,-818--

Celotno besedilo

(1)DELOVNI ZVEZEK. t. 8/letnik VIII/1999. REGIONALNI VIDIKI RAZVOJA SLOVENIJE S POUDARKOM NA FINANÈNIH REZULTATIH POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUB V LETU 1998 Janja PEÈAR. Ljubljana, marec 2000.  Razmnoevanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira..

(2) IZDAJATELJ: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Gregorèièeva 27 FAKS: 061/178 20 70 TELEFON: 061/178 21 12 UREDNIK ZBIRKE: Botjan PLEEC. Razmnoevanje v 500 izvodih.. GRAFIÈNO OBLIKOVANJE: Tina KOPITAR, Botjan PLEEC. ODGOVORNA OSEBA: doc. dr. Janez POTOÈNIK. Pisna naroèila za zbirko ali publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.. KLJUÈNE BESEDE: regije, regionalni razvoj, Slovenija, raèunovodski izkazi, demografsko ogroena obmoèja, gospodarstvo.

(3) KAZALO POVZETEK ________________________________________________________ 5 SUMMARY ________________________________________________________ 6 METODOLOKA POJASNILA _________________________________________ 7 UPRAVNO TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE _____________________ 9 REGIONALNI RAZVOJ V SLOVENIJI __________________________________ 11 ANALIZA PO REGIJAH _____________________________________________ 14 1. Osrednjeslovenska regija _________________________________________________ 2. Obalno-kraka regija ____________________________________________________ 3. Gorenjska regija ________________________________________________________ 4. Gorika regija __________________________________________________________ 5. Savinjska regija ________________________________________________________ 6. Dolenjska regija ________________________________________________________ 7. Pomurska regija ________________________________________________________ 8. Notranjsko-kraka regija _________________________________________________ 9. Podravska regija _______________________________________________________ 10. Koroka regija ________________________________________________________ 11. Posavska regija _______________________________________________________ 12. Zasavska regija _______________________________________________________. 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36. IZKORIÈANJE REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV IN OCENA RAZVOJNIH MONOSTI STATISTIÈNIH REGIJ PRIMERJALNA ANALIZA _______________________ 38 VIRI IN LITERATIRA _______________________________________________ 43 PRILOGA ________________________________________________________ 45 KARTE, TABELE IN GRAFI __________________________________________ 45 PODATKI PO OBÈINAH ____________________________________________ 53 PODATKI PO REGIJAH _____________________________________________ 77 GRAFI ___________________________________________________________ 91.

(4)

(5) POVZETEK. POVZETEK Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju ZMAR) izhajajo delovni zvezki z regionalno tematiko e od leta 1994 dalje. Njihov namen je èim bolj celovita predstavitev regij na osnovi razliènih socio-ekonomskih podatkov in indikatorjev. Publikacija je popestrena tudi z nekaterimi tematskimi kartami, izdelanimi z GIS aplikacijo SDMSW, ki nam prikae tudi prostorsko dimenzijo doloèenega podatka oz. kazalca. Letonji Delovni zvezek je sestavljen iz treh veèjih sklopov. V prvem delu so na kratko opisana metodoloka pojasnila, sledi predstavitev upravno teritorialne regionalizacije Slovenije, nato pa problematika regionalnega razvoja Slovenije. V drugem delu je vsaka regija predstavljena kot celota na osnovi razliènih podatkov in kazalcev, temu pa sledi e primerjalna analiza med statistiènimi regijami glede razvojnih potencialov in ocenjenih razvojnih monosti regij. V tretjem delu statistièni prilogi pa so podatki in kazalci predstavljeni na tematskih kartah, v tabelah in grafih po regijah in tudi po obèinah. Bolj ali manj gre za e ustaljene podatke, ki jih obièajno objavljamo v Delovnem zvezku. Vsako leto pa poskuamo dodati e kaj novega. Letos so to podatki po novih obèinah (192). elimo, da bi bil delovni zvezek med drugim v pomoè tudi tistim, ki bodo v bodoèe pripravljali regionalne razvojne programe regij. V letu 1999 je bil namreè sprejet Zakon o skladnem regionalnem razvoju (Ur.l. RS 60/99), ki med drugim doloèa, da je osnova za pridobitev sredstev za pospeevanje skladnega regionalnega razvoja regionalni razvojni program, ki bo vkljuèeval tudi socio-ekonomsko analizo obmoèja, za katero se regionalni razvojni program pripravlja.. Stran 5.

(6) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. SUMMARY The Institute of Macroeconomic Analysis and Development (IMAD) has been publishing working papers on regional issues since 1994. Their main purpose is to comprehensively present regions from the economic point of view, particularly their success in Slovenias transition to market economy. Structural changes in Slovenia as a whole are presented in other IMADs publications (see the list of Working Papers and other publications), and are therefore not the subject of this one. This paper complements last years by giving new data. The first part presents each region as whole on the basis of various data and indicators. In the second part, statistical appendix, data and indicators are shown in maps, tables and graphs covering different areas. Apart from standard information, each paper tries to present something new. This year, more information is given on the educational attainment structure of the population . The analysis has proven that Slovenian regions are not homogenous. In the 1991-1998 period, the restructuring of the economy and its transition to market mechanisms have had a varying impact on the economic situation of the regions. A rough assessment shows that the situation has improved in economically more advanced regions, whilst in less developed ones it has deteriorated. Two of the medium-developed regions have recorded improvement and three of them deterioration. Inter-regional disparities have on the whole widened, which only proves a theory according to which the market economy does not reduce but increases regional disparities.. Stran 6.

(7) METODOLOKA POJASNILA. METODOLOKA POJASNILA Podatkovna osnova delovnega zvezka so najrazlièneji podatki na razliènih teritorialnih ravneh, ki so zanimive za uporabnike to so statistiène regije in obèine (stare 147 in nove 192). Letos smo prviè izpustili podatke po upravnih enotah, ker bi bil delovni zvezek sicer preveè zajeten. Upotevani so podatki, ki so bili na voljo do izida delovnega zvezka. Nova teritorialna razdelitev Slovenije na 192 obèin je v tem delovnem zvezku upotevana, poleg tega pa so podatki o poslovnem izidu gospodarstva prikazani e po starih 147 obèinah, ker preprosto za nove obèine e ni bilo statistiènih podatkov.. Upotevana nova teritorialna razdelitev Slovenije. Osnovni viri podatkov so Statistièni urad RS (v nadaljevanju SURS), Republiki zavod za zaposlovanje (v nadaljevanju RZZ) ter Agencija za plaèilni promet (v nadaljevanju APP) podatki iz bilance stanja in izkaza uspeha v letu 1996 in 1997. Preraèuni so bili narejeni na ZMAR-u. Vir za prostorske podatke je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). V letonjem delovnem zvezku je prikazana tudi struktura delovno aktivnega prebivalstva po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) in po novih obèinah, ki pa ni primerljiva s podatki o strukturi gospodarstva iz zakljuènega raèuna. Ti namreè ne zajemajo celotnega gospodarstva in aktivnega prebivalstva, paè pa le tisti del, ki je po Zakonu o gospodarskih drubah obvezen izdajati zakljuène raèune. Pri sektorski razdelitvi je upotevana standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): • kmetijstvo vkljuèuje podroèje A in B • industrija vkljuèuje podroèja od C do E • gradbenitvo vkljuèuje podroèje F • storitve vkljuèujejo podroèja od G do O Letos je v delovnem zvezki tudi prviè objavljen temeljni ekonomski kazalec na ravni statistiènih regij to je bruto domaèi proizvod, ki ga je v letu 1999 objavil Statistièni urad RS. Ker je ta kazalec izraèunan po mednarodno primerljivi metodologiji, imamo tudi prviè monost primerjave slovenskih statistiènih regij z evropskimi regijami na teritorialni ravni NUTS III. Leta nazaj, ko tovrstnega podatka v Sloveniji e ni bilo na voljo, smo na ZMAR-u uporabljali nadomestna kazalca (bruto dodana vrednost, osnova za dohodnino), ki pa zaradi svoje narave podatkov seveda kaeta na nekoliko drugaèna relativna razmerja med regijami. Ekonomska moè gospodarstva obèin in regij oz. bruto dodana vrednost na prebivalca je izraèunana na osnovi metodologije ZMAR-a po naslednji formuli: bruto dodana vrednost = AOP 059 AOP 060 AOP 0711 in v letonjem delovnem zvezku je e vedno objavljena predvsem zaradi primerjave z bruto domaèim proizvodom.. Prviè objavljen temeljni ekonomski kazalec bruto dodana vrednost na ravni statistiènih regij. Letos smo opustili prikazovanje stopnje brezposelnosti v delovno sposobnem prebivalstvu, ki smo ga na ZMAR-u uporabljali kot nadomestni kazalec za stopnjo brezposelnosti. SURS namreè objavlja podatke o stopnji registrirane brezposelnosti (to ni stopnja brezposelnosti po ILO metodologiji) po obèinah od leta 1997 dalje, kar e pomeni doloèeno èasovno serijo. Res pa je, da SURS e ne objavlja podatkov o stopnji registrirane brezposelnosti po spolu in za 1. AOP 059 - kosmati donos iz poslovanja AOP 060 - stroki blaga, materiala in storitev AOP 071 - drugi odhodki iz poslovanja Stran 7.

(8) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. mlade, kar smo obièajno izraèunavali pri stopnji brezposelnosti v delovno sposobnem prebivalstvu. Vendar raèunamo, da bo tudi ta podatek kmalu na voljo. V delovnem zvezku so poleg tabelariènih in grafiènih prikazov v podatkovni prilogi doloèeni kazalci prikazani tudi na tematskih kartah, ki so oblikovane s pomoèjo GIS (geografski informacijski sistem) aplikacije SDMSW (Spatial Data Management System for Windows).. Stran 8.

(9) UPRAVNO TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE. UPRAVNO TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila Slovenija razdeljena na 62 obèin. Takrat je imela povpreèna slovenska obèina 31,709 prebivalcev in je obsegala 327 km2. Obèine so bile po povrini veliko veèje od obèin sosednjih drav, po velikosti in pristojnostih pa nekje med klasièno obèino in upravnim okrajem. Priblino 80% vseh nalog je bilo dravnega znaèaja. Predstavljale so prvo stopnjo dravne oblasti, zato so bile temeljne krajevne potrebe prebivalstva prenesene na krajevne skupnosti. Teh je bilo okoli 1250, vkljuèevale pa so vseh 6,000 naselij v Sloveniji. Organizacijsko je bila takna ureditev obèin nekje med dravno upravo in lokalno samoupravo. Naloge in dejavnosti so se med seboj prepletale in stanje ni ustrezalo niti standardom upravljanja dravne uprave niti interesom lokalne samouprave. Z osamosvojitvijo Slovenije je bila sprejeta tudi nova ustava, ki izrecno navaja obèine kot obliko lokalne samouprave in predvideva monost prostovoljnega povezovanja obèin v ire lokalne samoupravne skupnosti. Po sedanji ustavi so v Sloveniji obvezne lokalne skupnosti le obèine, v katerih pristojnost sodijo krajevne zadeve. Po predhodnem soglasju vseh obèin lahko drava nanje prenese opravljanje posameznih nalog iz pristojnosti drave, èe za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Ustava tudi dopuèa, da si mesta ob posebnih pogojih, ki jih doloèa zakon, lahko pridobijo status mestne obèine. Zakon o lokalni samoupravi je bil sprejet konec leta 1993 (Ur.l. RS 72/93). Naslednje leto pa je bil sprejet e Zakon o ustanovitvi obèin in doloèitvi njihovih obmoèij (Ur.l. RS 60/94, 69/94, 69/94-popr., 56/98). S tem zakonom je prilo do izoblikovanja 147 obèin. Za obmoèje ene ali veè obèin pa so bile organizirane upravne enote (58 upravnih enot po ena za vsako od starih obèin in ena za vse ljubljanske obèine). Zaradi veèje racionalnosti in uèinkovitosti so se nanje prenesle doloèene naloge dravne uprave (Ur.l. RS 67/94, 75/94, 78/94). Povpreèna obèina je merila okoli 138 km2 in je imela povpreèno 13,374 prebivalcev. Kar 51 obèin je imelo manj kot 5,000 prebivalcev, od tega je imela skoraj èetrtina obèin manj kot 4,000 in dve (Osilnica in Kobilje) manj kot 1,000. Razlike med obèinami so bile zelo velike, saj je imela po drugi strani Ljubljana veè kot 270,000 prebivalcev. Od starih 62 obèin jih je ostalo v nekdanjem obsegu le 24. Status mestne obèine je dobilo 11 obèin (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje), èeprav bi po evropskih merilih ta pripadal le Ljubljani in Mariboru. Temeljnih pogojev za ustanovitev obèine ni izpolnjevala veè kot polovica obèin. Proces teritorialnega preoblikovanja dravne uprave pa s tem e ni bil konèan. Sledila je vrsta pritob na ustavno sodièe in spomladi leta 1997 je stekel postopek za ustanovitev novih obèin in uveljavitev nekaterih sprememb. Spremembe so le v smeri e veèjega drobljenja e tako majhnih obèin. Avgusta leta 1998 se je tevilo obèin poveèalo na 192. Na novo so nastajale predvsem majhne obèine in s tem se je povpreèna velikost obèine zniala na 106 km2 in 10,341 prebivalcev. Sedaj ima 95 obèin manj kot 5,000 prebivalcev in dobra tretjina manj kot 4,000 prebivalcev. Skupini obèin do 1,000 prebivalcev pa so se pridruile e tiri nove. Kar dve obèini imata manj kot 500 prebivalcev (Hodo in Osilnica).. Leta 1991 so bile obèine po povrini veliko veèje od obèin v sosednjih dravah, po velikosti in pristojnosti pa nekje med klasièno obèino in upravnim okrajem. Konec leta 1993 bilo oblikovaih 147 obèin. Med novimi obèinami so bile zelo velike razlike. Avgusta 1998 se je tevilo obèin poveèalo na 192. S tem pa preoblikovanje obèin e ni konèano in kot kae, bo dokonèno oblikovanje trajalo e nekaj èasa. Poleg tega v Sloveniji tudi nimamo vmesne Stran 9.

(10) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. Preoblikovanje obèin e ni konèano. Uradno sprejete regionalizacije e vedno nimamo. stopnje med obèino in dravo, kakrne poznajo evropske drave. Zaradi vedno veèje vloge, ki jo imajo regije v zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem pogledu, je potreba po oblikovanju take vmesne stopnje, ki bi imela tudi upravno-administrativne funkcije, toliko veèja. To vmesno stopnjo naj bi opredelil Zakon o pokrajinah, ki je e dalj èasa v pripravi. V izvirne pristojnosti pokrajin naj bi prele nekatere naloge, ki jih zdaj opravlja drava, ker presegajo zmogljivost obèin. Èeprav torej uradno sprejete regionalizacije, ki bi oblikovala regije ali pokrajine v smislu regionalne samouprave, e nimamo, pa kljub temu v Sloveniji obstoja veliko regionalizacij, ki sluijo tudi razliènim namenom. V praksi se ves èas pojavlja potreba po oblikovanju nekih veèjih teritorialnih enot in seveda tudi potreba po najrazliènejih podatkih na teh teritorialnih enotah. Na ZMAR-u zato e vrsto let v analitske namene uporabljamo funkcionalno-planske regije, ki so sestavljene iz obèin, prav tako pa jih je mogoèe sestaviti tudi iz upravnih enot ali starih obèin.2 Funkcionalno-planske regije so istovetne s statistiènimi regijami, zato v delovnem zvezku uporabljamo izraz statistiène regije. SURS e od leta 1996 objavlja doloèene podatke po statistiènih regijah.. 1. Stran 10. Katere obèine vkljuèujejo, glej v nadaljevanju pri vsaki regiji posebej..

(11) REGIONALNI RAZVOJ V SLOVENIJI. REGIONALNI RAZVOJ V SLOVENIJI Iz leta v leto opaamo, da je potreba po informacijah, ki jih prinaa ta delovni zvezek, veèja, saj se pomen regij vse bolj krepi. Njihova vloga ni samo v ohranjanju znaèilnosti in posebnosti v zgodovinskem in kulturnem pogledu, paè pa tudi v gospodarskem. Regije vse samostojneje nastopajo na trgu in postajajo samostojne partnerice tudi v dravnem in mednarodnem regionalnem sodelovanju. Njihova uspenost pri tem je odvisna tako od lastnih razvojnih potencialov kot tudi od njihove sposobnosti, kako te potenciale izkoristijo. Nekatera obmoèja pa iz razliènih razlogov niso sposobna samovzdrujoèega razvoja in so zato potrebna posebnih ukrepov regionalne politike. Razlike v stopnji regionalnega razvoja so znaèilne tudi za Slovenijo, èeprav gre za majhno dravo. V Sloveniji se je politika pospeevanja skladnejega regionalnega razvoja zaèela e v zgodnjih sedemdesetih letih. Takrat je bil sprejet prvi Zakon o ukrepih za pospeevanje razvoja manj razvitih obmoèij. Na osnovi treh kriterijev je doloèil obèine, ki so veljale za manj razvite in za katere so bili predvideni posebni ukrepi. Takrat so manj razvita obmoèja obsegala 18.9% povrine in 18.2% prebivalstva Slovenije. Nato so se vsakih pet let (skladno s takratnim sistemom naèrtovanja) spreminjali kriteriji, obmoèja in ukrepi za pospeevanje regionalnega razvoja. Konec leta 1990 je bil sprejet Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroenih obmoèij v Republiki Sloveniji. Usmerjen je bil predvsem na reevanje demografskih problemov. Zakon je opredelil strnjena demografsko ogroena obmoèja na osnovi dveh demografskih kriterijev indeksa staranja in indeksa rasti prebivalstva. Ob sprejetju zakona so demografsko ogroena obmoèja obsegala 61% povrine in 24.6% prebivalstva Slovenije, kar pomeni, da se je obseg obmoèij, upravièenih do posebnih sredstev, moèno poveèal. V letu 1999 je bil sprejet nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju. Ta je postavil temelje nove regionalne strukturne politike v Sloveniji. Zakon doloèa cilje, naèela, organizacijo spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, dodeljevanje razvojnih spodbud in merila za opredelitev obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi. Poleg tega predvideva zakon tudi sprejetje kar nekaj podzakonskih predpisov, ki bodo natanèno opredelili: • oblikovanje Sveta za strukturno politiko • vrednosti meril za doloèitev obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi in obèine, ki ustrezajo tem merilom • podrobneje pogoje in merila za dodeljevanje spodbud • minimalno obvezno vsebino in metodologijo priprave regionalnega razvojnega programa • naèine spremljanja in vrednotenja regionalnih razvojnih spodbud • pogoje, ki jih more izpolnjevati regionalna razvojna agencija. Podzakonski predpisi bodo izdani oz. sprejeti sredi februarja 2000. Eno leto po uveljavitvi zakona (v drugi polovici leta 2000) pa mora Vlada sprejeti tudi Strategijo regionalnega razvoja Slovenije.. Nekatera obmoèja iz razliènih vzrokov niso sposobna samovzdrujoèega razvoja. Konec leta 1990 sprejet zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroenih obmoèij, s katerim je bilo zajeto 61% povrine in 24.6% prebivalstva Slovenije. Leta 1999 je bil sprejet nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju. Dosedanja regionalna politika v Sloveniji je dala doloèene pozitivne rezultate. V prvih obdobjih je pospeila vlaganja na manj razvitih obmoèjih, s tem popestrila njihovo gospodarsko strukturo in ponudila veèje monosti za zaposlitev tamkajnjega prebivalstva. Izboljala se je tudi infrastrukturna opremljenost. Po drugi strani pa nove zaposlitve niso nudile dovolj kvalitetnih Stran 11.

(12) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. Regionalna politika je dala doloèene pozitivne rezultate, vendar je njeno uèinkovitost iz leta v leto slabela. Po letu 1991 so se razlike v regionalnem razvoju bolj in bolj poveèevale. in zahtevnejih delovnih mest, ki bi imela tudi dolgoroèneje uèinke in bi zadrala predvsem mlado prebivalstvo na tem obmoèju. Posebno na hribovitih in obmejnih obmoèjih je bil opazen moèan padec tevila prebivalstva in v doloèenih, predvsem obmejnih predelih tudi praznjenje. Po drugi strani pa je dejstvo, da bi bile danes razlike e veliko veèje, èe ukrepov regionalne politike ne bi imeli. al je njena uèinkovitost slabela iz leta v leto. Obseg ukrepov, ki so se izvajali v prvih obdobjih, se je oil, tako da danes doloèenih oblik pospeevanja razvoja ne poznamo veè (npr. davène olajave), krèila so se sredstva, namenjena pospeevanju regionalnega razvoja, po drugi strani pa se je obseg obmoèij neprestano veèal. Po osamosvojitvi se je Slovenija znala v popolnoma novi situaciji. Kot novo nastala drava je v prvi fazi vzpostavljala predvsem vse potrebne funkcije in institucije za delovanje drave, zato je bilo podroèje regionalnega razvoja potisnjeno v ozadje. Po drugi strani pa je imel svoj negativni uèinek tudi prehod Slovenije v trno gospodarstvo. Tako ugotavljamo, da so razlike v regionalnem razvoju po letu 1991 v Sloveniji naraèale. Poslabale so se tako razmere na podroèju demografskih gibanj kot tudi v gospodarstvu. Demografska gibanja so se poslabala na obmoèju celotne Slovenije. Na eni strani je k temu pripomogla nizka stopnja rodnosti, na drugi pa tudi notranje migracije. Stopnja rodnosti je v Sloveniji padla e pod mejo, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo. Prebivalstvo Slovenije se pospeeno stara in tudi nima rezerve, ki bi zapolnila vrzel, nastajajoèo v aktivnem prebivalstvu prihodnosti. V letu 1999 je znaal indeks staranja e 83.7, kar pomeni, da se je v letih 1991-1999 poveèal za dobrih 57%. Med statistiènimi regijami so velike razlike in znaajo 1:1.5, med obèinami pa so razlike e veèje in znaajo skoraj 1: 7. Poleg tega so velike razlike tudi v stopnji rasti prebivalstva in gostoti poselitve, saj se nekatera obmoèja Slovenije e praznijo. Gostota poselitve je bila e nekdaj neenakomerna. 75% prebivalstva ivi na priblino tretjini povrine, kjer je gostota prebivalstva okoli 216 prebivalcev/ km2. Obmoèja stagnacije prebivalstva obsegajo dobro èetrtino povrine in 12% prebivalstva Slovenije s povpreèno gostoto prebivalstva 45 prebivalcev/ km2. Obmoèja depopulacije pa obsegajo 41% povrine in 13% prebivalstva Slovenije s povpreèno gostoto 31 prebivalcev/km2 (Gosar, 1995). Najveèja obmoèja depopulacije so v severovzhodnem, vzhodnem in severozahodnem delu Slovenije ter v obmejnih obmoèjih s Hrvako. Osnovni razlog za to je v nizki rodnosti, pomanjkanju delovnih mest in kot posledici, migracijah v druge dele drave. Na poveèevanje razlik v Sloveniji je vplival tudi prehod v trno gospodarstvo. Problemi so se namreè zaèeli pojavljati tudi na obmoèjih, ki so sicer veljala za bolj razvita. Tako so se tradicionalno slabe razvitim obmoèjem pridruila e nova. Pri tem je imela zelo pomembno vlogo obstojeèa gospodarska struktura. Najprej so v teave zala gospodarstva s staro industrijsko strukturo, ki se niso bila sposobna prilagajati hitrim spremembam na trgu (npr. podravska, savinjska, zasavska regija). Pogosto so moèno prizadete tudi majhne obèine, ki so obièajno slabe razvite in kjer pomeni propad enega obrata tudi izgubo delovnih mest za veèino tamkajnjega prebivalstva. Tako se npr. razlike v viini dodane vrednosti na prebivalca kot merila za ekonomsko moè gospodarstev regij poveèujejo med najbolj in najmanj uspeno regijo od leta 1992 dalje in so v letu 1997 znaale 1:2.8. Razlike v viini osnove za dohodnino na prebivalca kot merila za ekonomsko moè prebivalstva so manje in znaajo 1:1.6, kar je posledica moène dnevne migracije zaposlenih. Le-ti poviujejo bruto dodano. Stran 12.

(13) REGIONALNI RAZVOJ V SLOVENIJI. vrednost regiji, kjer delajo, na drugi strani pa poviujejo bruto osnovo za dohodnino regiji, kjer prebivajo. Veliko manje razlike pa so pri bruto domaèem proizvodu na prebivalca na nivoju statistiènih regij, saj najbolj uspena osrednjeslovenska regija presega povpreèje le za slabih 30%, najslabe razvita regija pomurska pa dosega slabih 78% slovenskega povpreèja. Teave v gospodarstvu se najhitreje pokaejo v izgubi delovnih mest in naraèajoèi stopnji brezposelnosti. V obdobju 1990 1999 so vse regije izgubile veliko delovnih mest, najveè pa podravska, zasavska, notranjsko-kraka in gorenjska regija. Najveèje izgube so bile v predelovalni industriji, kmetijstvu in gozdarstvu ter gradbenitvu, v nekaterih regijah pa tudi v trgovini. Ponekod so porasla delovna mesta na podroèju storitvenih dejavnosti nekaterih regij. Struktura aktivnega prebivalstva se je tako nekoliko spremenila v prid storitvenim dejavnostim. V povpreèju je v Sloveniji stopnja brezposelnosti v delovno sposobnem prebivalstvu narasla od 2.8% v letu 1990 na 8.8% v letu 1999. Stopnja registrirane brezposelnosti pa je v prvih estih mesecih 1999 znaala 14%, vendar so relativne razlike med regijami in obèinami na enaki ravni kot pri stopnji registrirane brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti ostaja na visoki ravni in postaja zelo pomemben dolgoroèni problem z moèno regionalno dimenzijo. V zadnjih letih medregionalne razlike v stopnji brezposelnosti ne naraèajo tako hitro. Vendar al to ne pomeni, da se stopnja brezposelnosti zmanjuje. Brezposelnost se namreè vse bolj poveèuje tudi v regijah, ki so imele vèasih nijo stopnjo brezposelnosti, v regijah s tradicionalno visoko stopnjo brezposelnosti pa veè ali manj ostaja na isti, visoki ravni. Tako so se od leta 1992 do 1999 medregionalne razlike poveèale od 1:2.2 v letu 1992 na 1:2.7 v letu 1999. Veliko veèje pa so razlike med obèinami in tako se nehomogenost kae znotraj posameznih regij. Stopnja brezposelnosti bi bila v nekaterih regijah e vija, èe ne bi e v preteklosti del prebivalstva emigriral: bodisi v tujino bodisi v druge regije v Sloveniji.. Stopnja brezposelnosti postaja zelo pomemben dolgoroèen problem z moèno regionalno dimenzijo. Dejstvo je, da je v zadnjih letih postala politika regionalnega razvoja vse manj uèinkovita. Tudi sredstva, namenjena izkljuèno regionalnemu razvoju, so se krèila. Tako so npr. po ocenah za leto 1998 znaala sredstva Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, namenjena izkljuèno pospeevanju skladnega regionalnega razvoja, 0.05% bruto domaèega proizvoda, sredstva Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeelja 0.06% bruto domaèega proizvoda in so se tako veè kot prepolovila v primerjavi z letom 1991, ko je drava namenjala za pospeevanje regionalnega razvoja okoli 0.25% bruto domaèega proizvoda. Vse natete teave in problemi kaejo potrebo po njeni reformi regionalne politike, ki pa jo po drugi strani narekuje tudi vstopanje Slovenije v EU (veè o tem glej Delovni zvezek t. 12/98dopolnjena izdaja). Delo na tem poteka e nekaj èasa. Pripravljena je Bela knjiga o regionalnem razvoju, ki bo osnova za pripravo Strategije regionalnega razvoja Slovenije (SRRS). V letu 1999 je bil sprejet nov zakon o skladnem regionalnega razvoju Slovenije. Prav tako se pripravljajo tudi drugi zakoni, ki neposredno ali posredno posegajo na podroèje regionalnega razvoja (Zakon o pokrajinah, Zakon o urejanju prostora).. Sredstva, namenjena izkljuèno za regionalni razvoj, so se nenehno krèila. Stran 13.

(14) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. ANALIZA PO REGIJAH* 1. Osrednjeslovenska regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,647,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 128.5 1 (12,169 USD) HDI, 1996 0.872 101.4 1 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, 1997 837,871 SIT 120.9 1 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 11.0 75.9 4 74.5 101.6 2 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 70.7 102.2 2 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 78.0 101.1 4 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 28.5 115.9 1 Število let šolanja 15+, 1991 9.9 107.6 1. Osrednjeslovenska regija najveèja statistièna regija tako po povrini (obsega 3,538 km2 oz. 17.5% ozemlja Slovenije) kot tudi po tevilu prebivalcev (dobra èetrtina vsega prebivalstva) v svoje obmoèje vkljuèuje kar 30 obèin, med katerimi je tudi glavno mesto drave Ljubljana.. Najbolj razvita regija med vsemi regijami. Osrednje moèno urbanizirano obmoèje regije je nadpovpreèno gosto poseljeno in razpolaga kar z 90% vseh delovnih mest regije. Po letu 1981 je prebivalstvo regije e enkrat hitreje naraèalo kot v povpreèju v Sloveniji, naraèalo je tudi delovno sposobno prebivalstvo, kar je, zaradi boljih zaposlitvenih monosti, tudi posledica priselitev iz ostalih regij. Indeks staranja prebivalstva regije je pod slovenskim povpreèjem. Izobrazbena struktura regije, glede na tevilo let olanja, je najbolja v Sloveniji, dele zaposlenih z najmanj vijo izobrazbo je ob popisu 1991 skoraj za polovico presegal slovensko povpreèje in je bil s 13.4% najviji. Tudi noveji podatki kaejo na nadpovpreèno izobrazbeno strukturo tudi v prihodnje. Bruto domaèi proizvod na prebivalca je v regiji najviji in presega slovensko povpreèje za 28.5%. Regija ustvari kar dobro tretjino slovenskega bruto domaèega proizvoda, kar je posledica velike koncentracije gospodarstva in delovnih mest v regiji. Tudi ekonomska moè prebivalstva, merjena z viino osnove za dohodnino na prebivalca, je v osrednjeslovenski regiji najvija in je leta 1997 presegala slovensko povpreèje za dobro petino. Regija ima pestro gospodarsko strukturo z nadpovpreènim deleem storitvenih dejavnosti, visoko izobrazbeno strukturo prebivalstva in gostoto delovnih mest. Najmoèneja je po tevilu gospodarskih drub, ki so v letu 1998 ustvarile okoli 44% celotnega dobièka slovenskih gospodarskih drub. Najpomembneji sektor v regiji je storitveni sektor, v katerem sta bili ustvarjeni dobri dve tretjini prihodkov. Po izvozni usmerjenosti je regija na zadnjem mestu, * Indeks èlovekovega razvoja (HDI - human development index) sestavljajo trije indikatorji: zdravje, izobrazba in ivljenjski standard. Prvi kazalec doloèa prièakovana dolina ivljenja, kazalec izobrazbe pa sestavljata stopnja pismenosti (dve tretjini) in bruto vpisni koliènik osnovnega, srednjega in visokega izobraevanja. ivljenjski standard pa je doloèen z bruto domaèim proizvodom po kupni moèi.. Stran 14.

(15) ANALIZA PO REGIJAH. kar je posledica velike zastopanosti storitvenih dejavnosti in vloge Ljubljane kot prestolnice drave. Produktivnost dela merjena z bruto dodano vrednostjo na zaposlenega je nadpovpreèna in obenem najvija med vsemi statistiènimi regijami. V osrednjeslovenski regiji je kar petina vseh brezposelnih v Sloveniji, vendar pa je stopnja registrirane brezposelnosti v regiji podpovpreèna. Med brezposelnimi je nekaj manj kot polovica ensk, kar je pod slovenskim povpreèjem. Podpovpreèna je tudi po deleu mladih med brezposelnimi. Med iskalci zaposlitve je veè kot polovica starih nad 40 let. Dele trajnih presekov med brezposelnimi pa poèasi pada, vendar jih je e vedno veè kot èetrtina vseh brezposelnih v regiji.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v osrednjeslovenski regiji / Gross value added by activity in Central-Slovenia region kmetijstvo / agriculture 1.8%. storitve / services 68.5%. industija / industry 24.6%. gradbenitvo / construction 5.1%. Vir: SURS. Source: SORS.. Brezposelnost v osrednjeslovenski regiji / Unemployment in Central-Slovenia region 120. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %). Vir: SURS, RZZ. Source: SORS, ESS.. 1998. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment. I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 15.

(16) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 2. Obalno-kraka regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,311,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 102.3 2 (9687 USD) HDI, 1996 0.860 100.0 2 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 796,469 SIT 114.9 2 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 10.6 73.1 3 75.5 103.3 1 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 71.7 103.6 1 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 79.4 102.9 1 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 25.1 102.0 3 Število let šolanja 15+, 1991 9.3 101.1 2. Regija z nadpovpreènim deleem storitvenih dejavnosti. Obalno-kraka regija spada s 5.2% povrine Slovenije in 5.2% slovenskega prebivalstva med manje statistiène regije. Gostota poselitve je povpreèna in neenakomerna. Daleè najgosteja poseljenost je v obalnem delu regije, krako zaledje pa je redko poseljeno. Regija belei najveèji porast tevila prebivalcev po letu 1981, vendar pa ima visok dele starega prebivalstva, tako da po indeksu staranja presega slovensko povpreèje skoraj za èetrtino. Ob popisu leta 1991 je bil visoko nadpovpreèen dele aktivnega prebivalstva regije zaposlen v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, tretjina aktivnega prebivalstva je bila zaposlena v industriji, kar je najmanji dele med vsemi regijami, in tudi dele aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, je bil podpovpreèen (polovico manji kot slovensko povpreèje). Povpreèno tevilo let olanja je po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 blizu slovenskega povpreèja (9.3 leta, Slov. 9.2). Skoraj 11% prebivalcev nad 15 let je imelo vijo ali visoko izobrazbo, kar jo uvrèa med regije z boljo izobrazbeno strukturo. Vija je le e v osrednjeslovenski regiji. Tudi noveji podatki iz leta 1996 kaejo na nadpovpreèen dele tudentov. Obalno-kraki regiji dajejo prednost pred ostalimi regijami obmorska in obmejna lega ter pestra gospodarska struktura z nadpovpreènim deleem storitvenih dejavnosti. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca zavzema regija drugo mesto med statistiènimi regijami in rahlo presega slovensko povpreèje. Dobrih 70% dodane vrednosti ustvari regija s storitvenimi dejavnostmi. Ekonomska moè prebivalstva, merjena z bruto osnovo za dohodnino, presega slovensko povpreèje za 14.9%, kar jo uvrèa na drugo mesto med statistiènimi regijami. Gospodarstvo regije lahko uvrèamo med uspeneja. Zadnji dve leti (leta 1997 in 1998) je poslovalo z dobièkom in leta 1998 so gospodarske drube regije ustvarile skoraj 16% vsega slovenskega dobièka. Po izvozni usmerjenosti je regija malo pod slovenskim povpreèjem. Leta 1998 je ustvarila 23.2% prihodkov s prodajo na tujih trgih. Dele èiste izgube v prihodkih se je nekoliko poveèal glede na leto 1997, vendar ni presegal slovenskega povpreèja (2.3; Slov. 2.4). Plaèe na zaposlenega so se v letu 1998 sicer nekoliko zmanjale glede na leto poprej, vendar e vedno presegajo slovensko povpreèje za 5.2%, kar je povezano z visokim tevilom zaposlenih z vijo in visoko izobrazbo. Produktivnost dela, merjena z bruto dodano vrednostjo na zaposlenega, je nadpovpreèna.. Stran 16.

(17) ANALIZA PO REGIJAH. Obalno-kraka regija ima podpovpreèno stopnjo registrirane brezposelnosti in je v prvem polletju 1999 znaala 10.4% (Slov. 14.0). Sodi med regije z visokim deleem ensk med brezposelnimi. Prav v obalno kraki regiji je ta najviji (56.1%, Slov. 50%). Dele brezposelnih z nizko stopnjo izobrazbe je podpovpreèen. Obalno-kraka regija ima med vsemi statistiènimi regijami e vedno najviji dele iskalcev zaposlitve zaradi steèaja podjetij (15.3%; Slov. 10.2%), naraèa pa tudi dele brezposelnih, starih nad 40 let. Le-teh je e skoraj 50% od vseh iskalcev zaposlitve. Mladih med brezposelnimi je veè kot èetrtina, kar je rahlo pod slovenskim povpreèjem.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v obalno-kraki regiji / Gross value added by activity in Littorial-Karst region kmetijstvo / agriculture 3.9%. industija / industry 19.5%. gradbenitvo / construction 5.7%. storitve / services 70.9% Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v obalno-kraki regiji / Unemployment in Littoral-Karst region 120. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 17.

(18) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 3. Gorenjska regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,185,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 92.4 6 (8,751 USD) HDI, 1996 0.848 98.6 4 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 698,975 SIT 100.8 4 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 12.6 86.9 6 73.9 100.8 5 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 70 101.2 4 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 77.6 100.6 5 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 26.9 109.3 2 Število let šolanja 15+, 1991 9.2 100.0 3/4. Regija, ki ustvari z industrijo enega najveèjih deleov v BDP. Z 2,137 km2 obsega gorenjska regija 10.5% povrine in 9.9% prebival Slovenije. Ima podpovpreèno gostoto poselitve (92 prebivalcev/km2). Doloèena obmoèja regije (Kamniko-bistrika ravan) so najveèja zgostitvena in urbanizirana obmoèja Slovenije, po drugi strani pa so v regiji tudi obsena gorska, neposeljena obmoèja. V regijo spada tudi obmoèje Triglavskega narodnega parka. Po letu 1981 je tevilo prebivalstva regije nadpovpreèno raslo. Starostna struktura prebivalstva je bolja kot v slovenskem povpreèju. Indeks staranja je za 10% niji od slovenskega povpreèja. Gorenjska je preteno industrijska regija. Ob popisu 1991 je bila veè kot polovica aktivnega prebivalstva zaposlenega v sekundarnem sektorju, kar je visoko nad povpreèjem Slovenije, 18% v terciarnem, 17.8% v kvartarnem sektorju, bistveno pod slovenskim povpreèjem pa je bila po zaposlenosti v kmetijstvu (7%). Povpreèna dolina let olanja prebivalstva, starega nad 15 let, je bila ob popisu 1991 na ravni slovenskega povpreèja (9.2%). 8.6% te populacije je imelo najmanj vijo izobrazbo. Noveji podatki kaejo nadaljnjo krepitev izobrazbene strukture prebivalstva regije. Po bruto domaèem proizvodu na prebivalca je bila regija leta 1996 pod slovenskim povpreèjem (indeks ravni 92.4). Regija ustvari slabo desetino bruto domaèega proizvoda v Sloveniji, najveè v predelovalnih dejavnostih. Ekonomska moè prebivalstva regije, upotevaje bruto osnovo za dohodnino na prebivalca, je v letu 1997 rahlo presegala slovensko povpreèje, vendar glede na ta kazalec Gorenjska v zadnjih letih zmanjuje svojo prednost pred ostalimi regijami. Gospodarstvo regije je nekaj let zapored poslovalo z izgubo, leto 1998 pa je zakljuèilo pozitivno. V regiji deluje okoli 10% slovenskih gospodarskih drub, tudi dele zaposlenih v njih dosega skoraj desetino vseh zaposlenih v gospodarskih drubah v Sloveniji. tevilo zaposlenih se zadnja leta moèno zmanjuje, samo v letu 1997 in 1998 skoraj za 5500 zaposlenih. V tekem poloaju so predvsem delovno intenzivne panoge, ki so v regiji moèno zastopane (tekstilna, usnjarsko predelovalna, lesno predelovalna). V strukturi gospodarstva ima e vedno najveèji pomen industrija, saj je v njej ustvarjenih veè kot polovica vseh prihodkov regije. Gospodarstvo je. Stran 18.

(19) ANALIZA PO REGIJAH. nadpovpreèno usmerjeno v izvoz, saj je s prihodki na tujem trgu v letu 1998 ustvarilo 29.6% prihodkov, kar je veè kot v slovenskem povpreèju. Produktivnost dela je podpovpreèna, prav tako pa tudi rentabilnost gospodarstva, na kar vpliva moèna zastopanost delovno intenzivne industrije z manjo profitabilnostjo in produktivnostjo. V gorenjski regiji je brezposelnost v zaèetku devetdesetih let porasla, vendar ni presegla dravnega povpreèja. V prvem polletju let 1999 je znaala stopnja registrirane brezposelnosti 12.5%, kar je pod slovenskim povpreèjem. Znaèilno za regijo je, da je dele ensk med brezposelnimi nadpovpreèen in znaa skoraj 55%. Gorenjska ima med vsemi regijami tudi najviji dele trajnih presekov in brezposelnih nad 40 let starosti, ki jih je e 56.4%. Taka struktura brezposelnih je posledica prestrukturiranja gorenjskega gospodarstva in zmanjevanja velike prezaposlenosti v preteklosti. Po drugi strani pa kae, da iskalci prve zaposlitve laje najdejo delo na Gorenjskem kot v drugih slovenskih regijah in tudi dele mladih med brezposelnimi je najmanji v Sloveniji.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v gorenjski regiji / Gross value added by activity in Gorenjska region kmetijstvo / agriculture 3.0%. industija / industry 40.9%. storitve / services 51.4%. gradbenitvo / construction 4.7%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v gorenjski regiji / Unemployment in Gorenjska region 120. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 19.

(20) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 4. Gorika regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,264,00 SIT BDP na prebivalca, 1996 98.6 3 (9,341 USD) HDI, 1996 0.851 99.0 3 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 774,724 SIT 111.8 3 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 9.2 63.4 1 74.4 101.5 3 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 70.0 101.2 3 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 78.6 101.9 2 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 24.7 100.4 4 Število let šolanja 15+, 1991 8.9 96.7 5/6. Regija z veliko storitvenih dejavnosti in zelo podpovpreèno stopnjo registrirane brezposelnosti. Po velikosti spada gorika regija med veèje statistiène regije (2326 km2; 11.5% povrine Slovenije), vendar je redko naseljena (52 prebivalcev/km2). Obsega le dobrih 6% slovenskega prebivalstva. Kar dve tretjini regije sta glede na tip poseljenosti uvrèeni v depresijsko podeelje (Ravbar, 1995) z izredno negativnimi demografskimi gibanji, kjer ivi ena petina prebivalstva regije; nadpovpreèna gostota poselitve je edino v obèinah Nova Gorica in empeter Vrtojba. Rast prebivalstva regije je bila po letu 1981 podpovpreèna. Gorika regija ima najveèji dele prebivalstva nad 65 let (15.7%) in kar 82.7% povrine regije je uvrèene med demografsko ogroena obmoèja, kjer ivi okoli 46% prebivalstva regije. Dele kmeèkega prebivalstva regije in dele zaposlenih v primarnem sektorju sta se ob popisu leta 1991 gibala blizu slovenskega povpreèja. Polovica aktivnega prebivalstva je bila zaposlena v sekundarnem sektorju, pod slovenskim povpreèjem pa je bila po deleu aktivnega prebivalstva, zaposlenega v terciarnem in kvartarnem sektorju. Izobrazbena struktura prebivalstva je bila ob popisu 1991 pod slovenskim povpreèjem. Podatki iz leta 1996 kaejo, da se dele tudentov sicer poveèuje, vendar e ni dosegel slovenskega povpreèja. Gorika regija je v letu 1996 ustvarila 6% bruto domaèega proizvoda, najveè v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca je regija blizu slovenskega povpreèja. Vije pa je po ekonomski moèi prebivalstva, merjeni z bruto osnovo za dohodnino na prebivalca, ki je v letu 1997 presegala slovensko povpreèje za 5.3%. Zaradi obmejne in tranzitne lege ima regija precejnjo perspektivo v razvoju storitvenih dejavnosti. Gospodarstvo regije posluje pozitivno in v letu 1998 je ustvarilo skoraj 13% slovenskega dobièka. V gospodarskih drubah je zaposlenih okoli 6% zaposlenih v slovenskih gospodarskih drubah. Od teh jih je bilo v industriji, kot najpomembnejem sektorju v regiji, zaposlenih 57% vseh zaposlenih v gospodarskih drubah, slabih 30% pa v storitvenih dejavnostih. Produktivnost dela glede na bruto dodano vrednost na zaposlenega je v regiji nadpovpreèna, nadpovpreèno je tudi izvozno usmerjena, dele èiste izgube v prihodkih pa se ji je v zadnjem letu zmanjal. Po viini plaè na zaposlenega je regija nad slovenskim povpreèjem in takoj za. Stran 20.

(21) ANALIZA PO REGIJAH. osrednjeslovensko. Prednost regije je relativno nizka dolgoroèna zadolenost. Kratkoroèna zadolenost pa je tudi podpovpreèna. Za goriko regijo je e nekaj let znaèilna najnija stopnja registrirane brezposelnosti (prvo polletje 1999 je znaala 8%). Veè kot 50% brezposelnih je ensk, dobrih 30% brezposelnih pa je mladih, po èemer je gorika regija tudi na prvem mestu. V regiji pa primanjkuje zahtevnejih delovnih mest. Dele brezposelnih z vijo in visoko izobrazbo je e vedno nadpovpreèen, èeprav se je v prvem polletju leta 1999 zmanjal.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v gorki regiji / Gross value added by activity in Gorika region kmetijstvo / agriculture 5.3%. industija / industry 33.5%. storitve / services 55.1% gradbenitvo / construction 6.1%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v goriki regiji / Unemployment in Gorika region 140. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 120 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 21.

(22) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 5. Savinjska regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,212,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 94.5 5 (8,953 USD) HDI, 1996 0.838 97.4 7 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 621,127 SIT 89.6 8 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 16.7 115.2 9 72.5 98.9 7 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 68.5 98.99 7 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 76.3 98.9 9 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 22.7 92.3 9 Število let šolanja 15+, 1991 8.9 96.7 5/6. Savinjska regija je tretja najveèja statistièna regija v Sloveniji po tevilu prebivalstva (12.9%) in zavzema 2352 km2 (11.6% povrine Slovenije) oziroma priblino toliko kot gorenjska oz. gorika oz. podravska regija. Povpreèna gostota prebivalstva v regiji je nad slovenskim povpreèjem (109 prebivalcev/ km2). V obdobju od leta 1981-1999 je bila rast tevila prebivalstva v regiji malo vija kot v povpreèju v Sloveniji. Dele starega prebivalstva v regiji je niji. Indeks staranja prebivalstva je tako pod slovenskim povpreèjem.. Zelo velika brezposelnost v regiji. Ob popisu prebivalstva leta 1991 je bila dobra polovica aktivnega prebivalstva zaposlena v sekundarnem sektorju. Nadpovpreèen dele je bil znaèilen tudi za primarni sektor, po zaposlenosti v terciarnem in kvartarnem sektorju pa je bila pod slovenskim povpreèjem. Dele kmeèkega prebivalstva je znaal 9.4% (Slov. 7.6%). Ob popisu leta 1991 je bila izobrazbena struktura prebivalstva regije slaba od slovenskega povpreèja. Tudi noveji podatki kaejo, da je regija po deleu tudentov e vedno podpovpreèna. V letu 1996 je regija ustvarila 12.2% slovenskega bruto domaèega proizvoda (za osrednjeslovensko in podravsko). Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca je regija na petem mestu in dosega 94.5% slovenskega povpreèja. Po ekonomski moèi prebivalstva pa je e nije okoli 90% slovenskega povpreèja. Po razpadu Jugoslavije je bilo njeno gospodarstvo moèno prizadeto. Velika podjetja v regiji so bila vezana preteno na jugoslovanski trg, zato jih je izguba tega trga moèno prizadela. Zaradi velikosti so se teko prilagajala novim razmeram in preusmerjala na nova trièa. Regija je bila prisiljena poveèati izvoz, neizogibna pa so bila tudi odpuèanja delavcev. Poslovanje gospodarskih drub se je v letu 1998 nekoliko izboljalo, saj so leto zakljuèile pozitivno. Industrija zaposluje skoraj 62% vseh zaposlenih v gospodarskih drubah in ustvari veè kot polovico prihodkov. V storitvenih dejavnostih je bilo zaposlenih skoraj 30% delavcev, ustvarile pa so slabih 40% prihodkov regije. Produktivnost savinjskega gospodarstva je glede na. Stran 22.

(23) ANALIZA PO REGIJAH. bruto dodano vrednost na prebivalca podpovpreèna, prav tako rentabilnost, ki dosega slabe tri èetrtine slovenskega povpreèja in je predvsem posledica nizke profitabilnosti in produktivnosti industrije. Savinjska regija je najbolj zadolena regija v Sloveniji z dolgoroènimi krediti, medtem ko je kratkoroèna zadolenost pod slovenskim povpreèjem. Brezposelnost se je po letu 1990 nadpovpreèno poveèala, kar je bilo znaèilno za regije s staro industrijsko strukturo. Tudi v prvem polletju 1999 je bila stopnja registrirane brezposelnosti nadpovpreèna (16.7%). Dele ensk med brezposelnimi naraèa e nekaj let in jih je e skoraj dobra polovica vseh brezposelnih. Dele brezposelnih s prvo in drugo stopnjo izobrazbe se je v primerjavi s slovenskim povpreèjem nekoliko zmanjal, vendar je e vedno nadpovpreèen. Dele trajnih presekov med brezposelnimi je blizu slovenskega povpreèja. Dele mladih med brezposelnimi pada, èeprav je e nadpovpreèen.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v savinjska regiji / Gross value added by activity in Savinjska region kmetijstvo / agriculture 4.6% storitve / services 48.0%. industija / industry 33.5%. gradbenitvo / construction 6.6%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v savinjski regiji / Unemployment in Savinjska region 120. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 115 110 105 100 95 90 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 23.

(24) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 6. Dolenjska regija Kazalec. Vrednost SLO=100 1,255,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 97.9 (9,274 USD) HDI, 1996 0.840 97.7 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, 1997 648,759 SIT 93.6 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 10.4 71.7 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 71.9 98.0 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 67.2 97.1 76.5 99.1 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 23.2 94.3 Število let šolanja 15+, 1991 8.5 92.4. Rang 4 5/6 7 2 10/11 11 7 8 11/12. Dolenjska regija lei v JV delu Slovenije ob meji s Hrvako in meri 1692 km2 (8.3% povrine Slovenije). V regiji ivi 5.4% prebivalstva Slovenije. Gostota poselitve je neenakomerna in podpovpreèna (63 prebivalcev/km2). Po letu 1981 je bila rast prebivalstva regije nadpovpreèna. Dele mladega prebivalstva je v regiji za 2.4% viji od slovenskega povpreèja, tako da ima najniji indeks staranja med vsemi regijami.. Zelo uspena regija z nizko stopnjo registrirane brezposelnosti. Ob popisu prebivalstva 1991 je imela relativno visok dele kmeèkega prebivalstva (11.6%). Kar petina aktivnega prebivalstva regije je bila zaposlenega v primarnem sektorju, nadpovpreèna je bila tudi zaposlenost v sekundarnem sektorju, zaposlenost v terciarnem in kvartarnem sektorju pa je bila pod slovenskim povpreèjem. Izobrazbena struktura prebivalstva je po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 med najslabimi v Sloveniji. Povpreèno tevilo let olanja je znaalo 8.5 let, med prebivalci nad 15 let pa jih je imelo le 6.5% najmanj vijo izobrazbo. Noveji podatki pa kaejo boljo izobrazbeno strukturo regije. Regija je leta 1996 ustvarila 5.2% bruto domaèega proizvoda. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca je na èetrtem mestu in dosega slabih 98% slovenskega povpreèja. Po ekonomski moèi prebivalstva pa je regija nekoliko na slabem in dosega slabih 94% slovenskega povpreèja. Gospodarstvo dolenjske regije lahko uvrèamo med uspeneja gospodarstva v Sloveniji. e vrsto let posluje z dobièkom in v letu 1998 je ustvarila 16.8% slovenskega dobièka. Uspenost ji poveèujejo predvsem izvozno uspene panoge (proizvodnja farmacevtskih izdelkov, proizvodnja motornih vozil). Poleg industrije, ki je v letu 1998 ustvarila skoraj 80% prihodkov, so pomembne tudi storitvene dejavnosti, predvsem na podroèju turizma. Produktivnost dela v regiji glede na bruto dodano vrednost na zaposlenega je bila v letu 1998 nadpovpreèna in takoj za osrednjeslovensko regijo. Dobrih 58% vseh prihodkov je regija ustvarila s prodajo na tujem trgu (16.3% slovenskih prihodkov od prodaje na tujem trgu), kar jo uvrèa med nae najbolj izvozno usmerjene regije. Dolenjska ima najmanji dele èiste izgube poslovnega leta v prihodkih in ga glede na slovensko povpreèje e zmanjuje. Rentabilnost gospodarstva je nadpovpreèna. Stopnja brezposelnosti je bila v regiji vedno med najnijimi v Sloveniji in tudi v prvem polletju 1999 je bila stopnja registrirane. Stran 24.

(25) ANALIZA PO REGIJAH. brezposelnosti podpovpreèna (10.3), kar jo uvrèa na drugo mesto po tem kazalcu v Sloveniji. Dele ensk med brezposelnimi je visok in znaa veè kot polovico vseh brezposelnih. Neugodna pa je predvsem izobrazbena struktura brezposelnih, saj je dobrih 60% brezposelnih z nizko strokovno izobrazbo ali so brez nje, kar je najveè med vsemi regijami v Sloveniji. Dele mladih med brezposelnimi je podpovpreèen, nadpovpreèen pa je dele iskalcev zaposlitve zaradi steèajev podjetij in iskalcev zaposlitve, starih nad 40 let.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v dolenjski regiji / Gross value added by activity in Dolenjska region kmetijstvo / agriculture 7.2%. storitve / services 45.4%. industija / industry 40.9%. gradbenitvo / construction 6.6%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v dolenjski regiji / Unemployment in Dolenjska region 120. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 25.

(26) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 7. Pomurska regija Kazalec BDP na prebivalca, 1996 HDI, 1996 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 Število let šolanja 15+, 1991. Regija z zelo visokim deleem kmeèkega prebivalstva, najnijim BDP na prebivalca in visoko stopnjo registrirane brezposelnosti. Vrednost SLO=100 Rang 998,000 SIT 77.8 12 (7,371 USD) 0.819 95.2 12 521,505 SIT 75.2 12 18.7 129.0 10 72.1 98.4 8/9 67.6 97.7 9 76.4 99.0 8 18.7 76.0 12 8.7 94.6 8/9/10. Pomurska regija lei na SV Slovenije in zavzema 6.8% njene povrine. V regiji ivi 6.3% prebivalstva Slovenije. Gostota poselitve je neenakomerna. V osrednjem delu regije je skoraj 10-krat vija kot na severovzhodu. Po letu 1981 se je tevilo prebivalstva najbolj zmanjalo prav v Pomurju. Naravni prirastek regije je negativen, mladi se izseljujejo, priselitev pa je premalo, da bi nadomestile izpad. Gorièko in obmoèja ob slovensko-madarski meji v Prekmurju uvrèamo v obmoèje trajne depopulacije in skoraj 90% obmoèja regije, kjer ivita dve tretjini njenega prebivalstva, ima status demografsko ogroenega obmoèja. Pomurje je naa najbolj kmetijska regija, kjer je kar dobra petina prebivalstva kmeèkega (popis 1991) in tudi dele aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju je najviji, saj znaa 37%. Bistveno pod slovenskim povpreèjem je regija po deleu aktivnega prebivalstva v ostalih treh sektorjih (sekundarnem, terciarnem in kvartarnem). Ob popisu leta 1991 je bila izobrazbena struktura regije podpovpreèna in tudi noveji podatki iz leta 1996 ne kaejo na bistveno izboljanje, tako je da Pomurje na zadnjem mestu med slovenskimi regijami. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca je regija tudi na zadnjem mestu in dosega slabih 78% slovenskega povpreèja. K celotnemu bruto domaèemu proizvodu Slovenije prispeva skoraj 5%. Ekonomska moè prebivalstva regije (bruto osnova za dohodnino na prebivalca) je najslaba in dosega le dobre tri èetrtine slovenskega povpreèja. Zaostajanje za slovenskim povpreèjem pa se po tem kazalcu celo poveèuje. Kljub slabi razvitosti gospodarstva pa je prednost regije predvsem v neobremenjenosti s staro industrijsko strukturo ter ugodnih naravnih danostih za razvoj neindustrijskih dejavnosti, e posebej kmetijstva, turizma (termalna voda), trgovine in prometa (obmejna lega), medtem ko najveèjo razvojno oviro predstavlja slaba izobrazbena struktura prebivalstva. Poslovanje gospodarstva v regiji precej niha. Leto 1998 je regija zakljuèila z dobièkom. K temu so pripomogli predvsem bolji rezultati v industriji, kjer je bilo zaposlenih skoraj 60% vseh zaposlenih v gospodarskih drubah in so ustvarili 42.1%. Stran 26.

(27) ANALIZA PO REGIJAH. prihodka. Pomemben dele v strukturi gospodarstva regije ima storitveni sektor z dobro èetrtino vseh zaposlenih v gospodarskih drubah in skoraj 45% prihodkov. Regija je podpovpreèna po produktivnosti, merjeni z viino bruto dodane vrednosti na prebivalca (le slabe tri èetrtine slovenskega povpreèja). Na tujih trgih ustvari okoli petine prihodkov, kar je pod slovenskim povpreèjem, zmanjala pa je dele izgube v skupnih prihodkih. Po rentabilnosti gospodarstva zaostaja za slovenskim povpreèjem in glede na leto 1997 ga je e nekoliko poslabala. Brezposelnost je v Pomurju e vrsto let nad slovenskim povpreèjem. V prvem polletju 1999 je znaala stopnja registrirane brezposelnosti 18.8% in s tem presegla slovensko povpreèje za 35.4%. Za pomursko regijo je znaèilna zelo slaba izobrazbena struktura brezposelnih. Skoraj 57% brezposelnih ima samo prvo ali drugo stopnjo strokovne izobrazbe, po drugi strani pa so monosti za zaposlitev visoko izobraenih kadrov v regiji razmeroma majhne. Regija ima najviji dele mladih med brezposelnimi, ki znaa skoraj tretjino vseh brezposelnih. Pogosto so ti tudi iskalci prve zaposlitve, ki jih je v Pomurju najveè (èetrtina vseh brezposelnih). Pomurska regija ima tudi najviji dele iskalcev zaposlitve zaradi steèajev podjetij. Bruto dodana vrednost po sektorjih v pomurski regiji / Gross value added by activity in Pomurska region kmetijstvo / agriculture 12.8%. storitve / services 48.0%. industija / industry 33.5% gradbenitvo / construction 5.7%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v pomurski regiji / Unemployment in Pomurska region 160. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 140 120 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 27.

(28) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 8. Notranjsko-kraka regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,087,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 84.8 9 (8,033 USD) HDI, 1996 0.840 97.7 5/6 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 694,323 SIT 100.2 5 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 12.5 86.2 5 74.1 101.0 4 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 69.5 100.4 5 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 78.6 101.9 3 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 23.3 94.7 6/7 Število let šolanja 15+, 1991 8.7 94.6 8/9/10. Notranjsko-kraka regija zajema 7.2% povrine in 2.5% prebivalstva Slovenije. Regija ima najnijo gostoto prebivalstva med vsemi statistiènimi regijami (35 prebivalcev/km2). V obdobju od leta 1981 do 1999 je skupno tevilo prebivalcev poraslo za 1.8%, kar je bistveno manj kot v slovenskem povpreèju. V strukturi prebivalstva ima nadpovpreèen dele starega prebivalstva. Za regijo je e znaèilen proces praznjenja, ki je posledica umiranja starega prebivalstva, negativnega prirodnega prirastka in premajhnega selitvenega prirasta.. Regija z dokaj nizko stopnjo registrirane brezposelnosti. Ob popisu leta 1991 je bilo v regiji 47.9% aktivnega prebivalstva. Podpovpreèen je bil dele zaposlenih v sekundarnem (44.5%) in kvartarnem sektorju (17.6), nadpovpreèen pa dele zaposlenih v terciarnem in v primarnem sektorju (15.6%). Dele kmeèkega prebivalstva je bil malo pod slovenskim povpreèjem (7.4%). Izobrazbena struktura prebivalstva je podpovpreèna. V letu 1996 je bila vkljuèenost mladih v vije- in visokoolsko izobraevanje e blizu slovenskega povpreèja (indeks ravni 97.3), kar bo morda prispevalo k bolji izobrazbeni strukturi prebivalstva v prihodnje. Notranjsko-kraka regija je leta 1996 ustvarila 2.2% slovenskega bruto domaèega proizvoda. Najveèji dele bruto domaèega proizvoda (slabih 32%) ustvari regija v predelovalnih dejavnostih, od katerih so najpomembneje proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, strojev in naprav, predelava in obdelava lesa ter proizvodnja pohitva. 11.2% bruto domaèega proizvoda ustvari regija v prometu ter dobro desetino na podroèju kmetijstva. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca je na devetem mestu in dosega manj kot 85% slovenskega povpreèja. Po viini bruto osnove za dohodnino na prebivalca je regija bistveno vije in celo rahlo presega slovensko povpreèje. Vzrok za to je po vsej verjetnosti vpliv izplaèevanja italijanskih pokojnin v regiji. V letu 1998 je v regiji delovalo 637 gospodarskih drub z 8479 zaposlenimi. Poslovanje so zakljuèile pozitivno. Gospodarstvo regije je moèno usmerjeno v izvoz. Dele èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu znaa dobrih 40%. Dele èiste izgube v prihodkih pa je manji kot v slovenskem povpreèju (1.6%). Produktivnost dela glede na viino bruto dodane vrednosti na zaposlenega dosega v regiji le 80% slovenskega povpreèja. Rentabilnost gospodarstva je rahlo presegala slovensko povpreèje. Dolgoroèna zadolenost regije je podpovpreèna, likvidnostne teave, pa kot kae, reujejo s kratkoroènim zadolevanjem, ki je nad slovenskim povpreèjem.. Stran 28.

(29) ANALIZA PO REGIJAH. Regija ima podpovpreèno registrirano stopnjo brezposelnosti (prvo polletje 1999 12.1%). Med brezposelnimi je nadpovpreèen dele ensk in mladih. V kraki regiji primanjkuje delovnih mest za bolj izobraene kadre, saj je njihov dele med brezposelnimi nadpovpreèen. Zmanjuje se tudi tevilo brezposelnih zaradi steèajev podjetij, èeprav je dele teh iskalcev zaposlitve med brezposelnimi v kraki regiji e vedno veèji kot v povpreèju v Sloveniji. Dele iskalcev zaposlitve, starih na 40 let, pa se giblje okoli slovenskega povpreèja.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v notranjsko-kraki regiji / Gross value added by activity in Notranjsko-Karst region kmetijstvo / agriculture 10.6%. storitve / services 49.6%. industija / industry 34.3% gradbenitvo / construction 5.5%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v notranjsko-kraki regiji / Unemployment in Notranjsko-Karst region 120. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 29.

(30) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 9. Podravska regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,052,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 82.1 11 (7,768 USD) HDI, 1996 0.828 96.3 11 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 584,396 SIT 84.3 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 22 151.7 12 72.1 98.4 8/9 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 68.0 98.3 8 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 75.9 98.4 11 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 22.2 90.2 10 Število let šolanja 15+, 1991 9.2 100.0 3/4. Podravska regija je po tevilu prebivalcev druga najveèja statistièna regija (16.1% slovenskega prebivalstva), ki z 2169 km2 obsega dobro desetino slovenskega ozemlja. Je druga najgosteje naseljena statistièna regija (povpreèna gostota poselitve regije je 147 prebivalcev/km2) in ima petino demografsko ogroenega prebivalstva Slovenije.. Regija z najvijo stopnjo registrirane brezposelnosti. Po letu 1981 je prebivalstvo stagniralo. V obdobju od leta 1981 do 1999 je podravska regija poleg pomurske zabeleila najveèji padec mladega prebivalstva. Rast delovno sposobnega prebivalstva je bila veè kot polovico nija kot v slovenskem povpreèju. Ob popisu prebivalstva 1991 je imela regija nadpovpreèen dele kmeèkega prebivalstva ter dele zaposlenih v primarnem sektorju, pod slovenskim povpreèjem pa je bila po deleu aktivnega prebivalstva, zaposlenega v sekundarnem in terciarnem sektorju; v kvartarnem sektorju je bila na meji slovenskega povpreèja. Ob popisu leta 1991 je bil dele prebivalstva z najmanj vijeolsko izobrazbo podpovpreèen. Po podatkih iz leta 1996 je tudi tevilo tudentov na 1000 prebivalcev doseglo le okoli 90% slovenskega povpreèja. Regija je zaèela zaostajati v razvoju e v osemdesetih letih (kopièenje problemov v gospodarstvu, izguba tujih trgov ob politiènih spremembah v svetu in pri nas). Gospodarstvo regije je poveèevalo svojo konkurenèno sposobnost z odpuèanjem delavcev, vrstili so se tudi steèaji velikih, nekdaj uspenih podjetij. V letu 1996 je regija ustvarila 13.2% bruto domaèega proizvoda in bila s tem na drugem mestu med statistiènimi regijami. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca pa je regija ele na 11 mestu, saj dosega le dobrih 82% slovenskega povpreèja. Po bruto osnovi za dohodnino na prebivalca zaostaja za slovenskim povpreèjem za 15.7% in od leta 1992 se je zaostajanje nekoliko poveèalo. Gospodarstvo regije e vrsto let posluje z izgubo in tudi leto 1998 je zakljuèilo z neto izgubo, ki je bila najvija med vsemi regijami in je obenem predstavljala veè kot polovico slovenske neto izgube. K celotnim prihodkom regije prispeva industrija z dobrimi 46%, nekaj manj pa storitvene dejavnosti (42%). Dele izgub v prihodkih regije je nadpovpreèen. V letu 1998 so veè kot polovico vse izgube ustvarile storitvene dejavnosti, dobrih 36% pa industrija. Gospodarstvo regije je podpovpreèno rentabilno, saj sta podpovpreèni tako profitabilnost kot tudi. Stran 30.

(31) ANALIZA PO REGIJAH. produktivnost. Regija je v letu 1998 zmanjala dolgoroèno kot tudi kratkoroèno zadolenost, ki sta pod povpreèjem. Eden od velikih problemov podravske regije je e vedno visoka brezposelnost, ki je nadpovpreèna e od zaèetka devetdesetih let. V Podravju je skoraj èetrtina vseh brezposelnih v Sloveniji. Stopnja registrirane brezposelnosti je v prvem polletju leta 1999 znaala 21.2% in s tem presegla slovensko povpreèje za veè kot 50%. Èetrtina vseh iskalcev zaposlitve je trajnih presekov, kar je tudi veè kot znaa slovensko povpreèje. Zmanjuje se dele mladih med brezposelnimi, ki je podpovpreèen. Dele ensk med brezposelnimi in dele iskalcev zaposlitve starih, nad 40 let, pa se gibljeta okoli slovenskega povpreèja.. Bruto dodana vrednost po sektorjih v podravski regiji / Gross value added by activity in Podravska region kmetijstvo / agriculture 5.4% industija / industry 29.0%. storitve / services 59.4% gradbenitvo / construction 6.2%. Vir: SURS. Source: SORS.. Stopnja registrirane brezposlenosti v podravski regiji / Unemployment in Podravska region 160. Indeks ravni, SLO = 100 / Level index, SLO = 100. 140 120 100 80 60 40 20 0 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) / Rate of reg. Unemployment (in %) Vir: SURS, RZZ. 1998 Source: SORS, ESS.. % brezposelnih ensk med vsemi brezposelnimi / % of female in unemployment I-VI 1999. % brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi / % of youth in unemployment. slovensko povpreèje / average. Stran 31.

(32) DELOVNI ZVEZKI ZMAR. 10. Koroka regija Kazalec. Vrednost SLO=100 Rang 1,106,000 SIT BDP na prebivalca, 1996 86.3 8 (8,169 USD) HDI, 1996 0.835 97.1 8 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca,1997 585,512 SIT 84.5 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (%), 1998 13 89.7 7 72.7 99.2 6 Prièakovana dol•ina •ivljenja - skupna, 1997 68.5 99.0 6 Prièakovana dol•ina •ivljenja - moški, 1997 76.9 99.7 6 Prièakovana dol•ina •ivljenja - •enske, 1997 Število študentov/1000 prebivalcev, 1996 24.2 98.4 5 Število let šolanja 15+, 1991 8.7 94.6 8/9/10. Koroka regija zavzema 5.1% povrine in 3.7% prebivalstva Slovenije. Zaradi relativno visokega delea mladega prebivalstva in nizkega delea starega prebivalstva ima podpovpreèen indeks staranja, ki je v letu 1999 za 16.2% niji od slovenskega povpreèja (niji je le e v dolenjski regiji). Gostota prebivalstva regije je pod slovenskim povpreèjem (71 prebivalcev/km2). Najviji, vendar podpovpreèen dele aktivnega prebivalstva regije je bil leta 1991 zaposlen v sekundarnem sektorju, zelo nizek v terciarnem sektorju, na meji povpreèja v primarnem sektorju, visoko nadpovpreèen pa v kvartarnem sektorju.. Kljub teavam v gospodarstvu ima regija relativno nizko stopnjo registrirane brezposelnosti. Ob popisu prebivalstva leta 1991 je imelo vijo ali visoko izobrazbo le 6.6% prebivalstva, kar je manj kot je znaalo slovensko povpreèje. Podatki iz leta 1996 obetajo nekoliko boljo izobrazbeno strukturo prebivalstva v prihodnje. V letu 1996 je regija ustvarila 3.2% slovenskega bruto domaèega proizvoda. Je preteno industrijska regija, ki skoraj 40% bruto domaèega proizvoda ustvari v predelovalnih dejavnostih. Po viini bruto domaèega proizvoda na prebivalca zaostaja za slovenskim povpreèjem za 13.7% in je na osmem mestu med statistiènimi regijami. Po viini osnove za dohodnino na prebivalca je v letu 1997 nekoliko poslabala svoj poloaj in zaostala za slovenskim povpreèjem za 15.5%. Gospodarska struktura regije je e vedno problematièna in obremenjena s staro industrijsko strukturo (elezarstvo in pridobivanje svinèeve in cinkove rude), vendar pa ima regija monosti razvoja tudi na drugih podroèjih, predvsem storitvenih dejavnosti (turizem, trgovina). Njena razvojna prednost pa je lahko tudi bliina meje. V letu 1998 je v regiji delovalo 871 gospodarskih drub. V preteklih letih je tevilo zaposlenih v gospodarskih drubah iz leta v leto padalo in tako tudi v letu 1998, ko je padec znaal skoraj 6 indeksnih toèk. Gospodarstvo regije je v letu 1998 prviè po nekaj letih zakljuèilo poslovanje pozitivno. Najpomembneja dejavnost regije je industrija, ki ustvari okoli 70% prihodkov. Dele izgube, ki jo je industrija e v letu 1997 ustvarila okoli 80%, je v letu 1998 padla na okoli 50%. Tako se je dele izgube v prihodkih regije moèno zmanjal in je znaal le e 1.6%. Najbolj problematièni so e vedno elezarna in nekateri obrati, ki so nastali iz nje. Gospodarstvo Koroke je bilo precej prizadeto zaradi izgube jugoslovanskega trga, kar jo je prisililo v poveèanje izvoza. Tako so èisti prihodki od prodaje na tujem trgu nadpovpreèni in se iz leta v leto e poveèujejo. Predstavljajo e okoli. Stran 32.

,-818--

,-818--