj vrniti in nepoškodovano izročiti ter razglasiti v «Službenih Novinah», da je zabrana razveljav
ljena.
V . p o g l a v j e . Popravek.
Ölen 26.
Urednik novin ali periodičnega spisa mora spre
jeti in natisniti v novinah ali spisu vsak popravek o činjenicah, priobčenih v njegovem listu, ki mu ga pošlje oblastvo. Prav tako mora natisniti popravek privatne ali pravne osebe, katere ime je v zvezi z njenim delovanjem ali življenjem omenjeno v no
vinah ali spisu, ki jim je on urednik, bodisi da se označujejo natisnjene činjenice, navedene v po
pravku, za neresnične, bodisi da se navajajo v njem činjenice, s katerimi se izpodbijajo natisnjene činje
nice.
— 14 -
Kdor pošlje popravek, mora točno navesti bese
dilo, ki ga popravlja, stran in stolpec kakor tudi številko novin, v kateri se je besedilo natisnilo. Po
pravek se pošlje uredniku po pošti na povratni rece- pis ali pa po pristojnem sodišču prve stopnje. So
dišče mora poslati uredniku popravek še istega dne.
Ölen 27.
Popravek se mora natisniti v prvi ali drugi pri
hodnji številki najkesneje v dveh dneh, ko ga ured
nik prejme, brez vsakih dostavkov, zgolj v besedilu in pod istim naslovom, brez izprememb ali vstavkov.
Popravek se mora natisniti v onem delu novin, v katerem je bilo besedilo, na katero se nanaša, in s takimi črkami, kakršne so v besedilu, ki se po
pravlja. Popravek se ne sme prekiniti, če besedilo, na katero se nanaša, ni bilo prekinjeno.
Popravek se natisne brezplačno.
Ölen 28.
Urednik je oproščen dolžnosti, natisniti popravek:
1.) če popravek ni podpisan ali če ga ni podpisala ona fizična ali pravna oseba, katere ime je v bese
dilu omenjeno;
2.) če je popravek, poslan po oblastvu ali pri
vatni osebi, dvakrat večji od stavka stvari, ki se popravlja;
3.) če obseza popravek kaznivo dejanje ali če je nevljudno spisan;
— 15 -
4.) če je spisan popravek v drugem jeziku nego sestavek, ki se popravlja;
5.) če je minilo šest tednov od dne, ko je bilo besedilo objavljeno.
Ölen 29.
Urednik, ki brez razloga neče sprejeti popravka, osnovanega na zakonu, ali ki v roku, katerega pred
pisuje ta zakon, ne uvrsti popravka, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev, v sodbi pa se izreče, da mora uvrstiti dotični popravek v prvo številko svo
jih novin ali svojega spisa, ki izide po polnoveljavni sodbi.
Kar se tiče popravkov oblastev, zastopa tožbo javni obtožitelj, privatna oseba pa po privatni tožbi.
Sodišče mora odrediti v takih primerih razpravo najkesneje v treh dneh.
V I . p o g l a v j e . Cenzura.
Člen 30.
Cenzura se ustanavlja samo ob vojni in mobiliza
ciji, in sicer samo za stvari, ki jih določa ta zakon.
Cenzura domačega tiska sestoji iz tega, da se zaprečuje tiskanje nedopuščenih objav.
Cenzura inozemskega tiska sestoji iz tega, da se enostavno zabrani prihajanje tiskanih predmetov iz
— 16 —
sovražnih in drugih držav, če in kolikor se vidi to ministru za notranje posle potrebno.
Vojaška cenzura se prične glede tiska v trenutku odrejene mobilizacije ter prestane sama po sebi v trenutku odrejene obče demobilizacije.
Člen 31.
Cenzura se vrši tako, da se mora od vsakih novin ali periodičnih spisov ali vobče od vsake publikacije v tisku, preden se natisne, oddati po en izvod prve
mu pristojnemu vojaškemu in policijskemu (politič
nemu) oblastvu.
Samo to, kar dopusti policijsko (politično) ali vojaško oblastvo, se sme natisniti za razširjanje in tudi razširjati.
Minister za vojsko in minister za notranje posle smeta odrediti isto osebo, ki vrši cenzuro.
Clen 32.
Za nedopustno objavljanje ob mobilizaciji ali vojni se smatra vsako tiskanje poročil:
1.) ki obsezajo vesti in podatke o mobilizaciji in gibanju vojske; o organizaciji in formaciji vojske in nje oborožitvi, obleki, prehrani in zdravstvenem stanju; o jakosti poedinih armij in oddelkov, njih številu in sestavi in imenih komandantov; o raz
poredu, položaju in delovanju vojske; o prispevanju
- 17 -
vojaškega materiala ali o nakupovanju vojnih po
trebščin v državi ali zunaj nje; o stanju cest na kopnem in v vodi; o vremenu in temperaturi in njiju vplivu, če učinkujeta škodljivo na operacije in zdravstveno stanje v vojski in državi;
2.) o številu mrtvecev in ranjencev, razen če je to izrečno dopuščeno; o kraju, kjer je kdo padel ali kateri edinici je pripadal ali za katero boleznijo je umrl; o pojavu nalezljive bolezni v vojski ali državi;
o uspešnem učinku ali o škodi, ki jo je prizadel sovražnikov ogenj; o neredih v vojski na fronti ali v zaledju; o nezgodah v vojaškem delu ali v zaledju, o katastrofi na železnici, požaru, eksploziji; o umiku, porazu, izgubi kakšnega položaja, trdnjave, zastav, vojnega materiala, razen če je to izrečno dopuščeno;
3.) o vojaških operacijah in politični situaciji, najsi je resnično ali ne, če minister za vojsko ali vrhovna komanda ali minister za notranje posle za
brani takšno objavljanje;
4.) s katerimi se kritizira delovanje starejšin vojske ali se priobčuje v porogljivem tonu ali vobče na način, ki bi škodoval ugledu in slovesu starejšin ter ubijal vero v duha in vrlost vojske; s katerimi se zlonamerno objavljajo škode, prizadete z vojno;
in s katerimi se zahteva prestanek vojne;
5.) s katerimi se izkrivljajo uradna poročila ali ki obsezajo lažnive neverificirane ali vznemirjujoče vesti o naši ali zavezniški vojski in o občem stanju v državi;
3
6.) vesti, ki ogražajo javni mir in red ali vobče interese' države.
VI I . p o g l a v j e . Odgovorne osebe.
Ölen 33.
Za kazniva dejanja, učinjena s tiskom, odgovar
jajo pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširjevalec : po odredbah tega zakona.
Ölen 34.
Pisec je v prvi vrsti odgovoren kot glavni sto
rilec za vsako natisnjeno besedilo, ki ga je on na
pisal (sestavil) in podpisal, bodisi z imenom in pri
imkom, bodisi samo z imenom ali samo s priimkom ali z njiju začetnima črkama, bodisi s svojim znanim psevdonimom, če morejo tožitelj ali urednik in sodi
šče na podstavi teh označb in drugih dokazov ugo
toviti njegovo osebo ali če more urednik z izkazom njegovega pristanka za natisk in podpis besedila ugotoviti njegovo osebo kot pisca.
Pisec je odgovoren tudi za besedilo, ki ga ni podpisal, če urednik izda in nedvomno dokaže, da je izdana oseba pravi pisec in da se je natisnilo bese
dilo s piščevo dovolitvijo.
Öe se je objavilo po tisku besedilo brez piščeve dovolitve, se smatra urednik ali objavitelj za pisca,
- 19 -
zoper katerega se mora tudi uporabiti kazen. Pravi pisec v tem primeru ne sme biti kaznovan.
Člen 35.
Urednik je odgovoren za vse, kar je v novinah-1 ali v periodičnem spisu natisnjeno brez čigar k oli podpisa ali z nepopolnim imenom ali psevdonimom ali z začetnima črkama imena in priimka take osebej katere istovetnosti sodišče ne more dognati ali ured
nik neče razkriti, nadalje če je podpisnik besedila izmišljena ali napačno označena oseba ali če je pravi podpisnik izven dosega naših oblastev.
Člen 36.
Kdor je oškodovan s kaznivim dejanjem, sme razširiti svojo tožbo zoper urednika do glavne raz
prave na drugo osebo, ki je pravi urednik, če izkaže verjetnost, da oseba, označena na listu za urednika, ni dejanski urednik po členu 9. tega zakona. Če so
dišče po svobodnem prepričanju to ugotovi, odgo
varja za besedilo dejanski urednik.
Člen 37.
Izdajatelj ali naročitelj je odgovoren toliko, ko
likor je aktivno sodeloval pri publikaciji okrivljene
ga dela ali kolikor je opus'til dolžno pazljivost.
Izdajatelj se oprosti kazenske odgovornosti za-^
radi opuščene dolžne pazljivosti, če pove in d o k ^ e pri prvem zaslišanju, kdo je pisec ali u r e d n ik .^ ’8 ^
H n z ì
— 20 —
Ölen 38.
Tiskar je odgovoren, če niso znani ne pisec ne urednik ne izdajatelj ali če natisne kaj brez označbe svoje tiskarne, a je označba predpisana z zakonom.
Za tiskarja se smatra lastnik tiskarne. Öe vodi tiskarsko obratovalnico oblastvu prijavljen poslo
vodja ali zakupnik, odgovarja po tem zakonu ta poslovodja ali zakupnik. Lastnik tiskarne odgovarja solidarno s poslovodjo ali zakupnikom za vse de
narne kazni, stroške in za povračilo škode po tem zakonu.
Ölen 39.
Razširjevalec ali prodajalec je odgovoren, če se ne ve, kdo je tiskar natisnjenega predmeta, ki ga razširja, ali če se na natisnjenem predmetu ne vidi, kdo je pisec, urednik ali izdajatelj, ter obseza pred
met vrhu tega kaznivo dejanje.
Razširjevalec ali prodajalec odgovarja, če vedo- ma razširja tiskane predmete, katerih razširjanje je prepovedano.
Ölen 40.
Denarne kazni, sodne takse in stroške morajo položiti obsojene osebe pri sodni blagajni v osmih dneh, ko postane sodba izvršna.
Kazen in sodni stroški se izterjavajo eksekutivno po veljavnih predpisih.
— 21 —
Povračilo prisojene škode, mora položiti obsoje
nec oškodovancu najkesneje v 14 dneh, drugače se izterja oškodovančeva terjatev eksekutivno po pred
pisih civilnega sodnega postopanja.
Kolikor se vse to ne bi moglo izterjati od ob
sojenih oseb, se izterja od izdajatelja.
Denarne kazni, sodne takse in stroški se izter
jajo od tiskarja, če se ne morejo izterjati ne od ob
sojenih oseb ne od izdajatelja, ako gre za kazniva dejanja, določena v členih 45. in 52. tega zakona.
Glede izdajatelja in tiskarja ugotovi sodišče s posebno odločbo, ki je izvršna, da je nastopil primer njiju odgovornosti po tem členu.
Ce se v označenih rokih plačilo ne izvrši, odredi sodišče s svojo odločbo, ki je izvršna, v prvem pri
meru na zahtevo državnega pravdnika ali policij
skega (političnega) oblastva, v drugem primeru pa na zahtevo oškodovančevo in po zaslišanju držav
nega pravdnika takoj, najkesneje pa v osmih dneh po prejemu zahteve, da se mora nadaljnje izdajanje novin ali periodičnega spisa ustaviti.
Ta ustavitev traja, dokler se ne izplača vse, kar je določeno v tem členu.
Ölen 41.
V primerih, določenih v členih 45. in 53. tega za
kona, odgovarjajo pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširjevalec vsak zase, kakršna je pač njih subjek
4
— 22 -
tivna odgovornost, po predpisih kazenskega zako
nika, ne glede na odredbe členov 36. do 41. tega zakona.
Člen 42.
Za kazniva dejanja iz občega kazenskega zako
nika, ki jih učinijo druge osebe zaradi neposred- njega izpodbadanja s tiskom, odgovarjajo osebe, označene v členu 33. tega zakona, kot soudeleženci vsaka zase in kakršna je pač njih subjektivna od
govornost, po občem kazenskem zakoniku, kolikor niso ta dejanja omenjena v tem zakonu.
Kazniva dejanja, ki niso omenjena v tem zakoriu, a so učinjena s tiskom, se kaznujejo po zakonih, v katerih so omenjena.
«•
V I I I . p o g l a v j e . K a z n iv a d e ja n ja . 1.) Zoper obče interese.
Člen 43.
Kdor izpodbada s tiskom na izvršitev takega kaznivega dejanja iz občega dela vojaškega kazen
skega zakona, ki se kaznuje s smrtjo, robijo ali za- točenjem, daljšim od petih let, a vkljub nastali nevarnosti ne nastopi posledica kazni po kazenskem zakoniku, se kaznuje za to izpodbadanje z zaporom do petih let.
- 23 m Ölen 44.
Kdor izpodbada s tiskom na izvršitev drugega kaznivega dejanja iz istih zakonov, ki se kaznuje z robijo ali zatočenjem do petih let ali z zaporom ali z odvzemom zvanja ali v denarju, a vkljub nastali nevarnosti ne nastopi posledica kazni po teh za
konih, se kaznuje za to izpodbadanje z zaporom do treh let.
Člen 45.
Kdor s tiskom neposredno ali posredno, oprav
ljaj e komunistično ali anarhistično propagando ali hvalisaje uporabo nasilja, izpodbada državljane, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, se kaznuje z zaporom do petih let in v denarju do 50.000 dinarjev.
Člen 46.
Kdor objavlja po tisku očigledno izmišljene in neresnične vesti ali kdor objavlja falzificirane listi
ne, ki se dado lahko spoznati kot take, z namenom, da s tem vznemiri javno mnenje in da s tem izzove nevarnost, da se. stori zločin ali pregrešek po občem ali vojaškem kazenskem zakoniku, se kaznuje z za
porom do enega leta ali v denarju do 10.000 di
narjev.
Prav tako se kaznuje, kdor poziva, naj se naruši javni red in mir, ter bi zaradi tega utegnila nastopiti nevarnost.
- 24 -
Kdor raznaša v spekulativne namene s tiskom neresnične vesti, ki utegnejo vplivati na tečaj cen življenskim potrebščinam, denarju in državnim vred
nostnim papirjem, se kaznuje z isto kaznijo.
Člen 47.
Kdor izziva s tiskom mržnjo zoper državo kot celoto ali verski in plemenski razdor, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in v de
narju do 10.000 dinarjev.
Člen 48.
Kdor izpodbada s tiskom na mržnjo ali prezira- nje_ zoper vojsko ali častniški zbor ali kdor seje razdor in nezaupanje v vojski ali kdor odvrača vo
jaške obveznike ali vojaške osebe od izvrševanja vojaške dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Kdor vedoma draži en družabni razred na dru
gega ali kdor zlonamerno izziva preziranje ali za
smehovanje državnih naprav, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
Člen 49.
Kdor s tiskom težko prekrši javno moralo, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev.
Nemoralni nariski, pornografska besedila, gra
vure in slike se morajo uničiti.
- 25 -
Kdor objavlja po tisku razglase, ki se nanašajo na spolno življenje ali'n a preprečevanje spolnih bo
lezni ali na njih zdravljenje, na tak način, da se s tem žali sramežljivost ali ograža javna morala; po
tem kdor oglaša ali ponuja s tiskom sredstva, ki preprečujejo porod, ali sredstva za odpravljanje plodu ali ponuja način ali priliko za odpravljanje, se kaznuje, kolikor ni v tem težjega kaznivega dejanja, z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Clen 50.
Kldor s tiskom zlonamerno omalovažuje ali žali eno izmed priznanih ver, se kaznuje z zaporom do treh mesecev.
Člen 51.
Kdor s pretečim ali vsiljivim vedenjem izprosi ali izsili zase ali za koga drugega korist za to, da v tisku kaj zamolči ali popravi ali pa da kaj objavi za takšno nagrado, ki ni sorazmerna z nasprotno vrednostjo, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Če ostane dejanje pri poizkusu, se kaznuje z za
porom do šestih mesecev.
2.) Zoper čast.
Člen 52.
Kleveta je po tem zakonu, če. se o eni ali več fizičnih ali več pravnih osebah na način, označen v
T - T
- 26 -
členu 1. tega zakona, kaj neresničnega priobči aii raznese, kar utegne škodovati nje časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu.
Za kleveto se smatra tudi ponatiskovanje takih besedil ali pozivanje nanje; prav tako pa se smatra za kleveto tudi vsaka insinuacija zaradi klevetanja, kadarkoli se more ugotoviti iz besedila samega ali v zvezi z drugim besedilom, v istem ali drugih listih in spisih istega ali drugega pisca, da je imel pisec, vedoč za vsebino teh besedil, namero povedati, da obstoji nekaj, kar utegne škodovati oklevetančevi časti, njega dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu.
Kleveta obstoji tudi, če oklevetanec ni imeno
van, ako je drugače jasno označen.
Za uvredo po tisku se smatra, če kdo na način, označen v členu 1. tega zakona, uporabi psovko ali besede ali izraze preziranja ali omalovaževanja, ne da bi navedel činjenice glede fizične ali pravne
osebe. . ;
Kleveta, ne pa uvreda, obstoji, če se oseba, o kateri se govori v besedilu, nazove z izrazom, ki zbudi domnevo, da obstoji činjenica, ki utegne ško
dovati nje časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu, a to ne bi bilo resnično.
Člen 53.
Kdor uvredi kralja ali člana kraljevskega doma, se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
- 27 —
Kdor uvredi tujega državnega poglavarja ali narodno skupščino, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Objavljanje karikatur o kralju ali članih kraljev
skega doma se smatra za uvredo.
Kdor okleveta kralja ali člana kraljevskega doma, se kaznuje z zaporom od enega leta do de
setih let in v denarju od 20.000 do 200.000 dinarjev.
Kdor okleveta tujega državnega poglavarja ali narodno skupščino, se kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev.
Člen 54.
Kdor priobči uvredo sodišč, vojske, javnih ura
dov, članov narodne skupščine, predstavnikov obla- stev ali vobče javnih Uslužbencev kakor tudi držav
ljanov, ki opravljajo stalno ali začasno javno službo ali izvršujejo javno dolžnost, se kaznuje, če se na
naša uvreda na to njih svojstvo, z zaporom do dveh let.
Zaradi klevete se kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev.
Člen 55.
Če je oklevetanih z enim besedilom več ozna
čenih oseb na ta način, da je oseba, na katero meri kleveta, nedovoljno označena, se smatra, da je oklevetana vsaka izmed onih, na katero se p opol-
— 28 —
noma nanaša označba, kolikor je pač je, in vsaka izmed njih ima pravico, vložiti tožbo zoper klevet
nika. Na vse te tožbe izreče sodišče eno sodbo.
Če je oklevetana vrsta fizičnih ali pravnih oseb ali več oseb, ki pripadajo tej vrsti, smejo vložiti eno tožbo in obtoženec se ne kaznuje, ako dokaže, koli
kor je dokazovanje dopustno, da je glede katerekoli osebe res ono, kar je v besedilu, povedanega.
Člen 56.
Kdor uvredi fizično ali pravno osebo, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Zaradi klevete se kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev.
Člen 57.
Kdor spravi po tisku v javnost tuje osebne (pri
vatne) in.domače razmere in s tem po oceni sodišča naruši čigarkoli mir in zadovoljnost, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in v de
narju do 10.000 dinarjev.
Člen 58.
Uvreda in kleveta umrlih oseb se kaznuje na tožbo njih sorodnikov v navzgornji in navzdolnji vrsti žene ali moža in varuha, kakor bi bila učinjena živim osebam, če se je učinila z namenom, razžaliti
čast ali škodovati ugledu teh oseb. Ce se vloži več tožb, se sodi po prvi tožbi in se izreče ena sodba.
Omenjeni sorodniki, v takem primeru zakonski drag in varuh, imajo pravico do popravka po čle
nu 26. tega zakona,
Člen 59.
Kdor s tiskom poveličuje izvršitev navadnega zločina ali pregreška, se kaznuje, kakršnega značaja in teže je pač dejanje, z zaporom do šestih mesecev.
Člen 60.
Ce sodišče ugotovi, da je meril klevetnik s po
sebnim načrtom na to, da bi uničil dobro ime ali kredit oklevetane osebe, sme obsoditi klevetnika na zapor od šestih mesecev do treh let in v denarju do 30.000 dinarjev.
Člen 61.
Resničnost činjenic se sme dokazovati vselej, kadar gre za kleveto, razen če se nanaša činjenica:
1.) na kralja in kraljevski dom, tuje državne po
glavarje in narodno skupščino;
2.) na rodbinsko življenje ali moralo članov v rodbini.
Člen 62.
Oklevetanec ima pravico do materialne odškod
nine. Znesek odškodnine določi sodišče v istem po
stopanju. Odškodnina za klevete ne sme biti manjša
- 30 —
od denarne kazni, prisojene za to dejanje; če pa ima oklevetana oseba javno službo, se odškodnina po*
veča.
Clen 63.
Na tožiteljevo zahtevo odloči sodišče, da se mora natisniti sodna sodba v celoti ali v izpisku ob ob
sojenčevih stroških v listu, v katerem je bilo inkri
minirano besedilo objavljeno. Ce gre za kleveto, se objavi sodba na čelu lista, če pa gre za uvredo, v onem delu, v katerem je bilo besedilo v listu ob
javljeno.
Člen 64.
Če se je zgodilo pred uvredo po tisku izzivanje ali nezakonito postopanje ali če so se zgodile uvrede vzajemno, smatra sodišče takšno postopanje za olaj
šujočo ali opraščujočo okolnost, kakor se pač sni
dejo prilike, ob katerih so bile učinjene.
3.) Čisto tiskarskega značaja.
Člen 65.
Kdor neresnično objavi besedilo s čigarkoli pod
pisom, pa se ugotovi, da ga podpisana oseba ni po
oblastila, postaviti njen podpis, se kaznuje z za
porom od šestih mesecev do treh let.
Clen 66.
Z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 3000 dinarjev se kaznuje, kdor objavi po tisku:
- 31 —
1.) tožbo ali katerekoli spise o kazenski pravdi, dokler se ne prečitajo na ustni razpravi;
2.) poročilo z razprave o kleveti, kjer dokazo
vanje klevete ni dopuščeno;
3.) nedovršene spise civilnih pravd brez izrečne dovolitve sodišča;
4.) posvetovanje ali glasovanje sodišč o kazen
skih in civilnih predmetih;
5.) privatna pisma, brzojavne depeše ali telefon
ske pogovore, za katere nima dovolitve od pisca ali govornika in ki nimajo občega javnega ali zgodo
vinskega interesa.
Clen 67.
Z zaporom do petih let in v denarju do 10.000 di
narjev se kaznuje, kdor objavi po tisku:
1.) poročila s kazenske razprave o dejanjih vele
izdaje in izdaje domovine, če je bila javnost raz
prave o njih izključena;
2.) uradna poročila in priobčila o gibanju voja
ških oddelkov, o vojaški opremi, o stanju utrdb in o drugih sredstvih vojaške in državne obrambe, iz- vzemši vse ono, kar se objavi uradoma;
3.) poročila iz tajnih sej narodne skupščine;
4.) uradno zaupno korespondenco, če izvira iz tega po oceni sodišča škoda za javne državne interese;
5.) besedila, ki jih je vojaška cenzura pre
povedala.
- 32 — Ölen 68.
Urednik novin ali periodičnega spisa, ki ne na
tisne sodne sodbe, katere celotni natisk je odredilo sodišče s svojo sodbo v postopanju zaradi uvrede ali klevet tožitelja, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Ge list ne objavi v prvi in najkesneje v tretji prihodnji številki popravka, katerega natisk je od
redilo sodišče, po členu 29. tega zakona, odredi sodišče ustavitev lista, dokler -ne natisne popravka.
Ölen 69.
Kdor razširja ali prodaja zaplenjene tiskane stvari domačega ali inozemskega tiska, katerih za
brana je bila objavljena, pa ve za to, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
Ölen 70.
Y denarju do 3000 dinarjev ali z zaporom do treh mesecev se kaznuje po odredbah tega zakona:
1.) pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširje- valec, ki ne postopajo po odredbah členov 4. do 14.
tega zakona ali predlože neresnične prijave, kolikor se nanaša dotična zakonska odredba na koga izmed njih;
2.) kdor dopusti, da se označi za urednika, najsi ni udeležen niti pri določanju smeri, v kateri se
— 33 -
list urejuje, niti pri odločanju, ali naj se izvestno besedilo objavi ali ne.
Člen 71.
Kdor objavlja, razširjaje novine, vsebino besedil, s katerimi se kdo žali ali kleveta, bodisi da se ime v tem besedilu omenja, bodisi da se ne omenja, se kaznuje z zaporom do treh mesecev.
Člen 72.
Če se popolnoma ali v izpisku, toda resnično ob
javljajo javne razprave narodne skupščine, to nima za posledico kazenske odgovornosti, kolikor ne ob- seza poročilo kaznivega dejanja zoper vladarja ali člana kraljevskega doma ali jpozivanja državljanov, naj šiloma izpremene ustavo.
IX. p o g l a v j e .
Postopanje.
Člen 78.
V sa kazniva dejanja, učinjena s tiskom po od
redbah tega zakona, preiskujejo in sodijo sodišča prve stopnje — okrožna sodišča, sodni stoli. Sojenje se vrši po svobodnem prepričanju. Vsaka tožba se vloži neposredno pri pristojnem sodišču.
Istega dne, ko je sodišče prejelo tožbo, se mora izročiti tožba preiskovalnemu sodniku v postopanje kot nujen predmet.
— 34 —
Tožba se mora izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor je tožencev.
Y 24 urah priobči sodišče tožencem tožbo z vse
mi prilogami v overovljenem prepisu obenem z in
kriminirano tiskano stvarjo ali z overovljenim pre
pisom vsega besedila, v katerem so inkriminirani odstavki, z nalogom, naj predlože v osmih dneh odgovor na tožbo, v katerem morajo priobčiti svojo obrambo ter podati predlog zaradi izvedbe dokazov, ki jih namerjajo uporabiti v svoji obrambi.
Odgovor se da lahko pismeno ali ustno na za
pisnik pri pristojnem sodišču osebno ali po pravnem zastopniku.
Ce se pošlje odgovor po pošti, se vzame dan, ko se odda na pošto, za dan, ko se je odgovor pred
ložil.
Na dokaze, ki jih predlože toženci po tem roku, se sodišče ne ozira, razen če se nanašajo na nova fakta, ki jih je navedel tožitelj tekom postopanja, ali če bi bil toženec s tožiteljevimi dokazi izzvan, da predloži po svoji strani nove dokaze.
Sodišče odloči, ali naj se takoj po odgovorih tožencev odredi pretres (npeTpec), odnosno glavna razprava ali pa naj se izvedejo pred razpravo dokazi izven sodnega območja. Ce sodišče spozna, da je treba odrediti pretres (npeipec), odnosno glavno raz
pravo, pozove tožitelja, naj vloži v treh dneh ob
tožnico.
\
— 35 —
Vročitev tožbe uredniku se smatra za izvršeno, če se pusti tožba v njegovem uredništvu; če tožbe v uredništvu nihče ne prevzame, se pribije tožba na vrata uredništvene zgradbe in vročitev se smatra za veljavno izvršeno.
Clen 74.
Pozivanje na priče izven sodnega območja se omejuje toliko, da se prepušča sodišču svobodna ocena ugotoviti, ali je to pozivanje umestno ali pa se uveljavlja samo zato, da bi se zavlačevalo posto
panje. Če smatra preiskovalni sodnik obtoženčevo zahtevo za neumestno ali če zahteva tožitelj, mora o tem takoj izposlovati odločbo sodišča, ki je iz
vršna. Obtoženec se ne ovira, da sam privede priče.
Clen 75.
Zgoraj označeni rok se ne sme podaljšati.
Obtoženčeve navedbe in dokaze priobči preisko
valni sodnik istega dne tožitelju tako, da mu izroči njih prepis ali mu jih priobči na sodišču. Tožitelj ima pravico, predložiti nasprotne dokaze. Rok za njih predložitev odredi preiskovalni sodnik.
Clen 76.
Preiskave in sojenja kaznivih dejanj, učinjenih s tiskom, se vrše nezavisno od prejšnjih sojen' kaznivih dejanj iz kazenskega zakonika.
- 36 — Clen 77.
Če se o kaznivem dejanju, navedenem v kleveti po tisku, že vodi kazensko postopanje, prekine pre
iskovalni sodnik preiskavo; če pa je že končana, prekine sojenje, dokler ne izide izvršna sodna od
ločba o tem predmetu. Ta zastoj postopanja prekine zastaranje, dokler ne postane odločba izvršna.
Člen 78. r
Vsaka tožba mora navesti od besede do besede one izraze in stavke, nariske in slike po členu 1.
tega zakona, v katerih misli, da obstoji kaznivo dejanje.
Na tožbo, ki ni popolna, pozove preiskovalni sodnik predhodno tožitelja, naj tožbo dopolni ali popravi.
'Če tožitelj tega ne stori, mu izda preiskovalni sodnik odločbo, s katero njegovo tožbo kot nepra
vilno zavrača.
Zoper to odločbo je dopustna v treh dneh pri
tožba na sodišče prve stopnje. Sodna odločba o pri
tožbi je izvršna.
Člen 79.
Preiskava in sojenje se začne voditi:
1.) če se tiče privatne ali pravne osebe, na tožbo te osebe ali njenega zakonitega zastopnika;
2.) če se tiče kralja ali članov kraljevskega doma, po prijavi ali tožbi pristojnega oblastva;
- 37 -
3.) če se tiče poglavarjev tujih držav ali diplo
matskih predstavnikov, po njih tožbi ali po naredbi ministra za zunanje posle; .
4.) če se tiče narodne skupščine, sodišč, vojske, državnih uradov, javnopravnih korporacij, po za-, htevi predsednika narodne skupščine, šefa urada s privolitvijo nadrejenega oblastva in predstavnika dotične korporacije;
5.) če se tiče oseb, ki opravljajo javno službo, glede njih službe, po prijavi ali tožbi pristojnega ob
lastva ali neposredno po tožbi dotične osebe;
6.) če se tiče porotnikov, prič ali vobče držav
ljanov, ki začasno ali stalno opravljajo javno službo, po prijavi ali po njih tožbi;
7.) če gre za pregreške, učinjene zoper formalne odredbe tega zakona (členi 5. do 14.), izroči pri
stojno oblastvo sodišču tožbo uradoma;
8.) če se tiče poedinih družabnih vrst, razredov ali združb, po tožbi predstavnika dotične vrste ali dotičnega razreda. Ce je dejanje takega značaja, da bi moglo vznemiriti javno mnenje, ali če se nanaša na širše kroge družabnih vrst, predloži prijavo ali tožbo policijsko (politično) oblastvo;
9.) če se tiče kaznivih dejanj zoper obče interese po tem zakonu kakor tudi onih iz Člena 42., po tožbi javnih obtožilnih organov.
Prijava ali tožba se predloži osebno ali po prav
nem zastopniku.
- 38 - Clen 80.
Preiskovalni sodnik pozove obtoženca na za
slišanje s posebnim pozivom, ki se mu pošlje po pošti ali po sodišču kakor v členu 73. tega zakona.
Pozivi preiskovalnega sodnika imajo obliko, ki jo predpisuje kazenski postopnik.
Clen 81.
Ce se obtoženec ne odzove pozivu, se smatra za zaslišanega in sojenje se začne v njegovi odsotnosti.
Clen 82.
Obtoženec, ki ni prisostvoval preiskavi ali raz
pravi, sme tudi sam vložiti ugovor, priziv ali pri
tožbo zoper sodne odločbe; vendar pa mora biti podpis na takem spisu overovljen po kateremkoli oblastvu.
Člen 83.
Zasliševanje prič, na katere se poziva obtoženec, mora izvršiti preiskovalni sodnik v osmih dneh.
Isti roki veljajo za zasliševanje prič, na katere se poziva tožitelj, da dobi dokaze obtožencev.
Člen 84.
K o se zaslišijo obtoženec in priče, kjer jih je kaj bilo, in ko so zbrani dokazi postopanja, izroči pre
iskovalni sodnik spise sodišču, ki sklene v seji (se-
natu) treh sodnikov, ali naj se osumljenec obtoži ali ne.
Zoper odločbo je dopustna v treh dneh pritožba na apelacijsko sodišče.
Clen 85.
Odločba, da se osumljenec obtoži, se takoj pri
obči obtožencu in izroči tožitelju, da izdela obtož
nico, ki jo mora predložiti sodišču v treh dneh.
Po tej obtožnici mora odrediti sodišče razpravo v petih dneh, če ni prič, ali v desetih dneh, če je kaj prič, ki jih je treba pozvati na razpravo.
Člen 86.
Sodišče ni dolžno, uradoma pribavljati nikakršnih dokazov v postopanju o tiskovnem zakonu na korist ali na škodo ene ali druge stranke.
Člen 87.
Ce obtoženec pri sodišču zanika, da se nanaša okrivljena tiskana stvar na tožitelja, izda sodišče, če je tožitelj zadovoljen, tožitelju odločbo, ki obseza v celoti obtoženčevo izjavo, da se okrivljena stvar ne nanaša na tožitelja. Tožitelj ima pravico, odločbo objaviti.
Če se tožitelj s tem ne zadovolji, nadaljuje sodi
šče postopanje ter izreče sodbo po ugotovljenem stanju.
— 40 — Ölen 88.
Vselej, kadar se mora izreči sodba na plačilo sodnih taks, stroškov kazenskega postopanja, od
škodnine in denarnih kazni proti izdajatelju in tiskarju (člen 40.), se izroči poziv na glavno raz
pravo izdajatelju in tiskarju, da tudi ta oddasta svojo besedo glede obrambe.
Prav tako se jima pošlje poziv na glavno raz
pravo v primerih, določenih v členu 41. tega zakona.
Člen 89.
Odredbe občega kazenskega zakonika o poizkusu in izvršenem dejanju, o olajšujočih, omiljujooih (iz
redna milost glede kazni) in obtežujočih okolnostih, o povratu in zastaranju veljajo povsem tudi za kaz
niva dejanja, učinjena s tiskom.
Pravica, vložiti tožbo, zastara v enem Jetu od dne natiska.
Člen 90.
Zoper odločbo in sodbo nižjega sodišča se sme vložiti pritožba in ugovor pri sodišču, višjem po pri
stojnosti, v treh dneh po priobčeni odločbi. Ugovor ali pritožba se odpremi s spisi predmeta vred k viš
jemu sodišču v 24 urah, ko poteče rok za pritožbo ali ugovor. Višje sodišče rešuje te stvari kot nujne v 15 dneh.
_ 4J — Ölen 91.
Izvršilno oblastvo mora v sedmih dneh po pre
jetem nalogu sodnega oblastva izvršiti sodbo ter izterjati vsako denarno kazen, sodno takso in stro
ške kazenskega postopanja in priznano odškodnino v istem roku po preteku roka iz člena 40. tega zakona.
Oškodovanec ima pravico, zahtevati pri sodišču zavarovanje tudi pred pretekom 14dnevnega roka, v katerem mora obsojenec plačati odškodnino.
Člen 92.
Izrekaje obsodbo v kazenskem postopanju zaradi kaznivih dejanj, učinjenih s tiskom, ugotovi sodišče, kolikor gre za politična kazniva dejanja, glede na značaj dejanja, ali naj se obsojencu pri izvršitvi kazni priznajo te-le olajšave:
Ali naj prestaja obsojenec kazen ločeno od kaz
njencev, ki so obsojeni zaradi prostih kaznivih dejanj, v primernih prostorih, ali se ne sme prisiliti na obvezno delo, nego se sme baviti z delom, ki si ga sam izbere in ki ustreza razmeram kazenskega zavoda, in ali sme nositi svojo obleko in dobivati svojo hrano.
(S1 temi obsojenci se postopa glede hišnega reda in discipline mileje nego z ostalimi obsojenci.
Ti obsojenci imajo pravico, bivati na zraku vsak dan vsaj dve uri v kraju, ki je odrejen za to.
— 42 - X . p o g l a v j e .
Odgovornost oblastvenih organov.
Člen 93.
Vsi oblastveni organi, ki v označenih rokih ne dovrše preiskave ali ne izdado potrebne odločbe o predmetu ali vobče ne postopajo po predpisih tega zakona, se kaznujejo disciplinski zaradi malomar
nega izvrševanja službe, če nima takšno postopanje za posledico kazenske odgovornosti zaradi zlorabe uradne oblasti.
XI . p o g l a v j e . Zaključne odredbe.
Člen 94.
Minister za izenačevanje zakonov se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za socialno po
litiko uredbo z zakonsko močjo, s katero se uredi razmerje med novinarji in delodajalci.
Člen 95.
S tem zakonom se ukinjajo vsi posebni materialni tiskovni zakoni in predpisi, ki veljajo v poedinih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odredbe občih kazenskih postopnikov ali odredbe posebnih zakonov o postopanju o tisku, ki naspro
tujejo predpisom tega zakona, ne veljajo za kazniva dejanja, učinjena s tiskom.
— - 43 —
Za kazniva dejanja, učinjena s tiskom, preden stopi v veljavo ta zakon, se uporabljajo dosedanji predpisi o postopanju.
Člen 96.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Služ
benih Novinah».
Našemu ministru za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
N a B l e d u , dne 6. avgusta 1925.
A le k s a n d e r s. r.
Minister za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov:
dr. M. Srškić s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata,
minister pravde:
M. Gjuričić s. r.
Namestnik
predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. Gjuričić s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
VII. snopič:
Zakon o glavni kontroli.
VIII. snopič:
Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. — Zakon o volilnih im enikih. — Zakon o ministrski odgovornosti. — Zakon o izpremembah v zakonu o
obči upravi % in® 26, aprila 1922.
IX. snopič:
Zakon o izpremem bah in dopolnitvah v zakonu, s katerim s© je veljavnost zakona o državnem’
računovodstvu kraljevine Srbije razširila na vse ozem lje kraljevine. (Razprodan. Drugi natisk se
pripravlja.)
»
X . snopič:
Zakon o stanovanjih (z dne 30. decembra 1921.).
XI. snopič:
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. (D rugi natisk, pregledan in s
kazalom izpopolnjen.)
XII. snopič:
Zakon o ustroju vojske in mornarnice.
XIII. snopič:
Zakon o državnem prometnem osebju.
N adaljeva n je na četrti strani ovitka.
INSTITUT ZS NOVEJŠO ZGODOVINO 'K
Zakon, s katerim kraljevine Srbov, IX. in X.s poglavj zakonika za k ralje^
16898
34
@2@@7®SS®
COBISS O uvodnih pravil in- prvega «Jera tega ziuimnim, k olikor gre za uporabljanje IX . in X . poglavja. — Zakon o posesti in nošenju orožja. (Na koncu tega snopiča je natisnjena prim erjalna razpredelnica za odredbe IX . in X . poglavja, uvodnih pravil, prvega dela srbskega kazenskega zakonika in vzporednih odredb avstrijskega in nemškega kazenskega za
kona, k i jo je sestavil dr.Jan ko P o l e c . ) XV. snopič:
Zakon in naredba o prisilni poravnavi izvun kon
kursa kakor tudi nekatere odredbe, na katere se sklicujeta ta zakon in ta naredba.
XVI. snopič:
Zakon o stanovanjih (z dne 15. maja 1925.). (Na koncu tega snopiča so dodana pojasnila k zakonu o stanovanjih, M 'jih je napisal deželnosodni svetnik
dr. A lojzij G r a d n i k , in kazalo.)
XVII. snopič:
Zakon o kmetijskih kreditih.
0 * 0
