UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAJA PREŠERN

ZNANJE ŠTUDENTOV BIOTEHNIŠKE IN PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI O EVOLUCIJI ČLOVEKA

MAGISTRSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDMETNO POUČEVANJE BIOLOGIJA IN KEMIJA

MAJA PREŠERN

ZNANJE ŠTUDENTOV BIOTEHNIŠKE IN PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI O EVOLUCIJI ČLOVEKA

HUMAN EVOLUTION KNOWLEDGE OF THE STUDENTS OF THE BIOTECHNICAL FACULTY AND THE FACULTY OF EDUCATION OF THE UNIVERSITY OF

LJUBLJANA

MAGISTRSKO DELO Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

LJUBLJANA, 2019

(4)

IV

(5)

ZAHVALA

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Jelki Strgar za usmerjanje in strokovno pomoč pri izdelavi magistrskega dela, za vse nasvete, doslednost in čas, ki ga je namenila mojemu magistrskemu

delu.

Zahvaljujem se tudi Juretu, Aniti, Tjaši in Maji za vso moralno podporo in spodbudne besede, ki so me vedno spravile v boljšo voljo.

Posebna hvala tudi moji družini, saj je ves čas verjela vame in me podpirala med celotnim študijem.

(6)

VI

(7)

VII

POVZETEK

Učitelji biologije so zelo pomemben člen v družbi, saj predstavljajo vez med raziskovalci, ki se ukvarjajo z evolucijo, in napačnimi predstavami, ki jih ima širša javnost o temi evolucije.

Učitelji biologije lahko s svojim znanjem in načinom poučevanja evolucije močno vplivajo na učence, ki bodo kasneje predstavljali širšo javnost ali raziskovalce. Zato smo se v magistrski nalogi osredotočili na znanje študentov Biotehniške in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani o evoluciji človeka. Pri tem nas je zanimala predvsem razlika med študenti biologije (Biotehniška fakulteta), ki večinoma ne bodo postali učitelji, in študenti biologije z vezavo (Pedagoška fakulteta), ki se šolajo za poklic učitelja. Ker evolucijo človeka v osnovni šoli pokriva le en učni cilj iz učnega načrta, je ta tema pri pouku manj podrobno obdelana. Naša raziskava je pokazala zadovoljivo znanje študentov Biotehniške in Pedagoške fakultete. Kljub temu pa se je pokazalo, da imajo študenti tudi napačna razumevanja oz. predstave o temi evolucije. Na podlagi ugotovljenih napačnih predstavitev smo na koncu pripravili primer učne enote, s katero bodo lahko učitelji pri svojih učencih dosegli čim večje razumevanje evolucije človeka.

KLJUČNE BESEDE

Evolucija človeka, biologija, študenti, učna enota.

(8)

VIII

ABSTRACT

Biology teachers are an important part of our society, linking researchers of evolution and common misconceptions about evolution amongst general public. Together with their knowledge and teaching of evolution, they can strongly influence students who will later become researchers or the general public. This thesis was therefore focused on the knowledge of human evolution among students of Biotechnical Faculty and Faculty of Education of University of Ljubljana. We were interested in the difference in knowledge about evolution between biology students (Biotechnical Faculty) whose primary choice of profession is not teaching, and biology students in the two-subject teaching program (Faculty of Education), who will become teachers. Primary school curriculum contains only one learning objective covering human evolution. This subject is therefore covered in less detail during lessons. Our research showed sufficient knowledge of human evolution among students of Biotechnical Faculty and Faculty of Education, nevertheless some misconceptions about human evolution were also present. Based on those misconceptions, a lesson plan was formed with the intention that teachers would use it in order for their students to better understand human evolution.

KEY WORDS

Human evolution, biology, students, lesson plan.

(9)

IX

KAZALO

1 UVOD ... 12

2 TEORETIČNI DEL ... 13

2.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNIH NAČRTIH ... 13

2.2 NAPAČNA POJMOVANJA O EVOLUCIJI ... 14

2.3 RAZISKAVE ... 14

2.4 POUČEVANJE EVOLUCIJE IN S TEM POVEZANE TEŽAVE ... 15

3 EMPIRIČNI DEL ... 18

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 18

3.2 CILJI RAZISKAVE IN HIPOTEZE ... 18

3.3 METODA DELA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 19

3.3.1 VZOREC ... 19

3.3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 19

3.3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ... 19

3.4 REZULTATI ... 20

3.5 UČNA PRIPRAVA ... 48

3.6 RAZPRAVA ... 50

3.6.1 ZNANJE O EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 50

3.6.2 POVEZAVA MED ZNANJEM O EVOLUCIJI ČLOVEKA IN PREPRIČANOSTJO V SVOJE ZNANJE ... 52

4 ZAKLJUČEK ... 54

5 LITERATURA ... 56

6 PRILOGE ... 58

(10)

X

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razporeditev študentov glede na fakulteto in letnik. ... 19

Tabela 2: Odstotki pravilnih odgovorov pri posameznih vprašanjih ter povprečna ocena (M) in standardni odklon (SD) znanja študentov. Pri trditvah z Likertovo lestvico (7 do 32) smo kot pravilen odgovor upoštevali odgovora delno se strinjam in zelo se strinjam. Povprečna ocena 4 pomeni najpravilnejši odgovor, povprečna ocena 1 pa najbolj napačen odgovor. Pri obrnjenih trditvah velja nasprotno - 4 je najbolj napačen in 1 najbolj pravilen odgovor (trditve 12, 14, 19, 20, 23, 25, 30, 31). ... 20

Tabela 3: Korelacija med znanjem študentov pri posameznem vprašanju o evoluciji človeka in njihovo prepričanostjo v pravilnost svojega odgovora na to vprašanje (Spearmanov korelacijski koeficient) ... 45

Tabela 4: Primerjava korelacij med znanjem študentov o evoluciji človeka in njihovo prepričanostjo v pravilnost svojega odgovora med študenti Biotehniške in Pedagoške fakultete ... 46

Tabela 5: Primerjava korelacij med znanjem študentov o evoluciji človeka in njihovo prepričanostjo v pravilnost svojega odgovora med študenti različnih letnikov ... 47

Tabela 6: Struktura učne ure ... 48

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razporeditev odgovorov študentov na prvo vprašanje ... 23

Graf 2: Razporeditev odgovorov študentov na drugo vprašanje ... 23

Graf 3: Razporeditev odgovorov študentov na tretje vprašanje ... 24

Graf 4: Razporeditev odgovorov študentov na četrto vprašanje ... 24

Graf 5: Razporeditev odgovorov študentov na peto vprašanje ... 25

Graf 6: Odstotka popolnoma pravilnih in nepravilnih odgovorov na peto vprašanje ... 25

Graf 7: Razporeditev odgovorov študentov na šesto vprašanje ... 26

Graf 8: Razporeditev odgovorov študentov na sedmo vprašanje ... 27

Graf 9: Razporeditev odgovorov študentov na osmo vprašanje ... 28

Graf 10: Razporeditev odgovorov študentov na deveto vprašanje ... 28

Graf 11: Razporeditev odgovorov študentov na deseto vprašanje ... 29

Graf 12: Razporeditev odgovorov študentov na enajsto vprašanje ... 30

Graf 13: Razporeditev odgovorov študentov na dvanajsto vprašanje ... 30

(11)

XI

Graf 14: Razporeditev odgovorov študentov na trinajsto vprašanje ... 31

Graf 15: Razporeditev odgovorov študentov na štirinajsto vprašanje ... 32

Graf 16: Razporeditev odgovorov študentov na petnajsto vprašanje ... 32

Graf 17: Razporeditev odgovorov študentov na šestnajsto vprašanje ... 33

Graf 18: Razporeditev odgovorov študentov na sedemnajsto vprašanje ... 33

Graf 19: Razporeditev odgovorov študentov na osemnajsto vprašanje ... 34

Graf 20: Razporeditev odgovorov študentov na devetnajsto vprašanje ... 34

Graf 21: Razporeditev odgovorov študentov na dvajseto vprašanje ... 35

Graf 22: Razporeditev odgovorov študentov na enaindvajseto vprašanje ... 36

Graf 23: Razporeditev odgovorov študentov na dvaindvajseto vprašanje ... 36

Graf 24: Razporeditev odgovorov študentov na triindvajseto vprašanje ... 37

Graf 25: Razporeditev odgovorov študentov na štiriindvajseto vprašanje ... 38

Graf 26: Razporeditev odgovorov študentov na petindvajseto vprašanje ... 38

Graf 27: Razporeditev odgovorov študentov na šestindvajseto vprašanje ... 39

Graf 28: Razporeditev odgovorov študentov na sedemindvajseto vprašanje ... 40

Graf 29: Razporeditev odgovorov študentov na osemindvajseto vprašanje ... 40

Graf 30: Razporeditev odgovorov študentov na devetindvajseto vprašanje ... 41

Graf 31: Razporeditev odgovorov študentov na trideseto vprašanje ... 42

Graf 32: Razporeditev odgovorov študentov na enaintrideseto vprašanje ... 42

Graf 33: Razporeditev odgovorov študentov na dvaintrideseto vprašanje ... 43

(12)

12

1 UVOD

Učitelji biologije so zelo pomemben člen med raziskovalci, ki preučujejo evolucijo, in širšo javnostjo, ki ima o evoluciji pogosto napačne predstave. Učitelji biologije morajo biti zgled učencem, ki bodo kasneje predstavljali širšo javnost ali raziskovalce. V procesu izobraževanja učiteljev biologije je pomemben predmet tudi evolucija. Bodoči učitelji dobijo znanje o biologiji in razvoju človeške vrste ter o tem, kako to razložiti učencem (Nehm in Schonfeld, 2007). Pomembno je, da učitelji, ki poučujejo evolucijo, dobro znajo in razumejo to temo.

Zato bi morali študenti, ki se šolajo za učitelje biologije, v času šolanja pridobiti nekoliko širši obseg znanja, ne le osnovna dejstva. Poleg tega bi morali usvojiti tudi, kako je evolucija povezana z drugimi temami pri biologiji (Farber, 2003). Pri nas še ni bilo izvedene raziskave o znanju evolucije človeka pri študentih biologije, ki se šolajo za bodoče učitelje, zato smo se v naši raziskavi osredotočili na raziskovanje tega področja.

Raziskava nam je dala pomembne informacije na področju znanja evolucije človeka pri bodočih učiteljih biologije, kar bo vplivalo na način poučevanja evolucije človeka bodočim učiteljem na fakulteti ter posledično tudi učencev osnovnih šol. V Sloveniji učenci spoznavajo evolucijo v devetem razredu osnovne šole, pri čemer je za evolucijo človeka v učnem načrtu predpisan le en učni cilj: »Učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str. 17).

Glavni namen tega učnega cilja je, da se učenci zavedajo človekovega evolucijskega izvora.

Zaradi malo ur, ki so namenjene tej temi v osnovni šoli, učenci težko povsem dojamejo koncept evolucije človeka (Bajd, 2012). Zato bomo na podlagi rezultatov raziskave oblikovali pripravo učne ure za poučevanje evolucije človeka v devetem razredu osnovne šole, ki bo lahko v pomoč bodočim učiteljem pri poučevanju.

(13)

13

2 TEORETIČNI DEL

2.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNIH NAČRTIH

V učnem načrtu za biologijo v devetem razredu osnovne šole (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011) je z enim učnim ciljem predpisano, da morajo učenci vedeti, zakaj človeka uvrščamo med sesalce in primate, ter poznati glavne stopnje človekovega razvoja. V gimnazijah je v obveznem programu od 140 (klasična in strokovna gimnazija) do 210 (splošna gimnazija) učnih ur biologije, dijaki, ki opravljajo maturo iz biologije, pa imajo v štirih letih skupaj 350 ur biologije. Od celotnega števila učnih ur biologije na gimnaziji je evoluciji namenjenih 25 ur (Vilhar, Zupančič, Vičar, Sojar in Devetak, 2008). Poleg tega je evolucija vedno obravnavana na koncu šolskega leta, zato se velikokrat zgodi, da zanjo zmanjka časa ali pa je obravnavana bolj na hitro, saj je takrat že čas za pripravo na preizkuse znanja (Bajd, 2012). Da bi bilo treba povečati obseg poučevanja evolucije na naših šolah, so potrdili tudi rezultati raziskave TIMMS, izvedene maja in junija leta 1995. Večina slovenskih učencev osmega razreda (52 %) in 41 % učencev sedmega razreda je pravilno odgovorilo na vprašanje, ali se je moderni človek v procesu evolucije človeka razvil najkasneje.

Mednarodno povprečje pravilnega odgovora je bilo 60 %, kar pomeni, da so slovenski učenci na to vprašanje odgovarjali pod povprečjem (Bajd, 2012). Leta 2002 je bil učni načrt spremenjen, tako da je vključeval obravnavo nekaterih strukturnih sprememb, pomembnih za človeško evolucijo (na primer bipedalnost, večanje možganov, uporabo orodij in ognja, razvoj inteligence in govora). Kljub temu pa učenec ni dobil veliko znanja o dejanskem poteku človeške evolucije, saj se ni obravnavalo strukturnih sprememb tudi na drugih človečnjakih (z izjemo neandertalca) (Bajd, 2012). V Sloveniji učenci spoznavajo evolucijo v devetem razredu osnovne šole, pri čemer se je leta 2011 učni načrt spremenil do te mere, da temo evolucija predpisuje le en učni cilj: »Učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.

17). Glavni namen tega učnega cilja je, da učenci poznajo človekov evolucijski izvor. Bajd meni (2012), da zaradi malo ur, ki so namenjene tej temi v osnovni šoli, učenci ne morejo dobro razumeti koncepta evolucije. Število ur biologije v programu osnovne šole se verjetno ne bo znatno povečalo, zato Bajd (2012) predlaga, da bi bilo smiselno evolucijo človeka vključiti tudi v kateri drug predmet, na primer sociologijo, geografijo, zgodovino ali likovno umetnost. Tako učenci o evoluciji človeka ne bi samo dobili boljše znanje, temveč jo tudi spoznali z različnih zornih kotov. Učenci bi tako bolje razumeli vlogo raznolikosti na svetu, kar bi pripomoglo k večji strpnosti do drugih ljudi, narodnosti in kultur. Poučevanje evolucije na tak način učence ne bi opremil le z znanjem evolucije človeka, temveč tudi s pomembnimi socialnimi veščinami za sobivanje z drugimi ljudmi (Bajd, 2012).

Teorijo evolucije je treba vključiti v pouk, ker brez nje biologija nima smisla in je ne moremo v celoti razumeti (Bybee, 2004). Sprejemanje evolucijske teorije pri učencih je ključno za razumevanje evolucije človeka (Barnes, 2014). Poznavanje evolucije pri učencih in odraslih je v nekaterih državah zelo slabo, kar še bolj kaže na to, da bi morala biti evolucija človeka pomemben del učnega načrta tako na osnovnih in srednjih šolah, kot tudi na fakulteti (Miller, Scott in Okamoto, 2006). Vsak študent biologije bi se moral naučiti vsaj osnov evolucije človeka in ne samo dolgega seznama zapletenih pojmov. Učenje o začetkih razvoja naše vrste

(14)

14 pri študentih zbudi pravo mero zanimanja za evolucijo človeka. Vsa nadaljnja odkritja o razvoju naše vrste bodo zapolnila manjkajoče vrzeli v našem znanju in s tem dala še dodatno težo že trdnemu okviru našega razumevanja človeškega razvoja (Alles in Stevenson, 2003).

Poleg tega da moramo bodoče učitelje opremiti z zadovoljivim znanjem o evoluciji, je pomembno, da jih opremimo tudi z različnimi metodami, s katerimi lahko čim bolje poučujejo to temo (Hermann, 2012).

Akyol, Tekkaya, Sumgur in Traynor (2012) navajajo, da je razumevanje evolucije pri bodočih učiteljih biologije močno povezano s sprejemanjem te teorije. To pomeni, da tisti bodoči učitelji, ki dobro razumejo evolucijo, lažje sprejmejo evolucijsko teorijo. Ta raziskava je pokazala tudi, da so bodoči učitelji, ki dobro razumejo in sprejemajo evolucijsko teorijo, tudi bolj prepričani, da imajo znanje, ki je potrebno za kakovostno poučevanje evolucije. Bolj prepričani so tudi v svoje sposobnosti za uporabo različnih učnih oblik in metod ter pripravo različnih materialov, ki jih lahko uporabijo pri poučevanju evolucije. Akyol idr. (2012) predlagajo, naj univerzitetni programi za učitelje biologije poskrbijo za dobro razumevanje in sprejemanje evolucijske teorije, saj tako zagotovijo, da bodoči učitelji dobijo potrebno prepričanje vase in v svoje sposobnosti za poučevanje evolucije.

2.2 NAPAČNA POJMOVANJA O EVOLUCIJI

Nhem in Schonfeld (2007) sta v New Yorku izvedla raziskavo, v katero sta vključila učitelje biologije, ki so imeli v povprečju le 1,6 let delovne dobe. Ugotovila sta prisotnost nekaterih napačnih pojmovanj pri učiteljih biologije o evoluciji človeka. Najpogostejša napačna pojmovanja so bila, da so dinozavri in ljudje bivali sočasno in da so mutacije škodljive, zato ne morejo pripeljati do razvoja novih in boljših lastnosti. Kljub visoki izobrazbi učiteljev biologije sta pri njih zaznala enaka napačna pojmovanja kot pri učencih osnovnih in srednjih šol. Poskušala sta tudi ugotoviti, ali napačne predstave pri učiteljih izginejo, če se udeležijo predavanj na temo evolucije. Ugotovila sta, da se pri večini učiteljev število napačnih pojmovanj zmanjša, vendar kljub temu ne izginejo v celoti. Nekateri učitelji pa so kljub predavanjem še vedno uporabljali ista napačna pojmovanja kot pred tem. Predavanja so pri učiteljih biologije vplivala na povečanje znanja o evoluciji, niso pa vplivala na njihovo željo po učenju evolucije v šoli. Večina učiteljev v njuni raziskavi je želela svoje učence poleg evolucije naučiti tudi kreacionizem (Nhem in Schonfeld, 2007).

2.3 RAZISKAVE

O znanju evolucije človeka pri učencih osnovnih šol je bilo pri nas narejenih že kar nekaj raziskav. Brezovšček (2016) je svojo raziskavo izvedla na področju Štajerske v osmem in devetem razredu osnovne šole. Navaja, da znanje učencev o evoluciji človeka ni zadovoljivo (ker na preizkusu znanja niso presegli 60 %) in da imajo učenci kar nekaj napačnih predstav.

Učenci imajo težave pri časovni opredelitvi razvoja človeka, ne vejo, od kod je prišel sodobni človek v Evropo, in ne razlikujejo med vero in znanostjo (Brezovšček, 2016). Lončar (2016) je podobno raziskavo izvedla na področju Ljubljane, kjer pa se je znanje učencev osmega in

(15)

15 devetega razredov izkazalo za zadovoljivo (na preizkusu znanja so presegli 60 %). Navaja, da so učenci kljub temu imeli veliko napačnih predstav. Poleg tistih, ki jih je opisala že Brezovšček (2016), imajo učenci ljubljanske regije napačne predstave še o velikosti možganov sodobnega človeka in linearni poti razvoja človeka in šimpanza (Lončar, 2016).

Zadovoljivo znanje o evoluciji človeka se je pokazalo tudi v raziskavi, ki je bila izvedena na področju Dolenjske (Gešman, 2016). Učenci osmega in devetega razreda so na preizkusu znanja presegli 60 % točk. Pri učencih iz Dolenjske so bile zaznane napačne predstave o tem, kako je potekal razvoj človeka in drugih današnjih človeku podobnih opic ter da se šimpanzi lahko naučijo sporazumevati z govorom (Gešman, 2016).

Gešman (2017) navaja, da je znanje učencev osnovne šole o evoluciji človeka zadovoljivo (60,7 %). V svoji raziskavi je uporabila petstopenjsko Likertovo lestvico in pripisuje nekoliko nižji odstotek uspešnosti dejstvu, da lahko na taki lestvici učenci izberejo tudi srednjo možnost (stopnjo strinjanja 3) in se torej v resnici niti ne opredelijo. Največ težav imajo učenci pri časovni umestitvi dogodkov na časovni trak in krajevni umestitvi. Največ znanja pa so pokazali o evoluciji vrst, evoluciji človeka in na splošno o evoluciji. Devetošolci imajo veliko boljše znanje o evoluciji človeka kot osmošolci (Gešman, 2017).

Potrebuješ (2018) je v raziskavi med slovenskimi dijaki (gimnazijci in dijaki izbrane srednje šole) ugotovila, da imajo ti zelo slabo znanje o evoluciji človeka (55,17 %).

2.4 POUČEVANJE EVOLUCIJE IN S TEM POVEZANE TEŽAVE

Učitelji biologije so zelo pomemben člen med raziskovalci, ki preučujejo evolucijo, in širšo javnostjo, ki ima o evoluciji pogosto napačne predstave. Učitelji biologije morajo biti zgled učencem, ki bodo kasneje predstavljali širšo javnost ali raziskovalce. Nehm in Schonfeld (2007) poudarjata, da je v procesu izobraževanja učiteljev pomemben predmet, pri katerem se uči o evoluciji (npr. biologija človeka), saj tako bodoči učitelji dobijo potrebne informacije o tej temi, prav tako pa se jo naučijo razložiti svojim učencem. Učitelji so posamezniki s svojo zgodovino, prepričanji in pogledi na svet. Učitelj v razredu predstavlja avtoriteto in je strokovnjak na svojem področju. Njegove besede in dejanja imajo zelo velik vpliv na učence, saj navsezadnje določa njihove ocene. Dolgi seznami standardov znanja, premalo časa za prikaz snovi, ki jo učitelji poučujejo, in pritisk vodstva, da bi učenci dosegali visoke rezultate na preverjanjih znanja, onemogočijo, da bi učitelji lahko vplivali na svoje učence (Grimes, 2012).

Učitelji morajo pri poučevanju evolucije upoštevati učni načrt in zahteve skupnosti, v kateri poučujejo. Predpisani učni cilji ali standardi znanja so eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, kako podrobno bodo učitelji poučevali evolucijo. S specifikacijo učnih ciljev, ki učitelju točno določijo, kaj od evolucije mora poučevati, so v veliki meri odpravili strah pred poučevanjem evolucije zaradi nasprotovanja drugih in osebnega odpora do poučevanja te teme. Z upoštevanjem učnih ciljev in standardov znanja je poučevanje evolucije tudi bolj sistematično. Prav tako se učitelji počutijo bolj zaščiteni pred nasprotovanjem staršev, skupnosti in drugih, ki ne verjamejo v teorijo evolucije, saj s

(16)

16 sledenjem standardom le opravljajo svoje delo (Grimes, 2012). Bybee (2004) navaja, da se veliko učiteljev biologije izogiba poučevanju evolucijske teorije s pomočjo izkustvenega učenja. Poučevanje biologije le kot pomnjenje dejstev in definicij učencem ne da potrebnega razumevanja kompleksnejših procesov, med katere spada tudi evolucija (Bybee, 2004).

Evolucija je zahtevna za poučevanje, ker je v interakciji s koncepti, ki jih imajo učenci o religiji, saj bodo verni učenci opazili nasprotja med religijo in evolucijsko teorijo. Verni učenci imajo lahko pri pouku biologije velike težave, saj morajo v celoti spremeniti svoje pojmovanje izvora človeka in razvoja vrst. Učitelji lahko učencem olajšajo spreminjanje pojmovanj in znanja, če uporabijo učne metode, s katerimi opozorijo na nedoslednosti kreacionizma in predstavijo dokaze za evolucijo (Barnes, 2014). Učitelji se morajo zavedati tudi, da njihova prepričanja vplivajo na poučevanje evolucije (Barnes, 2014).

Znanost temelji na opazovanju in ponavljanju različnih procesov v laboratoriju. Zagovorniki kreacionizma trdijo, da teorija evolucije ne more biti pravilna, ker nikoli ni bila ponovljena v laboratoriju. Po njihovem mnenju je za to lahko odgovoren le »stvarnik« oziroma nek inteligentni načrt (Bybee, 2004). Če bi bil za nastanek vseh vrst res odgovoren nek stvarnik, ki deluje po inteligentnem načrtu, bi bile vse vrste na tem svetu popolne. V primeru inteligentnega načrta, bi »stvarnik« že ob nastanku vrste organizmu dodelil strukture, ki bi bile v danem okolju najbolj uspešne. Vendar temu ni tako, saj vemo, da evolucija počasi z naključnimi mutacijami spremeni že obstoječe strukture organizma v strukture, ki so v okolju, v katerem organizem živi, bolj uspešne (Ayala, 2000).

Pobiner (2012) svetuje, naj učitelji biologije pri pouku uporabijo čim več primerov, ki so povezani s človekom, in primerov, ki so za človeka pomembni, saj tako pri učencih najbolje odpravijo napačna pojmovanja in spodbudijo boljše razumevanje evolucije. Vključevanje prepričljivih primerov iz evolucije, ki so za učence pomembni, lahko poveča njihovo motivacijo za učenje in razumevanje evolucijskih konceptov. Uporabljati je treba tudi vsakodnevne in aktualne teme, kot sta laktozna intoleranca in prilagajanje na nadmorsko višino. Osredotočimo se lahko tudi na zanimanja učencev. Športnikom lahko razložimo evolucijo teka, tistim, ki jih zanima forenzika, lahko predstavimo analize DNA ali fosilne zapise (Pobiner, 2012).

Pomembno je, da imajo učitelji, ki poučujejo evolucijo, dobro znanje in evolucijo razumejo.

Tisti, ki se šolajo za učitelja biologije, bi morali tako prejeti ne samo veliko znanja o evoluciji, temveč tudi spoznati, kako je evolucija povezana z drugimi biološkimi temami (Farber, 2003).

Morali bi torej dobiti nekoliko širše znanje o tej temi, ne le osnovna dejstva.

Raziskava o pogledih učiteljev biologije na poučevanje evolucije, izvedena v ZDA (Hermann, 2012), je pokazala, da učitelji sledijo zastavljenim učnim ciljem, vendar kljub temu zaznavajo pomanjkljivo znanje evolucije pri učencih. V isti raziskavi so učitelji evolucijo označili tudi kot kontroverzno temo, saj nasprotuje verskemu prepričanju o tem, da je svet ustvaril stvarnik. Verska prepričanja učencev bi po njihovem mnenju lahko bila ovira za razumevanje evolucijske teorije. Pri učiteljih je razvidnih več različnih pristopov k poučevanju evolucije.

Nekateri uporabijo verska prepričanja za predstavitev razlik med evolucijsko teorijo in kreacionizmom, drugi učitelji ne dovolijo vključevanja verskih pogledov v pogovor o

(17)

17 evoluciji, spet tretji pa predstavijo kreacionizem kot enega od pogledov na stvaritev narave, vendar izrecno povejo, da se bodo pri pouku učili le o evolucijski teoriji. Pri vprašanju, kako bi poučevali evolucijo, če bi imeli za to temo neomejeno število učnih ur, so učitelji izrazili veliko dobrih predlogov: zagotovili bi si primere lobanj vseh primatov, na katerih bi si lahko učenci ogledali vse razlike in spremembe, nastale skozi čas; učence bi peljali na izlet na Galapaške otoke; ogledali bi si različne fosile (Hermann, 2012).

Hermann (2012) je v svoji raziskavi ugotovil, da učitelji pri svojih učencih večinoma zaznavajo nizko stopnjo znanja in razumevanja evolucije človeka, kar je po njegovem mnenju povezano z verskimi prepričanji učencev. Smith (2010) je ugotovil, da ni povezave med verskimi prepričanji učiteljev in številom ur, ki jih namenijo poučevanju evolucije. Prav tako ni povezave med odnosom, ki ga ima učitelj do evolucije, in številom ur, ki jih nameni poučevanju evolucije. Stopnja izobrazbe ne vpliva na učiteljevo stališče do evolucije (Smith, 2010).

White (2011) v svoji raziskavi primerja bodoče učitelje (študente Univerze v Iowi - Iowa State University), ki obiskujejo redna predavanja evolucije človeka v sklopu svojega študija, s študenti, ki so se poleg tega udeležili še programa BETAL (Biology education teaching and learning). Tisti, ki so opravili še program BETAL, so pri poučevanju več učnih ur namenili evoluciji kot tisti, ki tega programa niso obiskovali. Pri poučevanju evolucije sta obe skupini poleg učbenika uporabili tudi druge vire in material.

(18)

18

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Raziskave znanja o evoluciji človeka so bile v Sloveniji že opravljene pri učencih osnovnih in srednjih šol. Na znanje, ki ga imajo učenci na tem področju, zelo močno vpliva tudi kakovost poučevanja te snovi. Ravno zaradi tega nas zanima, kolikšno je znanje o evoluciji človeka pri bodočih učiteljih biologije, kar še ni dobro raziskano. Zanima nas predvsem razlika v znanju o evoluciji človeka med študenti biologije (Biotehniška fakulteta), ki večinoma ne bodo postali učitelji, in študenti biologije z vezavo (Pedagoška fakulteta, smer dvopredmetni učitelj), ki se šolajo za poklic učitelja.

3.2 CILJI RAZISKAVE IN HIPOTEZE

Cilj raziskave je ugotoviti, kolikšno je znanje o evoluciji človeka pri študentih Biotehniške in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pred obiskovanjem predavanj pri predmetu Biologija človeka. Namen pa je tudi oblikovati pripravo na učno uro (učno enoto), ki bi jo učitelj v osnovni šoli lahko uporabil za uresničitev cilja »Učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str., str. 17), ki v učnem načrtu za biologijo zadeva to temo.

HIPOTEZE:

1. Znanje študentov Biotehniške in Pedagoške fakultete o evoluciji človeka ni zadovoljivo (dosežek manj kot 60 % na preizkusu znanja).

2. V znanju o evoluciji človeka ni razlike med študenti Biotehniške in Pedagoške fakultete.

3. V znanju o evoluciji človeka je razlika med študenti različnih letnikov.

4. Med znanjem o evoluciji človeka in prepričanostjo v pravilnost svojega odgovora ni razlike med študenti Biotehniške in Pedagoške fakultete ter študenti različnih letnikov.

(19)

19

3.3 METODA DELA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

3.3.1 VZOREC

V raziskavi je sodelovalo 127 študentov Biotehniške in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so v študijskem letu 2016/2017 obiskovali redna predavanja z vsebinami o evoluciji človeka. Vprašalnik so vsi študentje, vključeni v raziskavo, reševali pred začetkom predavanj z vsebinami o evoluciji človeka.

Tabela 1: Razporeditev študentov glede na fakulteto in letnik.

Fakulteta Število študentov Delež študentov

Biotehniška fakulteta 59 46,46

2. letnik 0 0

3. letnik 59 46,46

4. letnik 0 0

Pedagoška fakulteta 68 53,54

2. letnik 26 20,47

3. letnik 18 14,17

4. letnik 24 18,90

Skupaj 127 100

3.3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Študenti so pred začetkom predavanj izpolnili preizkus znanja, ki je preverjal, kolikšno znanje imajo o evoluciji človeka. Vseboval je dva tipa nalog. Prvi tip nalog (6 nalog) je bil izbirni, kjer so študenti obkrožili pravilni ali več pravilnih odgovorov. Pri vsakem od izbirnih vprašanj so morali na lestvici od 1 do 10 označiti tudi, koliko so bili prepričani v svoj odgovor. Pri drugem tipu nalog (26 nalog) pa so morali študenti na štiristopenjski Likertovi lestvici označiti stopnjo strinjanja z različnimi trditvami (1 = nikakor se ne strinjam, 4 = zelo se strinjam).

3.3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Trditve, pri katerih bi bil pravilen odgovor nestrinjanje (npr. ljudje smo se razvili iz šimpanzov), smo pred obdelavo podatkov najprej obrnili (npr. ljudje se nismo razvili iz šimpanzov), tako da je bil pravilen odgovor vedno strinjanje. Nato smo podatke, zbrane z vprašalnikom, vpisali v preglednico v programu Microsoft Excel in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Rezultate smo prikazali z grafi in preglednicami. Uporabili smo opisno statistiko (povprečne vrednosti in frekvence) ter inferenčno statistiko, za katero smo po pričakovanjih morali uporabiti neparametrične preizkuse. Za prvih šest nalog smo uporabili preizkus χ², za vse druge naloge pa preizkusa Kruskal-Wallis (s katerim smo primerjali med seboj študente istih letnikov) in Mann-Whitney U (s katerim smo med seboj primerjali študente Biotehniške fakultete s študenti Pedagoške fakultete). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverili, ali obstaja korelacija med znanjem študentov o evoluciji človeka in njihovo prepričanostjo v svoj odgovor. Na koncu smo na podlagi

(20)

20 rezultatov analize vprašalnika in odkritih napačnih predstav oblikovali predlog učne enote za pouk biologije v devetem razredu osnovne šole, ki uresničuje cilj iz učnega načrta na temo evolucija človeka.

3.4 REZULTATI

1. hipoteza: Znanje študentov Biotehniške in Pedagoške fakultete o evoluciji človeka ni zadovoljivo (manj kot 60 %).

Študenti Biotehniške in Pedagoške fakultete so na preizkusu znanja v povprečju dosegli 72,86 %, kar pomeni, da je njihovo znanje o evoluciji človeka zadovoljivo. Iz Tabela 2 lahko razberemo odstotke pravilnih odgovorov pri vsakem vprašanju.

Tabela 2: Odstotki pravilnih odgovorov pri posameznih vprašanjih ter povprečna ocena (M) in standardni odklon (SD) znanja študentov. Pri trditvah z Likertovo lestvico (7 do 32) smo kot pravilen odgovor upoštevali odgovora delno se strinjam in zelo se strinjam. Povprečna ocena 4 pomeni najpravilnejši odgovor, povprečna ocena 1 pa najbolj napačen odgovor. Pri obrnjenih trditvah velja nasprotno - 4 je najbolj napačen in 1 najbolj pravilen odgovor (trditve 12, 14, 19, 20, 23, 25, 30, 31).

Trditev Pravilni odgovori

[%]

Povprečna ocena (M)

Standardni odklon (SD)

1. Koliko je stara Zemlja? 85,8 / /

2.

Piščal iz medvedove kosti, ki jo je najverjetneje izdelal neandertalec.

Kje so jo našli?

93,7 / /

3. Pred koliko leti se je razvil moderni

človek (Homo sapiens sapiens)? 37,8 / /

4. Kje se je razvil moderni človek? 47,2 / /

5. Kje je živel neandertalec (možnih je

več odgovorov)? 8,7 / /

6. Katera lobanja pripada modernemu

človeku (Homo sapiens sapiensu)? 95,3 / /

7.

Moderni človek (Homo sapiens sapiens) in neandertalec (Homo sapiens neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.

64,6 2,83 1,160

8.

Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.

96,0 3,46 0,700

9. Življenje na Zemlji obstaja že več

kot 3 milijarde let. 78,6 3,19 0,883

10. Danes živijo nove vrste živih bitij, ki

jih nekoč ni bilo. 96,9 3,80 0,505

11. Fosili kažejo, kako so se oblike 95,3 3,64 0,600

(21)

21 življenja spreminjale skozi daljša

časovna obdobja.

12.

Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.

(Ljudje se nismo razvili iz šimpanzov.)¹

74,6 1,70 0,974

13. Več kot polovica človeških genov je

enakih kot pri miših. 69,3 2,91 0,801

14.

Človek in šimpanz imata enakih nekoliko manj kot polovico genov.

(Človek in šimpanz nimata enakih manj kot polovico genov).¹

61,9 2,03 0,963

15. Teorija evolucije najbolje pojasni,

kako se je na Zemlji razvil človek. 83,2 3,19 0,849

16. Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz

skupnega prednika. 92,8 3,62 0,693

17.

Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra.

82,9 3,01 0,671

18. Moderni človek se je razvil v

procesu evolucije. 94,4 3,62 0,593

19.

Moderni človek se je razvil iz neandertalca. (Moderni človek se ni razvil iz neandertalca.)¹

50,4 2,30 1,136

20.

Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri. (Moderni človek na današnjem območju Slovenije ni živel v istem času kot dinozavri.)¹

96,1 1,27 0,556

21.

Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.

50,8 2,39 1,088

22. Nekoč so na Zemlji živele vrste živih

bitij, ki so že izumrle. 97,6 3,90 0,453

23.

Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve. (Vsi ljudje nismo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.)¹

87,3 1,41 0,813

24.

Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 do 7 milijoni let.

52,1 2,51 0,607

25. Šimpanzi se lahko naučijo 56,0 2,28 0,955

(22)

22 sporazumevati z govorjeno besedo.

(Šimpanzi se ne morejo naučiti sporazumevati z govorjeno besedo.)¹

26.

Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, modernega človeka.

78,6 3,24 0,999

27. Avstralopiteki so že pred približno

4 milijoni let hodili pokončno. 56,2 2,54 0,817

28. Neandertalec in moderni človek

imata 99,7 % genov enakih. 69,6 2,82 0,773

29. Današnji ljudje smo se razvili iz

predhodnih vrst živali. 75,6 3,02 1,004

30.

Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.

(Svetopisemsko poročilo o stvarjenju ne pojasni najbolje, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.)¹

93,5 1,29 0,635

31.

Skupen prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. (Skupen prednik ljudi in šimpanzov v Afriki ne živi več.)¹

84,8 1,65 0,835

32. Evolucija (biološki razvoj)

modernega človeka še vedno poteka. 93,7 3,65 0,696

1 Trditev smo za lažjo analizo podatkov obrnili, tako da je pravilen odgovor strinjanje.

V nadaljevanju smo rezultate predstavili z grafi, ki za vsako vprašanje posebej prikazujejo razporeditev odgovorov študentov. Na vsakem grafu je najpravilnejši odgovor označen s črno barvo. Nato smo podatke predstavili še opisno in zapisali statistično pomembnost razlik med znanjem študentov različnih letnikov in fakultet.

(23)

23 1. vprašanje: Koliko je stara Zemlja?

Graf 1: Razporeditev odgovorov študentov na prvo vprašanje

Večina študentov (85,8 %) ve, da je Zemlja stara približno 4,5 milijarde let. Le 14,1 % študentov je na to vprašanje odgovorilo napačno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov in fakultet (preizkus χ²; p > 0,05).

2. vprašanje: Piščal iz medvedove kosti na sliki je najverjetneje izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

Graf 2: Razporeditev odgovorov študentov na drugo vprašanje

Večina študentov (93,7 %) je na drugo vprašanje odgovorila pravilno. Le 6,3 % študentov ne ve, da so piščal iz medvedove kosti našli pri nas v Sloveniji. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov in fakultet (preizkus χ²; p > 0,05).

11

85,8

3,1 0 0

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

13,5 milijarde let

4,5 milijarde let

2,5 milijona let

10.000 let 6.500 let

Število odgovorov [%]

Koliko je stara Zemlja?

2,4 3,1 0,8

93,7

0 0

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

na Kitajskem

v Avstriji v Siriji v Sloveniji v Turčiji v ZDA

Piščal iz medvedove kosti na sliki je najverjetneje izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

(24)

24 3. vprašanje: Pred koliko leti se je razvil moderni človek (Homo sapiens sapiens)?

Graf 3: Razporeditev odgovorov študentov na tretje vprašanje

Večina študentov (62,2 %) je na to vprašanje odgovorila napačno. Le 37,8 % študentov je odgovorilo pravilno, približno enak odstotek (33,9 %) študentov pa je mnenja, da se je moderni človek razvil pred 20.000 leti. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov in fakultet (preizkus χ²; p > 0,05).

4. vprašanje: Kje se je razvil moderni človek (Homo sapiens sapiens)?

Graf 4: Razporeditev odgovorov študentov na četrto vprašanje

Večina študentov (52,8 %) je na to vprašanje odgovorila napačno. 47,2 % študentov ve, da se je moderni človek razvil v Afriki. Analiza je pokazala statistično pomembne razlike med

4,7 4,7

17,3

37,8

33,9

1,6 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

2 milijardama 200 milijoni 20 milijoni 200.000 leti 20.000 leti 2000 leti

Število odgovorov [%]

Pred koliko leti se je razvil moderni človek (Homo sapiens sapiens)?

17,3

47,2

1,6 6,3 6,3

21,3

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

na Bližnjem vzhodu

v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi hkrati na več celinah

Kje se je razvil moderni človek (Homo sapiens sapiens)?

(25)

25 študenti različnih letnikov in fakultet (hi-kvadrat preizkus; p < 0,05). Najpravilneje so odgovarjali študenti tretjega letnika (57,1 %), najslabše pa študenti drugega letnika (19,2 %).

Študenti Biotehniške fakultete so bili uspešnejši (62,7 %) kot študenti Pedagoške fakultete (33,8 %).

5. vprašanje: Kje je živel neandertalec? (Možnih je več odgovorov.)

Graf 5: Razporeditev odgovorov študentov na peto vprašanje

Graf 6: Odstotka popolnoma pravilnih in nepravilnih odgovorov na peto vprašanje Pri petem vprašanju so bili možni trije pravilni odgovori. Če so bili izbrani vsi hkrati in samo ti trije, smo to upoštevali kot popolnoma pravilen odgovor. Študentov, ki so odgovorili

42,5 48

6,3

40,9

65,4

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

na Bližnjem vzhodu

v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi

Kje je živel neandertalec?

8,7

91,3

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Pravilno Nepravilno

Delež pravilnih odgovorov [%]

Kje je živel neandertalec?

(26)

26 popolnoma pravilno, je bilo samo 8,7 %. Na Graf 5 je razvidno, da je bil najpogostejši odgovor (65,4 %), da je neandertalec živel v Evropi. Veliko študentov (48 %) je odgovorilo, da je neandertalec živel v Afriki. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov in fakultet (preizkus χ²; p > 0,05).

6. vprašanje: Katera lobanja pripada modernemu človeku (vrsti Homo sapiens sapiens)?

Graf 7: Razporeditev odgovorov študentov na šesto vprašanje

Pri šestem vprašanju so morali študenti izbirati med štirimi sličicami lobanj (Priloga A).

Največ študentov (95,3 %) se je odločilo, da modernemu človeku pripada sličica c, kar je tudi pravilen odgovor. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov in fakultet (preizkus χ²; p > 0,05).

Pri vprašanjih od 7 do 32 so morali študenti na Likertovi lestvici označiti stopnjo strinjanja s trditvami (1 – nikakor se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – delno se strinjam, 4 – zelo se strinjam). Kot pravilen odgovor smo upoštevali trditvi delno se strinjam in zelo se strinjam (pri obrnjenih trditvah smo upoštevali nikakor se ne strinjam in ne strinjam se). Na grafih je s črno označen najpravilnejši odgovor.

2,4 0

95,3

2,4 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

a b c d

Katera lobanja priprada modernemu človeku (vrsti Homo sapiens sapiens)?

(27)

27 7. vprašanje: Moderni človek (Homo sapiens sapiens) in neandertalec (Homo sapiens neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.

Graf 8: Razporeditev odgovorov študentov na sedmo vprašanje

Največ študentov (39,4 %) se s trditvijo zelo strinja in večina študentov (64,6 %) je na to vprašanje odgovorila pravilno. 35,5 % študentov je na to trditev odgovorilo napačno. Analiza je pokazala statistično pomembne razlike med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal- Wallis; p < 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p < 0,05). Najpravilneje so na to vprašanje odgovarjali študenti tretjega letnika (M = 3,20, SD = 1,01), najslabše pa študenti drugega letnika (M = 1,85, SD = 1,12). Študenti Biotehniške fakultete so na to vprašanje odgovarjali pravilneje (M = 3,58, SD = 0,65) kot študenti Pedagoške fakultete (M = 2,19, SD = 1,14).

20,5

15

25,2

39,4

0 20 40 60 80 100

Nikakor se ne strinjam

Ne strinjam se Delno se strinjam Zelo se strinjam

Moderni človek (Homo sapiens sapiens) in neandertalec (Homo sapiens neanderthalensis) sta na

Zemlji bivala istočasno.

(28)

28 8. vprašanje: Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.

Graf 9: Razporeditev odgovorov študentov na osmo vprašanje

4 % študentov se z osmo trditvijo nikakor niso strinjali, vsi drugi (96,1 %) so odgovorili pravilno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

9. vprašanje: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

Graf 10: Razporeditev odgovorov študentov na deveto vprašanje

4 0

42,1

54

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.

4,8

16,7

33,3

45,2

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

(29)

29 Največ študentov (45,2 %) se s to trditvijo zelo strinja, 21,5 % študentov pa je odgovorilo napačno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

10. vprašanje: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.

Graf 11: Razporeditev odgovorov študentov na deseto vprašanje

Večina študentov (84,3 %) se s to trditvijo zelo strinja, kar je tudi pravilen odgovor. Le 3,2 % študentov je na to trditev odgovorilo napačno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

0,8 2,4

12,6

84,3

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.

(30)

30 11. vprašanje: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi daljša časovna obdobja.

Graf 12: Razporeditev odgovorov študentov na enajsto vprašanje

Večina študentov (69,3 %) se s to trditvijo zelo strinja, 26 % se jih delno strinja in 4,7 % jih je na to vprašanje odgovorilo napačno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann- Whitney U; p > 0,05).

12. vprašanje: Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.

Graf 13: Razporeditev odgovorov študentov na dvanajsto vprašanje

0,8 3,9

26

69,3

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi daljša časovna obdobja.

61,1

13,5

19,8

5,6 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.

(31)

31 To trditev smo pri obdelavi obrnili (pravilna trditev bi bila: ljudje se nismo razvili iz šimpanzov), zato je najpravilnejši odgovor nikakor se ne strinjam. Večina študentov (74,6 %) je na to vprašanje odgovorila pravilno. Analiza je pokazala statistično pomembne razlike med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p < 0,05) in fakultet (preizkus Mann- Whitney U; p < 0,05). Študenti drugega letnika (M = 1,58, SD = 0,86) so odgovorili najpravilneje, najmanj pravilno pa so odgovarjali študenti četrtega letnika (M = 2,50, SD = 1,05). Študenti Biotehniške fakultete (M = 1,48, SD = 0,88) so bili uspešnejši kot študenti Pedagoške fakultete (M = 1,97, SD = 1,04).

13. vprašanje: Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.

Graf 14: Razporeditev odgovorov študentov na trinajsto vprašanje

Le 24,4 % študentov se s to trditvijo zelo strinja. Kljub temu pa je na to trditev pravilno odgovorila večina študentov (69,3 %). 3,1 % študentov se s trditvijo nikakor ne strinja.

Analiza je pokazala statistično pomembne razlike med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p < 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p < 0,05). Najpravilneje so odgovarjali študenti tretjega letnika (M = 3,06, SD = 0,74), najslabše pa študenti drugega letnika (M = 2,38, SD = 0,80). Študentje Biotehniške fakultete (M = 3,19, SD = 0,67) so na to vprašanje odgovarjali bolj pravilno kot študentje Pedagoške fakultete (M = 2,63, SD = 0,81).

3,1

27,6

44,9

24,4

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.

(32)

32 14. vprašanje: Človek in šimpanz imata enakih nekoliko manj kot polovico genov.

Graf 15: Razporeditev odgovorov študentov na štirinajsto vprašanje

To trditev smo pri obdelavi obrnili (pravilna trditev bi bila: človek in šimpanz nimata enakih nekoliko manj kot polovico genov), zato je najpravilnejši odgovor nikakor se ne strinjam, kar je obkrožilo kar 39,7 % študentov. Le 4,8 % študentov se s trditvijo zelo strinja. Analiza je pokazala statistično pomembne razlike med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal- Wallis; p < 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p < 0,05). Najpravilneje so odgovarjali študenti tretjega letnika (M = 1,86, SD = 0,93), študenti drugega (M = 2,23, SD = 0,91) in četrtega (M = 2,20, SD = 0,95) letnika pa so odgovarjali približno enako pravilno.

Študenti Biotehniške fakultete (M = 1,69, SD = 0,88) so odgovarjali pravilneje kot študenti Pedagoške fakultete (M = 2,25, SD = 0,91).

15. vprašanje: Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.

Graf 16: Razporeditev odgovorov študentov na petnajsto vprašanje

39,7

22,2

33,3

4,8 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Človek in šimpanz imata enakih nekoliko manj kot polovico genov.

5,6 11,2

41,6 41,6

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.

(33)

33 Enak odstotek študentov (41,6 %) se s trditvijo zelo strinja in delno strinja. Le 16,8 % študentov je na to vprašanje odgovorilo napačno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

16. vprašanje: Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

Graf 17: Razporeditev odgovorov študentov na šestnajsto vprašanje

Večina študentov (71,2 %) se s to trditvijo zelo strinja, kar je tudi pravilen odgovor. Le 7,2 % študentov se s to trditvijo nikakor ne strinja in ne strinja. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

17. vprašanje: Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra.

Graf 18: Razporeditev odgovorov študentov na sedemnajsto vprašanje

2,4 4,8

21,6

71,2

0 20 40 60 80 100

Ne strinjam se Delno se strinjam

Zelo se strinjam

Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

2,4

14,6

62,6

20,3 0

20 40 60 80 100

Ne strinjam se Delno se strinjam

Zelo se strinjam

Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra.

(34)

34 Večina študentov (62,6 %) se s trditvijo delno strinja. Zelo se strinja le 20,3 % študentov.

Napačno je odgovorilo 17 % študentov. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

18. vprašanje: Moderni človek se je razvil v procesu evolucije.

Graf 19: Razporeditev odgovorov študentov na osemnajsto vprašanje

Večina študentov (94,4 %) ve, da se je moderni človek razvil v procesu evolucije, 5,6 % pa jih je na to vprašanje odgovorilo nepravilno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U; p > 0,05).

19. vprašanje: Moderni človek se je razvil iz neandertalca.

Graf 20: Razporeditev odgovorov študentov na devetnajsto vprašanje

0 5,6

27,2

67,2

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Moderni človek se je razvil v procesu evolucije.

36,8

13,6

32,8

16,8

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Moderni človek se je razvil iz naendertalca.

(35)

35 To trditev smo pri obdelavi obrnili (pravilna trditev bi bila: moderni človek se ni razvil iz neandertalca). Približno enak odstotek študentov je na to vprašanje odgovoril pravilno (50,4

%) in napačno (49,6 %). Analiza je pokazala statistično pomembne razlike med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p < 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney U;

p < 0,05). Najpravilneje so odgovarjali študenti tretjega letnika (M = 2,02, SD = 1,12), najslabše pa študenti četrtega letnika (M = 3,10, SD = 1,12). Študenti Biotehniške fakultete (M = 1,77, SD = 1,04) so odgovarjali pravilneje kot študenti Pedagoške fakultete (M = 2,75, SD = 1,05).

20. vprašanje: Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.

Graf 21: Razporeditev odgovorov študentov na dvajseto vprašanje

To trditev smo pri obdelavi obrnili (pravilna trditev bi bila: moderni človek ni na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri), zato je 78 % študentov, ki so izbrali odgovor nikakor se ne strinjam, odgovorilo pravilno. Le 3,9 % študentov je odgovorilo napačno. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05) in fakultet (preizkus Mann-Whitney; p > 0,05).

78

18,1

3,1 0,8

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.

(36)

36 21. vprašanje: Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.

Graf 22: Razporeditev odgovorov študentov na enaindvajseto vprašanje

17,5 % študentov se zelo strinja s to trditvijo, 49,2 % pa jih ne ve, da je moderni človek na današnjem ozemlju Slovenije živel v istem času kot mamuti. Analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik med študenti različnih letnikov (preizkus Kruskal-Wallis; p > 0,05).

Statistično pomembne razlike so bile zaznane med študenti različnih fakultet (preizkus Mann- Whitney U; p < 0,05). Študenti Biotehniške fakultete (M = 2,54, SD = 1,01) so bolje rešili to vprašanje kot študenti Pedagoške fakultete (M = 2,22, SD = 1,11).

22. vprašanje: Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.

Graf 23: Razporeditev odgovorov študentov na dvaindvajseto vprašanje

29,4

19,8

33,3

17,5

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.

1,6 0,8 4

93,7

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.