UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA

MARINA ZEMLJIČ

2 0 1 6 Z A K L JU Č N A PR O JE K T N A N A L O G A

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

Zaključna projektna naloga

STARANJE PREBIVALSTVA V SLOVENIJI TER STAREJŠE PREBIVALSTVO NA TRGU DELA

Marina Zemljič

POVZETEK

V zaključni projektni nalogi je obravnavan problem staranja prebivalstva v Sloveniji in v tem kontekstu problematika s katero se soočajo starejši prebivalci na trgu dela. Po uvodni predstavitvi osnovnih demografskih procesov, njihovega merjenja in njihovega vpliva na proces staranja prebivalstva so povzeti vplivi staranja prebivalstva za gospodarstvo. V osrednjem delu je opravljen pregled ugotovitev dosedanjih raziskav o posledicah staranja prebivalstva. Prikazan je vpliv na: 1) brezposelnost, 2) podjetniško aktivnost, 3) raven izobraženosti prebivalstva, 4) stroške dela ter 5) pokojnine, dolgotrajno oskrbo in zdravstveno varstvo starejših. Proučen je tudi položaj starejšega prebivalstva na trgu dela, kot posledica staranja prebivalstva. Bistvena ugotovitev zaključne projektne naloge je, da se prebivalstvo v Sloveniji intenzivno stara in s tem ustvarja negativno demografsko sliko.

Ključne besede: staranje prebivalstva, problematika, trg dela, demografski procesi, starejše prebivalstvo.

SUMMARY

This diploma paper discusses the problem of population aging in Slovenia and, consequently, the issues the elderly are faced with on the labour market. Firstly, We presented the basic demographic processes, their measurements and their effect on the process of population aging.

Secondly, We presented the effects of population aging on economy. The main part of this paper includes the overview of the findings so far on the effects of population aging. The effects included are: 1) unemployment, 2) entrepreneurial activity, 3) the level of education of the population, 4) labour costs and 5) pensions, long-term care and health care of elderly. The position of elderly on the labour market, as a consequence of population aging, is also studied.

The main finding of the diploma paper is that the population in Slovenia is quickly growing old and; therefore, creates negative demographic picture.

Key words: population aging, issues, labour market, demographic processes, elderly.

UDK: 331.5-053.98(043.2)

VSEBINA

1 Uvod ... 1

1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč ... 1

1.2 Namen in cilji zaključne projektne naloge ... 1

1.3 Predvidene metode za doseganje ciljev zaključne projekte naloge... 2

1.4 Predpostavke in omejitve ... 2

2 Pregled razvoja demografskih procesov in značilnosti prebivalstva ... 4

2.1 Smrtnost ... 4

2.1.1 Splošna stopnja smrtnosti ... 4

2.1.2 Stopnja smrtnosti dojenčkov ... 6

2.2 Rodnost ... 7

2.2.1 Nataliteta ... 8

2.2.2 Splošna stopnja natalitete ... 8

2.2.3 Splošna stopnja rodnosti ... 9

2.2.4 Starostno specifične stopnje rodnosti ... 10

2.2.5 Celotna stopnja rodnosti ... 11

2.3 Migracije ... 12

2.3.1 Imigracija ... 13

2.3.2 Emigracija ... 14

2.3.3 Selitveni prirast (migracijski saldo) ... 16

2.4 Strukture prebivalstva po izbranih značilnostih ... 17

2.4.1 Izobrazbena struktura ... 17

2.4.2 Aktivno prebivalstvo ... 19

2.4.3 Gospodinjstva in družine ... 20

2.4.4 Zakonski stan ... 21

3 Staranje prebivalstva ... 22

4.3 Aktivnost, zaposlenost in brezposelnost starejših delavcev ... 35 4.4 Starostna diskriminacija ... 38 4.5 Zgodnje in predčasno upokojevanje in podaljševanje delovne dobe ter pokojninska

reforma ... 40 5 Ugotovitve ter predlogi za izboljšanje stanja ... 47 Literatura in viri ... 49

PREGLEDNICE

Preglednica 1: Družine po številu otrok, 2015 ... 20

Preglednica 2: Zakonski pogoji za pridobitev predčasne pokojnine ... 41

Preglednica 3: Zakonski pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine z dopolnjenim pogojem 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma pokojninske dobe brez dokupa (ženska) ... 42

Preglednica 4: Zakonski pogoji za pridobitev staroste pokojnine z 20 leti pokojninske dobe ... 43

Preglednica 5: Povprečno število oseb, ki prejemajo starostno ali predčasno pokojnino ... 44

Preglednica 6: Dejanska povprečna starost in dopolnjena pokojninska doba ob upokojitvi ... 45

SLIKE Slika 1: Splošna stopnja smrtnosti, 1922–2015 ... 5

Slika 2: Nihanje splošne stopnja smrtnosti, 2000–2014 ... 6

Slika 3: Stopnja smrtnosti dojenčkov, 1960–2014 ... 7

Slika 4: Splošna stopnja natalitete, 1922–2015 ... 8

Slika 5: Naraščanje splošne stopnje rodnosti, 2000–2014 ... 9

Slika 6: Starostno specifične stopnje rodnosti za starostna razreda 20 in 20–24 let, 2000–2014 ... 10

Slika 7: Starostno specifične stopnje rodnosti za vse petletne starostne razrede v celotni rodni dobi žensk ... 11

Slika 8: Celotna stopnja rodnosti, 1954–2014 ... 12

Slika 9: Priseljeni na 1000 prebivalcev, 2000–2014 ... 14

Slika 10: Odseljeni na 1000 prebivalcev, 2000–2014 ... 15

Slika 18: Naraščanje starega prebivalstva (65+) v %, 2011–2015 ... 25

Slika 19: Naraščanje starega (65+) in mladega prebivalstva (0–14 let) v %, 2011–2015 ... 25

Slika 20: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za Slovenijo (moški in ženske, obdobje 2000–2014) ... 27

Slika 21: Naraščanje povprečne starosti žensk ob rojstvu otrok oziroma ob rojstvu prvega otroka ... 29

Slika 22: Aktivno prebivalstvo, staro 50 let in več, 2010–2015 ... 36

Slika 23: Delovno aktivno prebivalstvo, staro 50 let in več, 2010–2015 ... 37

Slika 24: Registrirano brezposelne starejše osebe, stare 50 let in več, 2005–2015 ... 38

KRAJŠAVE SURS Statistični urad Republike Slovenije

ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZDR Zakon o delovnih razmerjih

MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

1 UVOD

V zaključni projektni nalogi smo najprej predstavili obravnavano problematiko staranja prebivalstva v Sloveniji in v tem kontekstu problematiko starejših na trgu dela. Nato smo opredelili namen in cilje naloge ter postavili raziskovalna vprašanja. Opisali smo glavne metode, ki so bile uporabljene z namenom doseči cilje naloge. Opredelili smo tudi predpostavke, iz katerih smo izhajali, ter omejitve, ki so določale okvir naše zaključne projektne naloge.

1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč

Eden resnih problemov, s katerim se soočajo vse razvite družbe oz. države, med katere sodi tudi Slovenija, je staranje prebivalstva. To pomeni, da se povečuje delež starejših prebivalcev v celotni strukturi prebivalstva, zmanjšuje pa se delež mladih. Malačič (2008, 794) poudarja, da je osnovni dejavnik staranja prebivalstva znižanje oziroma zniževanje rodnosti. Poudarja tudi, da je dejavnik staranja prebivalstva zniževanje smrtnosti, vendar pa je ta že bolj kompleksen, ker vendarle staranje prebivalstva povzroča le zniževanje smrtnosti v starejših starostnih razredih, nekako po tridesetem oziroma še bolj po štiridesetem letu starosti.

Pomembno je tudi upoštevati vpliv selektivnih migracij po starosti pri odprtih prebivalcih.

Pravi, da za migracije velja, da priseljevanje mladih in odseljevanje starih pomlajuje, odseljevanje mladih in priseljevanje starih pa postara prebivalstvo.

Hitro naraščanje starejše populacije z istočasnim upadanjem števila prebivalstva pa tako posledično povzroča zmanjševanje ponudbe dela oz. zaposlovanja starejše populacije in številne druge ekonomske probleme.

»Dejstvo je, da je staranje prebivalstva pomemben pojav družbe, saj se v veliki meri povezuje z njenim zdravstvenim napredkom in s kakovostnejšim življenjem, ki zmanjšujeta umrljivost posameznikov in podaljšujeta življenjsko dobo« (Filipovič Hrast in Hlebec 2015, 7).

V zaključni projektni nalogi smo najprej predstavili razvoj demografskih procesov ter staranja prebivalstva v Sloveniji, v osrednjem delu naloge pa smo se osredotočili na problematiko, s

- v teoretičnem delu naloge prikazati osnovne demografske procese v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih in njihovo merjenje ter prikazati, kako so vplivali na proces staranja prebivalstva v Sloveniji;

- na podlagi relevantne literature povzeti vplive/posledice staranja prebivalstva za gospodarstvo;

- v osrednjem delu naloge proučiti položaj starejšega prebivalstva na trgu dela kot posledico staranja prebivalstva;

- na podlagi rezultatov raziskave in sklepnih ugotovitev predlagati rešitve.

S pomočjo rezultatov zaključne projektne naloge smo odgovorili na vprašanja, kot na primer:

Kakšne so ekonomske posledice staranja prebivalstva? Kako dolgo se že prebivalstvo v Sloveniji stara? Kako se zaradi staranja prebivalstva spreminja položaj starejšega prebivalstva na trgu dela?

Kot starejše prebivalstvo smo imeli primeru naše naloge v mislih osebe, stare 55 let ali več, v nekaterih primerih pa smo uporabili tudi druge ustrezne starostne skupine, saj je je bila uporaba podatkov odvisna od razpoložljivih podatkov. S tem smo v izbrano starostno skupino vključili osebe, ki so lahko še vedno delovno aktivne, hkrati pa vseeno že spadajo med starejše prebivalstvo.

1.3 Predvidene metode za doseganje ciljev zaključne projekte naloge

Pri pisanju zaključne projektne naloge smo uporabili, analizirali in povzeli strokovne članke iz svetovnega spleta ter različne relevantne strokovne literature in s tem dosegli predvsem drugi cilj in deloma tretji cilj. Za časovno obdobje najmanj zadnjih petnajst let, oz. odvisno od razpoložljivosti podatkov, pa smo s pomočjo analize sekundarnih statističnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije ter podatkov Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje dosegli prvi in deloma tretji cilj. Sekundarni podatki so analizirani s pomočjo opisnih statistik, prikazane so številne časovne vrste demografskih podatkov in podatkov s področja trga dela s pomočjo tabel in grafikonov. Na podlagi končnih ugotovitev, ki so sledile iz rezultatov raziskave, smo oblikovali predlog rešitev oziroma priporočila za izboljšanje trenutnega stanja, kar pa je bil zadnji cilj naše raziskave. V primeru naše zaključne projektne naloge je šlo za raziskavo na makro ravni, saj je bila analiza usmerjena v proučevanje celotnega območja Republike Slovenije.

1.4 Predpostavke in omejitve

Pri pisanju zaključne projektne naloge uporabljamo predpostavko Ceteris Paribus, saj nam ta predpostavka omogoča, da se pri proučevanje problema osredotočimo na obravnavani problem ob ostalih nespremenjenih okoliščinah. V zaključni projektni nalogi predpostavljamo, da se podjetja oz. organizacije v Sloveniji zavedajo posledic, ki jih prinaša proces staranja

prebivalstva. Predpostavljamo tudi, da demografskih trendov ni mogoče hitro spremeniti, zato lahko pričakujemo določeno stopnjo inercije pri nadaljnjem razvoju demografskih procesov ter razvoju njihovih posledic. Obenem predpostavljamo tudi, da uporabljeni kazalniki staranja prebivalstva ustrezno merijo staranje prebivalstva.

Predvidene omejitve raziskave postavljajo okvir naši raziskavi v časovnem, geografskem in vsebinskem smislu. Z geografskega vidika je naša raziskava omejena na območje Slovenije, z vidika časa je omejena na časovno obdobje najmanj zadnjih petnajst let ter z vidika vsebine na raziskovanje vpliva staranja prebivalstva le na gospodarstvo in ne tudi na druga področja.

Znotraj tega pa predvsem na vplive na trg dela starejšega prebivalstva. Omejena je tudi možnost posploševanja rezultatov na območja zunaj Slovenije.

2 PREGLED RAZVOJA DEMOGRAFSKIH PROCESOV IN ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA

V tem poglavju prikazujemo osnovne demografske procese v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih oziroma od leta 1922, 1954 in 2000 pa do zadnjega razpoložljivega podatka ter njihovo merjenje. Obenem pa prikazujemo tudi strukture prebivalstva po izbranih značilnostih.

2.1 Smrtnost

Demografija se je med vsemi demografskimi procesi začela zanimati najprej za smrtnost oziroma mortaliteto. Smrt demografska statistika definira kot nastop trajne odsotnosti znaka življenja po živem rojstvu (Malačič 2003, 121).

Smrtnost je bistveno odvisna od starosti in spola. Je relativno visoka na začetku človeškega življenja, v prvih dneh, mesecih in letih, nakar se znižuje in doseže minimum nekje med 8. in 12. letom življenja. S starostjo pa kasneje seveda narašča, sprva sicer počasneje, nato pa vse hitreje. Prav najvišjo vrednost doseže v najstarejših letih človeškega življenja. Smrtnost žensk po starosti je v današnjih razvitih državah v vseh starostnih razredih izrazito nižja od smrtnosti moških (Malačič 2003, 122).

V nadaljevanju prikazujemo različne kazalnike smrtnosti.

2.1.1 Splošna stopnja smrtnosti

To je najenostavnejša stopnja smrtnosti, ki z drugimi besedami pomeni umrli na 1000 prebivalcev. Definirana je kot razmerje med številom umrlih v določenem letu in številom prebivalcev sredi tega leta, pomnoženo s 1000 (Malačič 2003, 122). Kot število prebivalcev sredi določenega leta upoštevamo stanje prebivalstva na dan 30. junij (SURS 2002).

Formula za izračun (SURS 2002):

𝑚 = 𝑀

𝑃

∙ 1000

Kjer je:

- m = umrli na 1000 prebivalcev - M = število umrlih

- P(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Ta kazalnik nam torej pove, koliko ljudi v povprečju umre v določenem letu na 1000 prebivalcev.

Slika 1: Splošna stopnja smrtnosti, 1922–2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 1, ki nam za daljše časovno obdobje, torej od leta 1922 naprej, prikazuje gibanje splošne stopnje smrtnosti za oba spola skupaj, lahko razberemo, da je bila splošna stopnja smrtnosti prva leta, to so v našem primeru leta okrog leta 1922 precej visoka, vrh pa je dosegla leta 1945.

Sklepamo lahko, da je bila leta 1945 splošna stopnja smrtnosti najvišja zaradi druge svetovne vojne. Zadnja leta splošna stopnja smrtnosti niha in je precej nizka v primerjavi z letom 1922.

0 5 10 15 20 25

1922 1925 1928 1931 1934 1937 1940 1943 1946 1949 1952 1955 1958 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015

SPLOŠNA STOPNJA SMRTNOSTI (‰)

LETO

Slika 2: Nihanje splošne stopnja smrtnosti, 2000–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 2 prikazuje splošno stopnjo smrtnosti, ločeno po spolih, od leta 2000 do 2014. Iz slike je razvidno, da v povprečju umre na 1000 prebivalcev v določenem letu več moških kot žensk.

Razvidno je torej, da je splošna stopnja smrtnosti skoraj v vseh letih pri moških veliko višja kot pri ženskah. Izjema so zadnja leta, leta 2012 in 2014, ko je splošna stopnja smrtnosti pri ženskah presegla splošno stopnjo smrtnosti moških, vendar le za malo. Leti 2009 in 2011 pa sta leti, ko je bila splošna stopnja smrtnosti pri obeh spolih enaka. Pri moških splošna stopnja smrtnosti od leta 2000 do leta 2003 narašča, kasneje pa pada, prisotna so pa tudi manjša nihanja, medtem ko pri ženskah splošna stopnja smrtnosti ves čas niha, najvišjo vrednost pa je dosegla leta 2012, in sicer 9,5.

2.1.2 Stopnja smrtnosti dojenčkov

Stopnja smrtnosti dojenčkov, oziroma umrli dojenčki na 1000 živorojenih, je razmerje med številom umrlih dojenčkov (osebe mlajše od 1 leta starosti) v koledarskem letu in številom živorojenih v istem letu, pomnoženo s 1000 (SURS 2002).

Formula za izračun (SURS 2002):

𝑚

= 𝑀

𝑁 ∙ 1000

Kjer je:

- m0 = umrli dojenčki na 1000 živorojenih - M0 = število umrlih dojenčkov

- N = število živorojenih

7,5 8 8,5 9 9,5 10 10,5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

SPLOŠNA STOPNJA SMRTNOSTI (‰)

LETO MOŠKI ŽENSKE

Slika 3: Stopnja smrtnosti dojenčkov, 1960–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 3, ki nam skozi daljše časovno obdobje prikazuje stopnjo smrtnosti dojenčkov opazimo, da je smrtnost dojenčkov v zadnjih petdesetih letih doživela zavidljiv padec. Iz stopnje smrtnosti 35,1 dojenčka na tisoč živorojenih je padla kar na 1,8 dojenčka na tisoč živorojenih.

2.2 Rodnost

Rodnost ali nataliteta je demografski pojav. Dobimo ga tako, da število rojstev nekega prebivalstva povežemo s številom prav tega prebivalstva z njegovimi posameznimi deli ali kot celoto. Na prav ta način je rodnost oziroma nataliteta pozitivna sestavina naravnega obnavljanja prebivalstva. Pojem rodnost pa uporabljamo takrat, ko število živorojenih prebivalcev primerjamo s celotnim prebivalstvom (Malačič 2003, 83).

Malačič (2003, 84) je zapisal, da »rodnost kaže razmerje med živorojenimi in ženskim prebivalstvom v rodnem obdobju. Z upoštevanjem žensk v starostnem obdobju od 15 do 49 let

0 5 10 15 20 25 30 35 40

STOPNJA SMRTNOSTI DOJENČKOV (‰)

LETO

2.2.1 Nataliteta

Ta kazalnik prikazuje razmerje med živorojenim in celotnim prebivalstvom. Prebivalstvo vključuje otroke, ženske in moške ter ostarele in odrasle, ne glede na njihovo dejansko sodelovanje ali sposobnost sodelovanja pri samem rojevanju (Malačič 2003, 85).

2.2.2 Splošna stopnja natalitete

Splošna stopnja natalitete, oziroma živorojeni na 1000 prebivalcev, nam prikazuje število živorojenih v nekem prebivalstvu v določenem koledarskem letu. Izračunamo jo torej na osnovi števila živorojenih in celotnega števila prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000 (Malačič 2003, 85).

Formula za izračun splošne stopnje natalitete (SURS 2002):

𝑛 = 𝑁

𝑃

∙ 1000

Kjer je :

- n= živorojeni na 1000 prebivalcev - N= število živorojenih

- P(30.6)=število prebivalstva 30. junija

Slika 4: Splošna stopnja natalitete, 1922–2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

0 5 10 15 20 25 30 35

1922 1925 1928 1931 1934 1937 1940 1943 1946 1949 1952 1955 1958 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015

SPLOŠNA STOPNJA NATALITETE (‰)

LETO

Slika 4 nam skozi daljše časovno obdobje prikazuje splošno stopnjo natalitete. Iz slike lahko razberemo, da se vrednost splošne stopnje natalitete skozi čas spreminja in obenem pada.

Slovenija je imela po teh podatkih iz slike 4 najvišjo splošno stopnjo natalitete prav leta 1923, zadnja leta pa splošna stopnja natalitete v Sloveniji niha in je precej nizka v primerjavi s tisto izpred devetdesetih let.

2.2.3 Splošna stopnja rodnosti

Je definirana kot razmerje, ki nam pove število živorojenih na 1000 žensk rodne starosti v koledarskem letu v državi ali regiji, za katero je izračunana (Malačič 2003, 85–86).

Formula za izračun splošne stopnje rodnosti (SURS 2002):

𝑓 = 𝑁

𝑃

∙ 1000

Kjer je:

- f = splošna stopnja splošne rodnosti - N = število živorojenih

- Pf, (15–49), (30.6.) = število žensk v rodni dobi 30. junija

35,3 34,1 34,3 34,1 35,6 36,3 38,1 40,3

44,8 45,2 46,6 46,2 46,7 45,6 46,3

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

SPLOŠNA STOPNJA RODNOSTI (‰)

LETO

2.2.4 Starostno specifične stopnje rodnosti

Pokažejo nam rodnostne značilnosti v odvisnosti od starosti. Izračunavamo jih lahko po enoletnih ali petletnih starostnih razredih, tako da število živorojenih otrok materam v starosti x let postavimo v števec, srednje letno število žensk v tem starostnem razredu pa postavimo v imenovalec in vse skupaj pomnožimo s 1000. Tako nam vrednost te starostno specifične stopnje rodnosti »pove število živorojenih materam v starosti x let na 1000 žensk v starostnem razredu x let« (Malačič 2003, 86).

Formula za izračun (SURS 2002):

𝑓

= 𝑁

𝑃

∙ 1000

Kjer je:

- fx = starostno specifična stopnja splošne rodnosti

- Nx = število živorojenih otrok, ki so jih rodile matere, stare x let - Pf, x, (30.6.) = število žensk, starih x let, 30. junija

Slika 6: Starostno specifične stopnje rodnosti za starostna razreda 20 in 20–24 let, 2000–

2014

Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 6 nam prikazuje primer enoletne in petletne starostno specifične stopnje rodnosti za Slovenijo. Na primer, na primeru leta 2001 nam primerjava vrednosti 5f20 (petletne stopnje) s splošno stopnjo rodnosti (enoletne stopnje, f20) kaže, da rodnost v prvi polovici dvajsetih let starosti ni veliko višja kot v rodnem obdobju v povprečju.

58,4 51,4

46,4 44,3 43,5

40,4 39,3 39,2 43 42 42,7 41,8 43,9 44,2 42,2 30,4 29,3

24,2 25,5 23,7

20,8 20,2

18,3 20,6 21,1 19,8 20,3 20,5 18,8 21,5

0 10 20 30 40 50 60 70

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 STAROSTNO SPECIFIČNA STOPNJA RODNOSTI (‰)

LETO 20-24 let 20 LET

Oglejmo si še sliko 7, ki nam za leto 2014 prikazuje starostno specifične stopnje rodnosti za vse petletne starostne razrede v celotni rodni dobi žensk. Iz slike je lepo razvidno, da je bila rodnost leta 2014 najvišja v starostnem razredu 25–29 let, nato je sledil starostni razred 30–34 let. Rodnost pa je bila v celotni rodni dobi žensk leta 2014 najnižja proti koncu rodne dobe, in sicer v starostnem razredu 45–49 let, in na začetku rodne dobe, to je v starosti 15–19 let. V starostnem razredu 20–24 let in 35–39 let pa je bila rodnost približno enaka.

Slika 7: Starostno specifične stopnje rodnosti za vse petletne starostne razrede v celotni rodni dobi žensk

Vir: povzeto po SURS 2016b.

2.2.5 Celotna stopnja rodnosti

Je »vsota enoletnih starostno specifičnih stopenj rodnosti.« Računamo jo lahko tudi na osnovi petletnih starostno specifičnih stopenj rodnosti. Ta kazalnik nam pove število otrok, ki jih ena ženska v svoji rodni dobi v povprečju rodi, če predpostavljamo, da je doživela 49 let starosti.

Kazalnik se pogosto uporablja kot kazalnik obnavljanja (reprodukcije) prebivalstva. Pri izračunu vrednosti tega kazalnika ni izločen vpliv smrtnosti ženskega prebivalstva, zato je zelo

5

42,2

110,7

105,2

45,9

7,5

0,5 0

20 40 60 80 100 120

15-19 LET 20-24 LET 25-29 LET 30-34 LET 35-39 LET 40-44 LET 45-49 LET STAROSTNO SPECIFIČNA STOPNJA RODNOSTI (‰)

STAROSTNI RAZREDI PO LETIH

Formula za izračun (SURS 2002):

𝐹 = ∑ 𝑓

49

15 Kjer je:

- F= celotna stopnja rodnosti

- fx= starostnospecifična stopnja splošne rodnosti v starosti x let

Slika 8: Celotna stopnja rodnosti, 1954–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 8, ki nam prikazuje celotno stopnjo rodnosti od druge svetovne vojne naprej, lahko razberemo, da je bil koeficient rodnosti po drugi svetovni vojni precej višji kot zadnja leta. Od leta 1954 do leta 1979 je bil koeficient rodnosti precej visok, nakar je začel po letu 1979 padati.

Od leta 2000 pa počasi narašča z nekaj vmesnimi nihanji. Med leti 2001 in 2003 je imel koeficient rodnosti najnižjo vrednost, in sicer 1,21 otroka na žensko v rodni dobi. Če na sliki pogledamo zadnjo razpoložljivo leto, opazimo, da vrednost koeficienta rodnosti znaša 1,58 otroka na žensko v rodni dobi, kar pa se nam zdi še vedno premajhna vrednost za zadoščanje pozitivnega naravnega prirasta.

2.3 Migracije

Migracije, oziroma z drugo besedo, selitve spadajo med najmanj razvita področja demografije.

Selitve so običajno definirane kot premiki posameznih prebivalcev ali selivcev v prostoru iz

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3

1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014

CELOTNA STOPNJA RODNOSTI (‰)

LETO

odselitvenega v priselitveno območje. Selitve torej označujejo prostorsko mobilnost. Selitveno območje se deli na osnovno in opazovalno. Osnovno selitveno območje je najnižja raven območja, saj o njem govorimo le takrat, ko določena oseba prestopi meje tega območja.

Osnovno selitveno območje je v Sloveniji definirano, kot naselje. Opazovalno selitveno območje pa je definirano , kot tisto območje, ki raziskovalca najbolj zanima (Malačič 2003, 155).

V nadaljevanju prikazujemo različne kazalnike migracij.

2.3.1 Imigracija

Imigracija označuje priselitve v državo (Malačič 2003, 156).

»Priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000« (SURS 2002).

Formula za izračun (SURS 2002):

𝑖 = 𝐼

𝑃

∙ 1000

Kjer je:

- i = priseljeni na 1000 prebivalcev - I = število priseljenih

- P(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Slika 9: Priseljeni na 1000 prebivalcev, 2000–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 9 je razvidno, da so imigracije v Sloveniji dosegle vrh leta 2008, takrat je vrednost znašala 15,2 %. Od leta 2000 pa do leta 2008 je vrednost imigracij močno naraščala, po letu 2008 do leta 2010 pa intenzivno padala. Od leta 2010 pa vrednost imigracij pada počasi.

2.3.2 Emigracija

Emigracija označuje odselitve iz države (Malačič 2003, 156).

»Odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000« (SURS 2002).

Formula za izračun (SURS 2002):

𝑒 = 𝐸

𝑃

∙ 1000

3,1

3,9 4,6 4,6 5,1 7,5

10

14,5 15,2 14,8

7,5 6,9 7,3

6,7 6,7

0 2 4 6 8 10 12 14 16

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

STOPNJA IMIGRACIJ (‰)

LETO

Kjer je:

- e = odseljeni na 1000 prebivalcev - E = število odseljenih

- P(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Slika 10: Odseljeni na 1000 prebivalcev, 2000–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 10 pa je razvidno, da se je iz Slovenije leta 2009 odselilo največ prebivalcev, kar 9,2

%. Odselitve iz Slovenije so močno naraščale vse do leta 2007, nato leta 2008 dosegle upad in do leta 2009 spet narasle in dosegle vrh. Po letu 2009 so odselitve močno padale z nekaj vmesnimi nihanji.

1,8 2,4 3,6

2,9

4,1 4,3 6,8

7,4 6

9,2 7,8

5,9

7 6,5 7

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

STOPNJA EMIGRACIJ (‰)

LETO

Slika 11: Priseljeni in odseljeni na 1000 prebivalcev, 2000–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 11 prikazuje primerjavo vrednosti med priseljenimi in odseljenimi na 1000 prebivalcev na področju Slovenije. Iz slike lahko razberemo, da se je med leti 2000 in 2014 v Slovenijo veliko več ljudi priselilo kot odselilo. Če pogledamo leto 2008, ki nam prikazuje, da se je iz Slovenije izselilo 6 % ljudi, priselilo pa kar 15,2 % ljudi, je torej bilo v Sloveniji tega leta še vedno več priseljenih kot odseljenih; razlika je znašala kar 8,2 %.

2.3.3 Selitveni prirast (migracijski saldo)

SURS (2002) opredeljuje selitveni prirast kot »razliko med številom priseljenih in odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.«

Formula za izračun (SURS 2002):

𝑆𝑃 = 𝐼 − 𝐸

Kjer je:

- SP = selitveni prirast - I = število priseljenih - E = število odseljenih

0 2 4 6 8 10 12 14 16

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

STOPNJA EMIGRACIJ IN IMIGRACIJ (‰)

LETO

ODSELJENI NA 1000 PREBIVALCEV PRISELJENI NA 1000 PREBIVALCEV

Slika 12: Selitveni prirast, 2000–2014 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 12 nam prikazuje selitveni prirast za obdobje od leta 2000 do leta 2014, ločeno za ženske in moške. Iz slike je razvidno, da selitveni prirast pri moških od leta 2000 do leta 2008 močno narašča in leta 2008 tudi doseže vrh. Po letu 2008 pa pada. Leta 2010 in 2014 je bil selitveni prirast pri moških celo negativen. Če primerjamo z ženskami, lahko vidimo, da je selitveni prirast pri ženskah po letu 2000 počasi naraščal z nekaj vmesnimi nihanji, zadnja leta pa upada in je celo negativen. Opazno je, da je selitveni prirast pri ženskah v primerjavi z moškimi dosti manjši.

2.4 Strukture prebivalstva po izbranih značilnostih

V nadaljevanju prikazujemo različne strukture prebivalstva po izbranih značilnostih.

2.4.1 Izobrazbena struktura

Dosežena izobrazba je najpogosteje razumljena, kot najvišja dosežena javno veljavna izobrazba, ki jo je oseba praviloma pridobila z uspešnim končanjem, dokončanjem,

-4000 -2000 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

SELITVENI PRIRAST (ŠTEVILO)

LETO MOŠKI ŽENSKE

novih znanj v sedanjih razmerah je poleg sistema rednega izobraževanja zelo pomembno, saj je bilo vključeno med glavne razvojne prioritete v Strategiji razvoja Slovenije med obdobjema 2006–2013. Po osamosvojitvi in po vključitvi v EU se je Slovenija znašla v novih gospodarskih in družbenih razmerah, kjer človeški kapital predstavlja eno ključnih izhodišč nadaljnjega uspešnega razvoja. V Sloveniji je izobrazbena raven še vedno prenizka in zato Slovenija precej zaostaja za najrazvitejšimi evropskimi državami. V našem gospodarstvu je preveč delovnih mest, za katera ni potrebna posebna izobrazba. Delež mladih in študentov, vključenih v višje in visokošolsko izobraževanje, se v Sloveniji v zadnjih letih zelo hitro povečuje. Najbolj se je povečal vpis v višje strokovne šole in na podiplomske študijske programe. Vendar pa se pojavlja problem zaradi prevelike usmerjenosti študentov v družboslovje, poslovne vede in pravo, kar povzroča težave na trgu delovne sile (Natek in Natek 2008, 57–58).

Slika 13: Izobrazbena struktura prebivalcev, 2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 13 prikazuje izobrazbeno strukturo prebivalstva Slovenije za leto 2015. Iz slike je razvidno, da je imelo leta 2015 največ prebivalstva srednješolsko izobrazbo, kar 926435 prebivalcev, doktorat znanosti pa je imelo najmanj prebivalcev, in sicer 10822 prebivalcev. Iz slike je prav tako razvidno, da je imelo osnovnošolsko, višješolsko, visokošolsko izobrazbo in magisterij leta 2015 več žensk kot moških, moški so pa prevladovali s srednješolsko izobrazbo in z doktoratom znanosti.

162662

522350

157266

9109 6462

231833

404085

217675

10151 4360

0 100000 200000 300000 400000 500000 600000

Osnovnošolska Srednješolska Višješolska, visokošolska -

Magisterij znanosti Doktorat znanosti

Moški Ženske

2.4.2 Aktivno prebivalstvo

Natek in Natak (2008, 53) sta zapisala, da » aktivno prebivalstvo sestavljajo vsi prebivalci, ki opravljajo kakršen koli poklic in za svoje delo prejemajo plačilo v denarju ali naravi (delovno aktivno prebivalstvo), ter registrirane brezposelne osebe. Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo vsi, ki opravljajo kakršno koli delo za plačilo, bodisi kot zaposleni pri delodajalcu ali kot samozaposleni (mdr. samostojni podjetniki, svobodni poklici, kmetje), v kmečkih gospodinjstvih pa tudi gospodinje in vsi tisti, ki pomagajo na kmetiji in, so starejši od 14 let in ne hodijo v šolo.«

Ostali del prebivalstva Slovenije pa zajemamo v tako imenovano »neaktivno prebivalstvo«.

Med neaktivno prebivalstvo se štejejo vsi ljudje, starejši od 15 let in ne spadajo niti med delovno aktivne prebivalce (zaposleni, samozaposleni in kmetje) niti med uradno registrirane brezposelne osebe. Upokojenci predstavljajo velik del te skupine »neaktivnih« zaradi različnih razlogov. Ti razlogi so starostni, invalidski, družinski, vojaški, kmečki. Tako imenovana druga skupina med velikim delom te skupine »neaktivnih« pa je mladina nad 15 let starosti, torej dijaki in študentje. Vsi ostali ljudje iz te skupine, ki jih nismo omenili, pa so tisti, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti nezmožni za delo, so brez lastnih prihodkov in zanje skrbijo drugi. V to skupino spadajo tudi zaporniki na prestajanju kazni in ljudje, ki živijo od svojega premoženja (Natek in Natek 2008, 54–55).

816383

121102 166693

537828

116558

0 100000 200000 300000 400000 500000 600000 700000 800000 900000

ZAPOSLENI BREZPOSELNI UČENCI, DIJAKI IN ŠTUDENTI

UPOKOJENCI DRUGI NEAKTIVNI

brezposelnih. Med neaktivnim prebivalstvom pa so prevladovali upokojenci, in sicer jih je bilo 537825.

2.4.3 Gospodinjstva in družine

Natek in Natek (2008, 56) sta zapisala, da je gospodinjstvo, gledano z vidika statistike, skupnost ljudi, ki živijo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotovitev osnovnih življenjskih potreb.

Skupnost ljudi večinokrat razumemo kot družine (skupnost staršev in otrok), v današnjem času pa to ni pogoj za sobivanje, saj lahko v nekem gospodinjstvu bivajo tudi ljudje, ki niso sorodniki in se vedejo kot skupnost.

Preglednica 1: Družine po številu otrok, 2015

BREZ OTROK

1 OTROK

2 OTROKA

3 OTROCI

4 OTROCI

5 OTROK

6+

OTROK ZAKONSKI PAR

BREZ OTROK

131245 - - - - - -

ZAKONSKI PAR Z OTROKI

- 104211 93583 21629 3697 834 336

MATI Z OTROKI - 80481 30501 4496 631 146 40

OČE Z OTROKI - 19791 6112 792 112 27 10

ZUNAJZAKONSKA PARTNERJA BREZ OTROK

15575 - - - - - -

ZUNAJZAKONSKA PARTNERJA Z OTROKI

- 30616 26428 4042 549 127 85

ISTOSPOLNA PARTNERSKA SKUPNOST BREZ OTROK

64 - - - - - -

ISTOSPOLNA PARTNERSKA SKUPNOST Z OTROKI

- 14 3 0 0 0 0

Vir: povzeto po SURS 2016b.

Preglednica 1 prikazuje družine po številu otrok iz leta 2015. V Sloveniji je bilo tako leta 2015 576.177 družin, od tega 286.137 celih družin (partnerja z otroki), 143.139 družin z enim staršem in otroki (mati z otroki, oče z otroki) ter 146.884 parov brez otrok (zakonski, zunajzakonski par in istospolna partnerja brez otrok).Izrazito pa prevladujejo majhne družine z enim ali dvema otrokoma.

2.4.4 Zakonski stan

»Zakonski stan je pravno stanje, ki opredeljuje položaj osebe do drugih oseb. Odločilno je, če je oseba že kdaj sklenila zakonsko zvezo ali ne. Glede na to je lahko samska, poročena, ovdovela, razvezana (SURS 2016a).«

Slika 15: Zakonski stan, 2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 15 lahko razberemo, da je bilo v Sloveniji po podatkih iz leta 2015 največ poročenih prebivalcev, in sicer kar 800.518, nato sledi skupina samskih prebivalcev, takoj za njimi je skupina ovdovelih prebivalcev, na zadnjem mestu pa je skupina razvezanih prebivalcev. Če primerjamo zakonski stan moških in žensk, lahko ugotovimo, da je zelo veliko samskih in poročenih moških, zelo malo pa ovdovelih in razvezanih moških. Enako velja tudi za ženske.

Pri samskem stanu prevladujejo moški, pri poročenem stanu prav tako prevladujejo moški, vendar za zelo majhno razliko. Opazimo lahko tudi, da je več ovdovelih in razvezanih žensk kot moških.

385699 406180

23633 50110

308255

394388

120422

69877

0 50000 100000 150000 200000 250000 300000 350000 400000 450000

SAMSKI (NIKOLI POROČENI)

POROČENI VDOVELI RAZVEZANI

MOŠKI ŽENSKE

3 STARANJE PREBIVALSTVA

Ljudje od rojstva do smrti z vsakim dnem postajamo starejši, vendar se tega dostikrat niti ne zavedamo. Na zunaj se ljudje staramo zelo različno. Znaki staranja se kažejo predvsem na našem izgledu s sivino las ali z gubami na obrazu. Proces staranja je pri ljudeh enosmeren. V nasprotju s staranjem posameznika je za staranje prebivalstva značilno, da proces staranja pri njih ni samo enosmeren, prebivalstvo se lahko stara ali pomlajuje. O pomlajevanju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež starega prebivalstva med celotnim prebivalstvom zmanjšuje.

Staranje prebivalstva je »definirano kot povečanje deleža starega prebivalstva nad neko starostno mejo v celotnem prebivalstvu.« Običajno je starostna meja v Sloveniji določena za 60. ali 65. leto starosti (Malačič 2003, 23).

3.1 Merjenje in gibanje staranja prebivalstva

Proces staranja prebivalstva lahko najbolje opredeljujemo, prikažemo in merimo z naslednjimi kazalniki (Malačič 2003, 23):

- delež starega prebivalstva (starejšega od 65 let) v celotnem prebivalstvu, - indeks staranja,

- povprečna starost prebivalstva (mediana).

Glede na te tri kazalnike, ločimo mlada, zrela in stara prebivalstva. Mlada prebivalstva so opredeljena z odstotkom starega prebivalstva (65+) do 5 in z indeksom staranja do 15, medtem ko so zrela prebivalstva opredeljena z odstotkom starih 5 do 7 in z indeksom staranja 15 do 25, stara prebivalstva pa so opredeljena z odstotkom starih nad 7 in z indeksom staranja nad 25. Za te meje strokovnjaki menijo, da so relativne in že nekoliko zastarele. Več kot očitno se jim zdi, da bi morala biti meja med zrelim in starim prebivalstvom višja. Po njihovem mnenju bi bila primerna meja med zrelim in starim prebivalstvom pri 10 odstotkih starih in indeksu staranja 40. Razmišljajo pa tudi o uvedbi pojma zelo starega ali pretirano starega prebivalstva, kjer predlagajo mejo za to kategorijo 20 odstotkov starih 65 in več let. Kazalnika, ki se najbolj uporabljata v praksi, sta delež starega prebivalstva in indeks staranja (Malačič 2003, 23).

Povprečna starost prebivalstva

Hinde (2014) definira povprečno starost prebivalstva oziroma mediano starosti kot tehtano aritmetično sredino starosti določene skupine prebivalstva. Opredeljena je kot starost ob določenih dogodkih oziroma časovnih presekih pri čemer jo izračunava iz absolutnih podatkov.

Kot uteži pri izračunu upošteva sredine starostnih razredov. To je starost od katere ima polovico prebivalstva večjo in polovica nižjo starost.

Formula za izračun (Hinde 2014):

𝑋̅ =∑(𝑥 + 0,5) ∙ 𝑃_𝑥

∑ 𝑃_𝑥 Kjer je:

- 𝑋̅ = povprečna starost prebivalstva - x = starost

- Px = število prebivalcev, starih x let

Slika 16: Naraščanje povprečne starosti prebivalcev Slovenije (v letih), 2011–2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Iz slike 16, ki prikazuje naraščanje povprečne starosti prebivalcev Slovenije v obdobju od leta 2011 do leta 2015, lahko razberemo, da se prebivalstvo Slovenije stara. Opazimo lahko, da se povprečna starost naših državljanov, državljanov Slovenije postopoma zvišuje. V letu 2011 smo zaznali povprečno starost državljanov Slovenije 41,7 let, lansko leto torej štiri leta kasneje pa že 42,5 let. Iz tega lahko sklepamo, da je povprečna starost obratno sorazmerna z upadom

41,7

41,9

42,1

42,3

42,5

41,2 41,4 41,6 41,8 42 42,2 42,4 42,6

2011 2012 2013 2014 2015

POVPREČNA STAROST (LETA)

LETO

Formula za izračun (Hinde 2014):

𝐾_𝑠 = 𝑃₍₆₅₊₎

𝑃₍₀₋₁₄₎∙ 100 Kjer je:

- Ks = indeks staranja

- P(65+) = prebivalstvo, staro 65 let in več - P(0-14) = prebivalstvo, staro od 0 let do 14 let

Slika 17: Naraščanje indeksa staranja v Sloveniji, 2011–2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 17 nam prikazuje naraščanje indeksa staranja prebivalstva v Sloveniji za obdobje od leta 2011 do leta 2015. Iz nje je razvidno, da je v Sloveniji zadnja leta več starejše populacije (65 let ali več), saj, kot opazimo iz slike, starejša populacija vztrajno vsako leto narašča. Ugotovimo lahko, da je slika 17, ki prikazuje naraščanje indeksa staranja v Sloveniji, premo sorazmerna s sliko 16, ki pa prikazuje naraščanje povprečne starosti prebivalcev Slovenije, saj ob naraščanju povprečne starosti ljudi narašča tudi indeks staranja.

Delež prebivalstva starega 65 let in več v celotnem prebivalstvu

Hinde (2014) je opredelil delež prebivalstva, starega 65 let in več, v celotnem prebivalstvu kot izračun razmerja med izbranim enoletnim ali petletnim posameznim razredom in celotnim prebivalstvom, pomnoženo s 100.

Formula za izračun (Hinde 2014):

𝑃_𝑥% =∑ 𝑃_𝑥

∑ 𝑃 ∙ 100

116,5 117,3 118,1

119,6

121,4

114 116 118 120 122

2011 2012 2013 2014 2015

INDEKS STARANJA

LETO

Kjer je:

- Px%= delež prebivalstva po enoletnih (tudi petletnih) starostnih razredih - Px= prebivalstvo izbranega starostnega razreda

- P = celotno prebivalstvo

Slika 18: Naraščanje starega prebivalstva (65+) v %, 2011–2015 Vir: povzeto po SURS 2016b.

Slika 18 prikazuje naraščanje starega prebivalstva (65+) v Sloveniji za obdobje od leta 2011 do leta 2015. Iz slike je razvidno, da v Sloveniji zadnja leta opažamo konstantno naraščanje starega prebivalstva. Če primerjamo podatke s sliko 19 na naslednji strani, ki nam poleg deleža starih ljudi prikazuje še delež mladih ljudi, lahko opazimo, da tudi delež mladih ljudi zadnja leta konstantno narašča. Kljub temu Slovenija tako zadnja leta beleži nižji delež prebivalcev, starih 0–14 let in višji delež prebivalcev, starih 65 let ali več. Iz slike tako lahko razberemo, da je bilo lani, leta 2015, v Sloveniji 17,9 % ljudi starih 65 let ali več, ostalih 82,1 % ljudi pa je bilo mlajših. Če povemo drugače, v populaciji je bilo 14,8 % otrok starih do 15 let (0–14 let).

16,5

16,8

17,1

17,5

17,9

15,5 16 16,5 17 17,5 18 18,5

2011 2012 2013 2014 2015

DELEŽ STAREGA PREBIVALSTVA (%)

LETO

14,2 16,5 14,3 16,8 14,5 17,1 14,6 17,5 14,8 17,9

5 10 15 20

Ugotovimo lahko, da je delež prebivalcev, starih 0–14 let premo sorazmeren z deležem prebivalcev, starih 65 let ali več, saj se ob povečanju deleža starih ljudi (65+) poveča tudi delež mladih prebivalcev, starih 0–14 let. Slika 19 je tudi premo sorazmerna s sliko, ki prikazuje povprečno starost prebivalcev Slovenije, in s sliko, ki prikazuje indeks staranja, saj se vse skupaj povečuje.

3.2 Vzroki staranja prebivalstva

Posledica prehoda iz agrarne v industrijsko in postindustrijsko družbo je staranje prebivalstva.

Tu imamo v mislih demografski prehod, ki ga sestavlja staranje prebivalstva. Gre pravzaprav za prehod iz »visoke na nizko rodnost in umrljivost.« Pogosto napačno mislimo, da podaljševanje življenja najbolj prispeva k staranju prebivalstva. Pravzaprav zniževanje rodnosti sproži staranje prebivalstva. Zmanjšuje se število mladih, pri čemer se starostna piramida zožuje v spodnjem delu. Naslednji pomemben dejavnik staranja prebivalstva, ko se rodnost že ustali na nizki ravni, pa je podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, ki je posledica zniževanja umrljivosti. Slednja se v večji meri med starimi znižuje, za razliko od samega začetka demografskega prehoda. Selitve pa predstavljajo še tretji pomemben dejavnik staranja prebivalstva. Običajno se odseljujejo mladi (zaradi partnerja, službe, izobraževanja), starejše prebivalstvo (65+) pa se le redko odseljuje. Tako staranje prebivalstva priseljevanje zavira, odseljevanje pa povečuje, kajti selijo se večinoma mladi (Hlebec, Kavčič in Ogulin Počrvina 2013, 8). Tudi Malačič (2008, 794) poudarja, da »priseljevanje mladih in odseljevanje starih pomlajuje, odseljevanje mladih in priseljevanje starih pa prebivalstvo postara.«

Podaljševanje življenjske dobe

Podaljševanje življenjske dobe je posledica zniževanja umrljivosti. Meri se s kazalnikom »e0«, ki se v demografiji imenuje življenjsko pričakovanje ob rojstvu. Ta kazalnik je tudi najbolj sintetičen kazalnik smrtnosti prebivalstva (Malačič 2003, 132).

Življenjsko pričakovanje ob rojstvu izračunamo tako, da celotno število let, ki jih je preživela začetna generacija od rojstva do izumrtja, delimo s številom pripadnikov te generacije. Torej formula je: 𝑥₀ =^{∑ 𝐿𝜔0 𝑥}

𝑙₀ (Malačič 2003, 134).

Kjer je:

- ∑ 𝐿^𝜔_{𝑥 𝑥} = vsotna funkcija, ki nam prikazuje celotno število let, ki jih je preživela začetna generacija od rojstva do izumrtja

- 𝑙₀=število pripadnikov te generacije - 𝑥₀= življenjsko pričakovanje ob rojstvu

Slika 20: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za Slovenijo (moški in ženske, obdobje 2000–2014)

Vir: povzeto po SURS 2016b.

72,13 72,33 73,15 73,48 74,08 74,84 74,61 75,42 75,76 76,3 76,61 76,96 76,98 77,97 79,57 79,87 80,7 81,08 81,3 81,89 81,8 82,26 82,31 82,65 82,9 82,89 83,17 83,68

66 68 70 72 74 76 78 80 82 84 86

Število let

Moški Ženske

Zniževanje rodnosti

V Sloveniji ima rodnost tendenco zniževanja že ve kot 100 let, z različnimi hitrostmi upadanja in različnimi nihanji. Razlogi za nizko rodnost v Sloveniji so predvsem delno ekonomske narave, delno pa gre za demografski proces, ki je značilen za vse razvite države, med katere spada tudi Slovenija, in je posledica visoke vključenosti žensk v izobraževalni sistem. Srednje šole v Sloveniji obiskuje že skoraj celotna generacija deklet, redno študira pa že več kot polovica generacije. Že več kot polovica žensk je tako med srednješolci in študenti. Ženske, mlade družine se tudi v kasnejših letih odločajo za rojstva in manj otrok (Kraigher 2005, 16).

Splošno pravilo je, da se rodnost zmanjšuje z dvigom življenjskega standarda in tudi v težkih kriznih obdobjih. Rodnost je v Slovenji padla že na zaskrbljujočo nizko raven, tako da ne zadošča več niti za ohranjanje sedanjega števila prebivalcev, čeprav se v zadnjih nekaj letih število novorojenih otrok spet počasi povečuje (Natek in Natek 2008, 49–50).

Na sliki 21 na naslednji strani si lahko ogledamo naraščanje povprečne starosti žensk ob rojstvu otroka in rojstvu prvega otroka za obdobje zadnjega petnajstletja za Slovenijo. Vidimo lahko, da obe meritvi zadnjih petnajst let naraščata. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka se je torej od leta 2000 do leta 2014 povečala iz 28,3 na 30,6 let, povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa iz 26,5 na 29,1 let. Če torej pogledamo leto 2014, lahko vidimo, da so matere, ki so rodile v tem letu, bile v povprečju stare 30,6 let. Tiste matere, ki so v tem letu rodile prvič, pa so bile stare povprečno 29,1 leta. Če primerjamo povprečne starosti mater ob rojstvu otrok z letom prej, lahko opazimo, da sta se obe meritvi od leta 2013 do leta 2014 dvignili za 0,1 leta.

Glede na to, da se je Slovenija v preteklih letih (tudi sedaj) soočala z odlaganjem rojstev in posledično s pospešeno rastjo rodnosti žensk v starosti nad 30 let, ter glede na to, da je povprečna starost žensk ob rojstvu otroka v Sloveniji zelo nizka, lahko po našem mnenju pričakujemo, da se bo celotni koeficient rodnosti v prihodnje ponovno povečal.

Kot zanimivost Žnidaršič (2015) v svoji objavi navaja, da je bilo v letu 2014 od vseh žensk, ki so rodile v tem letu, več kot polovica žensk (54,5 %) starih 30 in več let. Najbolj rodna skupina v tem letu (2014) so bile ženske, stare 25–29 let, za njimi pa so sledile ženske, stare 30–34 let.

Slika 21: Naraščanje povprečne starosti žensk ob rojstvu otrok oziroma ob rojstvu prvega otroka

Vir: povzeto po SURS 2016b.

Selitve oziroma migracije

Prav za mlade so v obdobju iskanja prve zaposlitve in ustvarjanja družine značilne selitve.

Zaradi premika začetka zaposlitvene aktivnosti v višje starosti, se posledično vztrajno povečuje povprečna starost selivcev. V Sloveniji selitveni prirast zadnja leta niha in je v povprečju pozitiven. Prav njegova velikost pa se spreminja skladno z razvojem v gospodarstvu in z zaposlitvenimi možnostmi. Na starostno strukturo prebivalstva Slovenije vpliva prav ta pozitivni selitveni prirarst. In sicer s tem, da je starost priseljencev nižja od same starosti prebivalcev v državi. Kljub temu pozitivnemu selitvenemu prirastu pa se ne bo zaustavil proces staranja (Šircelj 2009, 32).

3.3 Posledice staranja prebivalstva za gospodarstvo

V tem poglavju predstavljamo raziskave o posledicah staranja prebivalstva za gospodarstvo.

28,3 28,5 28,8 29 29,2 29,4 29,7 29,9 30,1 30,1 30,3 30,4 30,5 30,5 30,6

26,5 26,7

27,2 27,3 27,5 27,8 28 28,2 28,4 28,5 28,7 28,8 28,9 29 29,1

24 25 26 27 28 29 30 31

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

STAROST, LETA

Povprečna starost matere, vsa rojstva Povprečna starost matere, prvo rojstvo

kljub izkušnjam, ki jih imajo, saj so v povprečju slabše prilagodljivi. Tu mislimo predvsem na slabšo prilagodljivost glede menjave področja same zaposlitve in tudi na mobilnost, medkrajevno mobilnost ter mobilnost med delovnimi mesti. Starejši delavci tudi niso naklonjeni menjavi delodajalcev, saj se navežejo na določeno podjetje. Tako se lahko pri starejših delavcih zaradi nenaklonjenosti mobilnosti poveča pojav neprostovoljne brezposelnosti. V današnjem času morajo biti podjetja konkurenčna, prilagodljiva, prilagajati se morajo povpraševanju na trgu, kar lahko podjetje privede na primer do tega, da mora premestiti delavca na drugo lokacijo. Ker pa, kot smo že omenili, so starejši delavci manj prilagodljivi v primerjavi z njihovimi mlajšimi kolegi, na to premestitev pristajajo večinoma v manjši meri, kot bi si delodajalci želeli (Kofalt 2015, 39–40). Kofalt (2015, 43) tudi pravi, da za tiste starejše delavce, ki so tik pred upokojitvijo oziroma se bližajo upokojitvi, brezposelnost predstavlja zelo velik problem. Prav ti starejši ljudje so težje zaposljivi in se lahko njihova brezposelnost spremeni v dolgotrajno brezposelnost. Vzrok za to dogajanje pa vidi predvsem v bliskovitem tehnološkem razvoju. Troha (2012, 16–17) pa meni, da v kriznih časih konkurenčna podjetja odpuščajo najprej delavce z obeh koncev starostne piramide. Tu ima v mislih mlade, ki so komaj prišli v podjetje, in starejše delavce tik pred upokojitvijo. Dodala je še, da je brezposelnost kot način zavarovanja v večini držav najpogostejši način zgodnjega upokojevanja. Podjetja se v večini primerov želijo znebiti tistih starejših delavcev, pri katerih je produktivnost manjša v primerjavi z višino njihove plače. Ti starejši delavci, ki postanejo brezposelni, kljub temu da so še učinkovita delovna sila, dobivajo do svoje uradne upokojitve denarno pomoč. Pravi tudi, da imajo starejši delavci daljši čas trajanja brezposelnosti v primerjavi z ostalimi delavci iz drugih starostnih skupin. Vzrok za daljši čas brezposelnosti starejših delavcev vidi v njihovem pomanjkanju znanja ter formalnih kvalifikacijah, ki so premajhne. Meni tudi, da se bodo težave starejših brezposelnih delavcev nadaljevale, saj je trg do njih diskriminatoren. Ta problem večanja števila brezposelnih starejših oseb bo v prihodnosti predstavljal še večji problem za družbo.

Čepar in Troha (2015, 234–237) pa sta v svojem članku prišla do ugotovitev, da staranje prebivalstva v Sloveniji vpliva tudi na podjetniško aktivnost, in sicer negativno kot tudi pozitivno. Njuna raziskava potrjuje njuno glavno tezo, da je staranje prebivalstva pomemben dejavnik, ki bistveno neugodno vpliva na razmere na trgu dela v Sloveniji in posledično na gospodarsko blaginjo. Prvič, s povečanjem brezposelnosti, in drugič, z zmanjšanjem podjetniške aktivnosti. Iz študij sta prišla do ugotovitev, da staranje prebivalstva, gledano z ene strani, negativno vpliva na podjetniško aktivnost, saj naj bi sama starost negativno vplivala na podjetniško aktivnost. Menita, da lahko s starostjo upada ustvarjalnost, obenem pa mislita, da se poslovne sposobnosti ljudi povečajo z izkušnjami na vodilnih položajih na visoki ravni. Prav tako menita, da preveč starejših delavcev v družbi zavira podjetništvo, saj naj bi bili starejši delavci manj inovativni, manj izobraženi in manj ustvarjalni. Kadar starejši delavci zasedajo ključne položaje, pri tem zavirajo mlajše delavce pri pridobivanju poslovnih veščin. Ugotovila sta tudi, da imajo starejše družbe nižje stopnje podjetništva v vseh starostnih obdobjih. Poleg tega vidita tudi tesen odnos med podjetništvom in brezposelnostjo. Nova podjetja ustvarjajo

nova delovna mesta in posledično zmanjšujejo brezposelnost. Če je podjetništvo res manj prisotno pri starejših družbah, to tudi pomeni, da bodo imele starejše družbe višjo stopnjo brezposelnosti . Gledano z druge strani, pa ugotavljata, da staranje prebivalstva lahko pozitivno vpliva na podjetniško aktivnost, kar je lahko posledica novih poslovnih priložnosti, ki izhajajo iz posebne zahteve ter potrebe večjega števila ljudi, ki so stari več kot 50 let. Opozarjata tudi na to, da se s staranjem prebivalstva lahko poveča brezposelnost, zato lahko opazujemo vpliv staranja prebivalstva na podjetništvo tudi posredno prek sprememb v brezposelnosti. Zapisala sta, da v nekaterih primerih država podpira ustanavljanje podjetij s strani brezposelnih oseb, na kar lahko gledamo kot pozitiven vpliv brezposelnosti na podjetništvo prek državnih spodbud za brezposelne, ki se odločijo za ustanovitev lastnega podjetja, kot tudi prek nekaterih drugih kanalov, kot so povečanje motivacije, da bi ti ljudje našli pot iz brezposelnosti. Tako bi lahko s staranjem prebivalstva posredno preko povečane brezposelnosti povečali tudi podjetniško aktivnost. V svoji raziskavi, kjer sta raziskovala vpliv staranja prebivalstva na brezposelnost in podjetniško aktivnost v Sloveniji, sta lahko potrdila hipotezo, da imajo starejši prebivalci nižjo podjetniško aktivnost, zato pa imajo posledično tudi nižjo gospodarsko blaginjo. Nizka podjetniška aktivnost vodi tudi k manjšemu številu novih delovnih mest v teh občinah in posledično v višjo stopnjo registrirane brezposelnosti. Prišla sta do zaključka, da bo staranje prebivalstva čedalje bolj vodilo v nižjo ekonomsko blaginjo, če ne bomo uvedli ustreznih ukrepov.

Ker se prebivalstvo Slovenije stara, se obenem postavlja tudi vprašanje zagotavljanja njihovega znanja (Troha 2012, 18). Pri starejših delavcih se tako pojavlja problem nezadostnega znanja, obenem pa tudi pomanjkanje formalnih kvalifikacij (Troha 2012, 16). Kofalt (2015, 44–45) ugotavlja, da na stopnjo dosežene izobrazbe vpliva staranje prebivalstva; pravi, da zaradi šibkejšega spomina, manjše motivacije ter tudi slabše koncentracije starejši ljudje veliko težje pridobivajo nova in sveža znanja ter se težje učijo in izobražujejo, poleg vsega tega pa imajo tudi slabše zmogljivosti sklepanja. Za starejše delavce je značilno, da si nova znanja pridobivajo v manjši meri v sklopu formalnega izobraževanja in tudi v manjši meri znotraj podjetij v okviru različnih usposabljanj. Pravi tudi, da imajo starejši delavci bolj zastarela znanja, v primerjavi z njihovimi mlajšimi kolegi, vendar pa imajo veliko več izkušenj. Prav tako ugotavlja, da staranje prebivalstva negativno vpliva na obseg povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, kar ima negativen vpliv na stopnjo izobraženosti prebivalstva. Meni, da so tisti starejši prebivalci,