PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ANJA RAJTER
II
PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk
Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka:
Dr. Milena Mileva Blažić, redna profesorica Anja Rajter
Ljubljana, september, 2016
III
Ja, to je tista prava sreča – imeti prijatelje.
Večje sreče si sploh ni mogoče predstavljati.
Sapramiška v Sapramišja sreča (Makarovič, 2014b, str. 53)
Veliko zahvalo dolgujem svoji mentorici Mileni Milevi Blažić, ki me je z nasveti in podporo vodila skozi pisanje diplomskega dela. Posebej sem hvaležna za vsakokraten hiter odziv po elektronski pošti, saj sta zaradi tega lahko moje delo in raziskovanje potekala zelo hitro in nemoteno.
Zahvaljujem se tudi Moniki Kropej Telban, ki je prijazno privolila v raziskovalni intervju in mi s svojim strokovnim znanjem pomagala pri zaključevanju diplomske naloge.
Ko sem potrebovala veliko primernega gradiva za diplomsko delo, so mi bile s svojimi nasveti, časom in pripravljenostjo v veliko pomoč gospa Katja Kemperle, gospa Darja Lavrenčič Vrabec in gospa Ida Mlakar iz Pionirske knjižnice Mestne knjižnice Ljubljana ter gospa Katja Mivšek iz Salezijanske knjižnice Rakovnik.
Najlepše se jim zahvaljujem.
Za vso podporo in pomoč sem hvaležna tudi ravnateljici Gimnazije Vič Alenki Krapež in ravnatelju Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojzu Plušku, poslovnima sekretarkama omenjenih šol, Klari Ažman in Nataši Zupančič, ter vsem sodelavcem, ki so me spodbujali in mi stali ob strani.
Posebej se zahvaljujem svojim staršem, Mariji in Jožetu Pustoslemšek, ki so mi omogočili šolanje, me spodbujali ter me vsestransko podpirali. Hvala bratoma Janezu in Juretu Pustoslemšek, ki sta mi bila vedno pripravljena pomagati pri zagatah z računalnikom in drugimi elektronskimi napravami. Tudi brez ostalih sorodnikov in prijateljev ne bi šlo: Luciji se zahvaljujem za lektoriranje, Simoni sem hvaležna za oblikovanje, Katarini, Martini in Sabini hvala za molitveno podporo. In vsi ostali …
Ne najdem besed, ki bi dovolj opisale mojo hvaležnost in veselje ob tem, da sem obkrožena z vsemi, ki me imajo radi in me podpirajo.
Anja Rajter
IV
POVZETEK
Teoretični del diplomskega dela je razdeljen na dva dela. V prvem delu so predstavljene definicija, zgodovina in klasifikacija bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora po monografiji Monike Kropej (2008) Od Ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. V drugem delu teoretičnega dela pa so predstavljene definicija, zgodovina in klasifikacija literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna pravljica s posebnim poudarkom na pravljicah z glavnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.
Drugi del diplomskega dela je razdeljen na štiri dele. V prvem delu je predstavljen seznam vseh bajeslovnih bitij iz slovenskih ljudskih pravljic, v drugem delu pa nastajajoči seznam pravljičnih bitij, ki nastopajo v slovenski mladinski literaturi in so podobna bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic. Tretji del je namenjen primerjalni analizi najbolj znanih bajeslovnih bitij iz slovenskih ljudskih pravljic in literarnih likov iz slovenske mladinske literature, četrti del pa vsebuje raziskovalni intervju z etnologinjo Moniko Kropej Telban.
Cilj diplomskega dela je na osnovi primerjalne analize pokazati podobnosti in razlike med bajeslovnimi bitji iz slovenskih ljudskih pravljic in literarnimi liki iz slovenske mladinske literature ter ustvariti seznam literarnih likov, ki nastopajo v slovenski mladinski literaturi in so podobni bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic.
KLJUČNE BESEDE
: bajeslovno bitje, literarni lik, ljudsko slovstvo, mladinska književnost, sodobna pravljica.V
ABSTRACT
The theoretical part of my thesis is divided into two sections. In the first section, I define, classify and present a historical overview of legendary creatures in Slovene folktales according to the monograph Od Ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (2008) by Monika Kropej. In the second section, however, I define, classify and present a historical overview of literary characters in contemporary fairy tales according to the discussion paper Sodobna pravljica (1999-2000) written by Marjana Kobe. I mainly focus on the fairy tales whose main characters are well-known in folk fairy-tale tradition.
The second part of my thesis is divided into four sections. In the first section, I list all the legendary creatures found in Slovene folktales, and in the second section, I list the fairy-tale creatures which are presented in Slovene youth literature and are similar to the legendary creatures in Slovene folktales. In the third section, there is a comparative analysis of the best known legendary creatures in Slovene folktales and literary characters found in Slovene youth literature. In the fourth section, I present a research interview with the ethnologist Monika Kropej Telban.
The aim of my thesis is to compare legendary creatures in Slovene folktales and literary characters in Slovene youth literature and to point out their similarities and differences. I also want to find such literary characters in Slovene youth literature which are similar to legendary creatures presented in Slovene folktales.
KEY WORDS:
legendary creature, literary character, folk literature, youth literature, contemporary fairy taleVI
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ... IV
KLJUČNE BESEDE ... IV
ABSTRACT ... V
KEY WORDS: LEGENDARY CREATURE, LITERARY CHARACTER, FOLK LITERATURE, YOUTH LITERATURE, CONTEMPORARY FAIRY TALE ... V
KAZALO VSEBINE ... VI
KAZALO SLIK IN NJIHOVIH AVTORJEV ... XI
KAZALO PREGLEDNIC (SEZNAMOV) ... XIII
KAZALO DIAGRAMOV ... XIV
KAZALO PRILOG ... XV
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL ... 3
2.1. BAJESLOVNABITJAVLJUDSKIHPRAVLJICAHSLOVENSKEGAKULTURNEGA PROSTORA ... 3
2.2. LITERARNILIKIVSODOBNIHPRAVLJICAH ... 6
2.2.1. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z OTROŠKIM GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 7
2.2.2. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z OŽIVLJENO IGRAČO/OŽIVLJENIM PREDMETOM KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 8
2.2.3. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENO ŽIVALJO KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 8
2.2.4. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENO RASTLINO KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 8
2.2.5. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENIM NEBESNIM TELESOM/POJAVOM KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 8
2.2.6. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z GLAVNIM LITERARNIM LIKOM, KI JE ZNAN IZ LJUDSKEGA PRAVLJIČNEGA IZROČILA ... 9
2.3. SKLEPNIPOUDARKIVRAZPRAVIOSODOBNIPRAVLJICI ... 11
3. EMPIRIČNI DEL ... 12
3.1. OPREDELITEVRAZISKOVALNEGAPROBLEMAINCILJIRAZISKOVANJA ... 12
VII
3.1.1. CILJI RAZISKOVALNEGA DELA ... 12
3.1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE ... 14
3.2. OPISRAZISKOVALNEMETODE ... 15
4. REZULTATI RAZISKAVE ... 17
4.1. SEZNAM123-IHBAJESLOVNIHBITIJVLJUDSKIHPRAVLJICAHSLOVENSKEGA KULTURNEGAPROSTORA ... 17
4.2. SEZNAM580-IHLITERARNIHLIKOVVSLOVENSKIMLADINSKILITERATURI ... 21
4.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki iz kozmologije ... 22
4.2.1.1. Bajeslovno bitje in literarni lik – vrag ... 22
4.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – divja jaga, jaga baba in Pehtra baba, Kresnik in kresnice, torka, Veles, zeleni Jurij ter zlatorog ... 23
4.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki bitja med nebom in zemljo ... 24
4.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki bajeslovne živali ... 24
4.2.2.1.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – zmaji ... 25
4.2.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – baziliski in kače ... 27
4.2.2.2. Bajeslovna bitja narave ... 27
4.2.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – divji ter gozdni možje in žene ... 28
4.2.2.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – morske deklice ... 28
4.2.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – povodni možje ... 29
4.2.2.2.4. Bajeslovno bitje in literarni lik – škopnik ... 31
4.2.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – škratje in palčki ... 31
4.2.2.2.6. Bajeslovna bitja in literarni liki – velikani ... 36
4.2.2.2.7. Bajeslovno bitje in literarni lik – veter ... 36
4.2.2.2.8. Bajeslovna bitja in literarni liki – vile ... 37
4.2.2.2.9. Bajeslovna bitja in literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne ... 40
4.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – uklete duše, zduhači in demoni ... 40
4.2.2.3.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – duše živih in duše mrtvih ... 40
4.2.2.3.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – vampirji ... 42
4.2.2.3.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – pasjeglavci in volkodlaki ... 42
4.2.2.4. Bajeslovna bitja in literarni liki – smrt in poosebljene nadloge ... 43
VIII
4.2.2.4.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – mora, mrak in smrt ... 43
4.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice in čarovniki ... 44
4.2.2.5.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice ... 44
4.2.2.5.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovniki ... 46
4.2.3. Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji ... 47
4.2.5. Pogostost pojavljanja literarnih likov v izbranih delih slovenske mladinske književnosti . 48 6. PRIMERJALNA ANALIZA NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH BAJESLOVNIH BITIJ IN NAJBOLJ ZNANIH LITERARNIH LIKOV SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV ... 55
6.1. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–ČAROVNICE ... 55
6.1.1. Bajeslovno bitje – čarovnice v ljudskem slovstvu... 55
6.1.2. Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski književnosti ... 57
6.1.2.1. Čarovnica Čirimbara (France Bevk, 1938, 1958) ... 57
6.1.2.2. Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Andrej Rozman Roza, 1997a) ... 58
6.1.2.3. Čarovnička Gajka v Muc Langus & Čarovnička Gajka (Vinko Möderndorfer, 2002) ... 59
6.1.2.4. Coprnica Zofka (Svetlana Makarovič, 1989) ... 60
6.1.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovnice ... 60
6.2. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–ČAROVNIKI ... 61
6.2.1. Bajeslovno bitje – čarovniki v ljudskem slovstvu ... 61
6.2.2. Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti ... 61
6.2.2.1. Čarovnik Fičifik (Janez Bitenc, 2004, 2008) ... 61
6.2.2.2. Čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Vida Brest, 1974) ... 62
6.2.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovniki ... 62
6.3. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–DUŠEMRTVIH ... 63
6.3.1. Bajeslovno bitje – duše živih in duše mrtvih v ljudskem slovstvu ... 63
6.3.2. Literarni lik – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti ... 64
6.3.2.1. Deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Kristina Brenkova, 1972) ... 64
6.3.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – duše živih in duše mrtvih ... 64
IX
6.4. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–DIVJIMOŽJEINŽENE ... 65
6.4.1. Bajeslovno bitje – divji možje in žene v ljudskem slovstvu ... 65
6.4.2. Literarni lik – divji možje in žene v slovenski mladinski književnosti ... 66
6.4.2.1. Gozdni mož v Lešniki, lešniki (Anja Štefan, 2000) ... 66
6.4.2.2. Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Vida Brest, 1985) ... 67
6.4.2.3. Divji mož v zbirki Pomladna ladja (Župančič, 1980) ... 68
6.4.2.4. Divji mož (Bevk, 1958) ... 68
6.4.2.5. Prisanek v Kekčeve zgodbe (Josip Vandot, 1969, 1983) ... 69
6.4.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika– divji možje in žene... 70
6.5. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–HUDIČ ... 70
6.5.1. Bajeslovno bitje – hudič v ljudskem slovstvu ... 70
6.5.2. Literarni lik – hudič v slovenski mladinski književnosti ... 71
6.5.2.1. Malič v Mali parkelj Malič (Svetlana Makarovič, 1992b, 2005) ... 71
6.5.2.2. Peklenšček v Peklenšček in Špela (France Bevk, 1938, 1958) ... 72
6.5.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – hudič ... 72
6.6. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–POVODNIMOŽJE ... 73
6.6.1. Bajeslovno bitje – povodni možje v ljudskem slovstvu ... 73
6.6.2. Literarni lik – povodni možje v slovenski mladinski književnosti ... 74
6.6.2.1. Povodni mož (France Prešeren, 1947, 1985) ... 74
6.6.2.2. Povodni mož iz Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice (Peter Svetina, 2012) ... 76
6.6.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – povodni mož ... 76
6.7. BAJESLOVNABITJAINLITERARNILIKI–ŠKRATIINPALČKI ... 77
6.7.1. Bajeslovno bitje – škrati in palčki v ljudskem slovstvu ... 77
6.7.2. Literarni lik – škrati in palčki v slovenski mladinski književnosti ... 78
6.7.2.1. Gal v Gal v galeriji (Svetlana Makarovič, 1981) ... 78
6.7.2.2. Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado (Svetlana Makarovič, 1974, 2014a) in Kuzma, trinajsti škrat (Svetlana Makarovič, 2014b) ... 79
X
6.7.2.3. Cvilimožek (Fran Levstik, 1921, 1999) ... 81
6.7.2.4. Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel, 1922, 1969) ... 82
6.7.2.5. Škrat Sanjavec v zbirki Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Feri Lainšček, 1992) ... 83
6.7.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – palčki in škratje ... 83
6.8. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–VELIKANI ... 84
6.8.1. Bajeslovno bitje – velikani v ljudskem slovstvu ... 84
6.8.2. Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti ... 85
6.8.2.1. Velikan Gorjan (Janez Bitenc, 1992) ... 85
6.8.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – velikani ... 86
6.9. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–VILE ... 87
6.9.1. Bajeslovno bitje – vile v ljudskem slovstvu ... 87
6.9.2. Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti ... 88
6.9.2.1. Vila malina (Svetlana Makarovič, 1987, 2014a) ... 88
6.9.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – vile ... 89
6.10. BAJESLOVNOBITJEINLITERARNILIK–ZMAJI ... 90
6.10.1. Bajeslovno bitje – zmaji v ljudskem slovstvu... 90
6.10.2. Literarni lik – zmaji v slovenski mladinski književnosti ... 91
6.10.2.1. Zmaj Direndaj (Kajetan Kovič, 1981, 2009) ... 91
6.10.2.2. Najzmaj v zbirki Na papirnatih letalih (Dane Zajc, 1978) ... 92
6.10.2.3. Zmajček Razgrajaček (Niko Grafenauer, 1978) ... 93
6.10.2.4. Zmaj Lakotaj (Janez Bitenc, 1998) v Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu ... 94
6.10.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – zmaji ... 94
7. INTERVJU Z ETNOLOGINJO MONIKO KROPEJ TELBAN ... 96
8. ZAKLJUČEK PRIMERJALNE ANALIZE ... 98
9. ZAKLJUČEK ... 101
10. KLJUČNI VIRI IN LITERATURA ... 103
11. PRILOGE ... 112
XI
KAZALO SLIK IN NJIHOVIH AVTORJEV
Slika 1: Coprnice se bojujejo s krstniki (ilustriral Milan Erič) ... 55
Slika 2: Čarovnica Čirimbara, izsek (ilustriral Karel Hrovatin) ... 57
Slika 3: Čarovnica Čirimbara ... 57
Slika 4: Coprnica Maramuda (ilustriral Zvonko Čoh) ... 58
Slika 5: Čarovnička Gajka (ilustrirala Jelka Godec Schmidt) ... 59
Slika 6: Coprnica Zofka ... 60
Slika 7: Coprnica Zofka ... 60
Slika 8: Čarovnik Fičifik (ilustrirala Jelka Reichman) ... 61
Slika 9: Čarovnik Ujtata ... 62
Slika 10: Veliki čarovnik Ujtata ... 62
Slika 11: Deklica Delfina (ilustrirala Marlenka Stupica) ... 64
Slika 12: Divji mož, hostnik (ilustriral Boris Kobe) ... 65
Slika 13: Divji mož (ilustrirala Jelka Reichman) ... 66
Slika 14: Gozdni mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič) ... 67
Slika 15: Divji mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič) ... 68
Slika 16: Prisanek (ilustrirala Marička Koren) ... 69
Slika 17: Kekec in Prisank ... 69
Slika 18: Kekec in Prisank ... 69
Slika 19: Hudič polhe pase, izsek (v knjigi Slava Vojvodine Kranjske) ... 70
Slika 20: Parkelj Malič ... 71
Slika 21: Mali parkelj Malič, izsek ... 71
Slika 22: Peklenšček (ilustriral Karel Hrovatin) ... 72
Slika 23: Povodni mož, izsek (ilustriral Gvido Birolla) ... 73
Slika 24: Povodni mož, izsek (ilustrirala Jelka Reichman) ... 74
Slika 25: Povodni mož ... 74
Slika 26: Urška (ilustriral Zvonko Čoh)... 75
Slika 27: Povodni mož (ilustriral Damijan Stepančič) ... 76
Slika 28: Gorski škrat, izsek (ilustriral Gvido Birolla) ... 77
Slika 29: Škrat Gal (ilustriral Kostja Gatnik) ... 78
Slika 30: Škrat Kuzma ... 79
Slika 31: Škrat Kuzma dobi nagrado (ilustrirala Jelka Reichman) ... 79
Slika 32: Predstava o škratu Kuzmi v Narodnem domu Maribor ... 80
Slika 33: Cvilimožek ... 81
Slika 34: Cvilimožek ... 81
Slika 35: Cvilimožek, izsek... 81
Slika 36: Cvilimožek ... 81
Slika 37: Škrat Dobrošin ... 82
Slika 38: Škrat Dobrošin ... 82
Slika 39: Škrat Sanjavec, izsek (ilustriral Sandi Červek) ... 83
Slika 40: Velikan (ilustriral Stane Kumar) ... 84
XII
Slika 41: Velikan Gorjan, izsek (ilustrirala Marjeta Cvetko) ... 85
Slika 42: Žalik žene (ilustriral Gvido Birolla) ... 87
Slika 43: Vila Malina, izsek (ilustrirala Svetlana Makarovič) ... 88
Slika 44: Vila Malina (ilustrirala Ana Košir) ... 89
Slika 45: Junak v boju z zmajem, panjska končnica ... 90
Slika 46: Zmaj Direndaj, izsek (ilustrirala Jelka Reichman) ... 91
Slika 47: Najzmaj ... 92
Slika 48: Najzmaj ... 92
Slika 49: Najzmaj (ilustriral Rudi Skočir) ... 92
Slika 50: Zmajček Razgrajaček, izsek (ilustriral Kostja Gatnik) ... 93
Slika 51: Zmaj Lakotaj (ilustriral Lucijan Reščič) ... 94
XIII
KAZALO PREGLEDNIC (SEZNAMOV)
Preglednica 1: Seznam 123-ih bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora
... 17
Preglednica 2: Literarni lik – vrag v slovenski mladinski književnosti ... 23
Preglednica 3: Literarni liki – divja jaga, jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, zeleni Jurij in zlatorog v slovenski mladinski književnosti ... 24
Preglednica 4: Literarni lik – zmaj v slovenski mladinski literaturi ... 25
Preglednica 5: Literarni liki – baziliski, kače in konji v slovenski mladinski književnosti ... 27
Preglednica 6: Literarni liki – divji ter gozdni možje in žene v slovenski mladinski književnosti ... 28
Preglednica 7: Literarni liki – morske deklice v slovenski mladinski književnosti ... 29
Preglednica 8: Literarni lik – povodni mož v slovenski mladinski književnosti ... 29
Preglednica 9: Literarni lik – škopnik v slovenski mladinski književnosti ... 31
Preglednica 10: Literarni liki – škratje in palčki v slovenski mladinski književnosti ... 31
Preglednica 11: Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti ... 36
Preglednica 12: Literarni lik – veter v slovenski mladinski književnosti ... 37
Preglednica 13: Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti ... 37
Preglednica 14: Literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne v slovenski mladinski književnosti ... 40
Preglednica 15: Literarni liki – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti ... 41
Preglednica 16: Literarni lik – vampir v slovenski mladinski književnosti ... 42
Preglednica 17: Literarna lika – pasjeglavci in volkodlaki v slovenski mladinski literaturi ... 43
Preglednica 18: Literarni liki – mora, mrak in smrt v slovenski mladinski književnosti ... 44
Preglednica 19: Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski literaturi ... 45
Preglednica 20: Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti ... 46
Preglednica 21: Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji ... 47
Preglednica 22: Literarni liki, ki smo jih obravnavali skozi analizo ... 99
XIV
KAZALO DIAGRAMOV
Diagram 1: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem iz kozmologije ... 48 Diagram 2: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim živalim ... 49 Diagram 3: Pogostost pojavljanja literarnih likov narave ... 50 Diagram 4: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih – ukletim dušam, zduhačem in demonom ... 51 Diagram 5: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – smrti in
poosebljenim nadlogam ... 51 Diagram 6: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – čarovnicam in čarovnikom ... 52 Diagram 7: Pogostost pojavljanja literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem ... 52 Diagram 8: Število pojavljanj vseh 580 literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi po abecednem redu ... 53 Diagram 9: Število pojavljanj literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi padajoče po pogostosti ... 54
XV
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Slike naslovnic prvih virov raziskovanja slovenskega bajeslovja ter naslovnica monografije Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja ... 112 Priloga 2: Slike naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del ... 114 Priloga 3: Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban ... 128
1
1. UVOD
V diplomskem delu smo želeli predstaviti najbolj znana bajeslovna bitja, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pripovedkah, in njim podobne literarne like iz slovenske mladinske literature: čarovnice, čarovnike, duše mrtvih, gozdne in divje može, hudiča, povodne može, škrate in palčke, velikane, vile in zmaje.
V prvem delu teoretičnega dela smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora, s posebnim poudarkom na raziskovanju etnologinje Monike Kropej, ki je bilo predstavljeno v monografiji z naslovom Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja, v kateri je bajeslovna bitja razvrstila na bitja kozmologije ter bitja med nebom in zemljo.
V drugem delu teoretičnega dela smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna pravljica. Kobe je kratko sodobno pravljico z ozirom na glavni lik razdelala na sledečih 6 različic:
1. z otroškim glavnim literarnim likom
2. z oživljeno igračo/ oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom 3. s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom
4. s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom
5. s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom
6. z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (Kobe), mi pa smo na osnovi njene teorije o sodobni pravljici dodali tudi seznam literarnih likov, ki nastopajo v slovenski mladinski književnosti, poeziji in prozi.
V prvem delu empiričnega dela smo z opisom, orisom in ilustracijo predstavili najbolj znana bajeslovna bitja iz ljudskega slovstva ter njim podobne literarne like iz slovenske mladinske literature. Dodali smo tudi seznam slovenskih bajeslovnih bitij na osnovi monografije Monike Kropej (2008), ki je dopolnjen z nastajajočim seznamom slovenskih literarnih likov sodobnih mladinskih avtorjev, opremljen z naslovom in avtorjem književnega besedila, v priloge pa smo dodali tudi značilne ilustracije oz. sliko naslovnice dela, v katerem je bilo književno besedilo izdano.
2
Kot dodatek empiričnemu delu smo opravili še intervju z avtorico, etnologinjo Moniko Kropej Telban, ter med priloge (Priloga 3) dodali tudi prepis celotnega intervjuja.
3
2. TEORETIČNI DEL
2.1. BAJESLOVNA BITJA V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
Najstarejšo podobo slovstvene kulture narodov predstavlja ustno izročilo. Ta del besedne umetnosti "je prehajal iz roda v rod in se pod različnimi družbenimi vplivi okolju in času primerno spreminjal, prilagajal, odmiral in na novo nastajal" (Kropej, 2015, str. 9).
V celotnem opusu ljudskega slovstva je tudi veliko del, ki vključujejo bajeslovna bitja, za katera M. Kropej (2008) navaja, da bi jim lahko rekli "tudi nadnaravna bitja, bajna bitja ali demoni" (str. 11). V delu Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja predstavlja le
"tiste bajeslovne like, ki so povezani z določenimi verskimi predstavami ali pa so nastali v domišljiji ljudi iz različnih vzrokov in v različne namene" (Kropej, 2008, str. 11). Izraz
"bajeslovni lik" zaobjema tudi ljudske junake, antijunake in mitizirane ljudske junake, izraz
"bajeslovno bitje" pa označuje le "like verovanjskega in domišljijskega predstavnega sveta"
(Kropej, 2008, str. 11).
Med prvimi, ki so v svojih raziskavah in delih objavili tudi prozo in poezijo ljudskega slovstva, so bili: protestantski pisci v prvih slovenskih knjigah, Janez Vajkard Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske, Anton Tomaž Linhart v delu Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije I-II, Valentin Vodnik v svojih pesmih, učbenikih in poučnih sestavkih, Emil Korytko ter Matevž Ravnikar - Poženčan v takratnih časopisih (Kropej, 2008 in 2015). Večje število knjižnih zbirk slovenskih ljudskih pravljic in povedk je začelo izhajati v drugi polovici 19. stoletja: Pripovedke za mladino (Fran Hubad, 1882 in 1888), Narodne pripovedke za mladino (Fran Nedeljko, 1884), Šaljivi Slovenec (Anton Brezovnik, 1884), Slovenske narodne pravljice in pripovedke (Gregor Krek, 1885). Knjiga Slovenske narodne pravljice in pripovedke predstavlja prvo kritično izbiro slovenskega pripovednega izročila, saj so v njej zapisane predvsem tiste ljudske pripovedi, ki so zapisane zvesteje izvirnemu pripovedovanju in niso leposlovno prirejene ali prevedene iz drugih jezikov (Kropej, 2015).
Fotografije naslovnic smo dodali v Prilogo 1.
M. Kropej izpostavlja, da se "ves zahodni svet po večini že dolgo ne srečuje več z ljudskimi pravljicami, ki jih ljudje pripovedujejo spontano, iz spomina, v družabne namene in za
4
krajšanje dolgih večernih ur ob ognjišču" (Kropej, 2008, str. 10), da pa je Slovenija "uspela ohraniti nekaj prežitkov ljudskega bajeslovja" (Kropej, 2008, str. 10) in se v odmaknjenih krajih še vedno lahko srečamo s pripovedovalci bajk in povedk.
V diplomskem delu smo zaobjeli in izpostavili kulturno dediščino bajeslovja na Slovenskem, s posebnim poudarkom na raziskovanju Monike Kropej, ki je bilo predstavljeno v monografiji z naslovom Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. Predstavili smo definicijo, zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora. Avtorica M. Kropej je bajeslovna bitja razvrstila v dve skupini, in sicer na:
a. kozmologijo ter
b. bitja med nebom in zemljo (Kropej, 2008).
Med kozmološka bitija so uvrščeni Belin in Belena, bitja iz stvarjenja sveta, Božič - Svarožič, desetniki in desetnice, divji lovci in divja jaga, Jarnik, kurent in hudič, Mokoš, Pehtra baba, slovanski miti, Triglav, volčji pastir, zeleni Jurij, Zlata baba ter zlatorog (Kropej, 2008).
K bitjem med nebom in zemljo je uvrstila bajeslovna bitja narave, bajeslovne živali, demone, poosebljene nadloge, uklete duše in zduhače (Kropej, 2008).
V okviru 19-ih bajeslovnih živali so bazilisk, grdinica, kača, kentaver, konj, malavar, meglenšček, modras, močerad, morski konj, petelin, pravljične ptice, ptič vedomec, rajska ptica, samorog, viza, zlata ptica, zmaj in živali v ozvezdjih (Kropej, 2008).
Med 20 bajeslovnih bitij narave je Kropej (2008) uvrstila čateža, divje može in žene, gorne može in žene, gozdne može in žene, hudo uro, kaniha, morske deklice, orka, palčke, povodne može, rojenice, sojenice, šembiljo, škopnika, škrate, velikane, veter, vile, vodne vile in žalik žene.
K srhljivim demonskim likom, ki jih je M. Kropej (2008) uvrstila med uklete duše, zduhače in demone, spadajo duhovin, duše mrtvih, duše otrok, duše živih, pasjeglavci, uklete duše, vampirji, vedomci, volkodlaki in zakleti.
Bajeslovna bitja poosebljene nadloge je razdelila na kugo, moro, mrak, netek, preglavico in smrt (Kropej, 2008).
5
Dodala je tudi čarovnice in čarovnike, za katere omenja, da v osnovi ne spadajo med bajeslovna bitja, kar argumentira z dejstvom, da se v literarnih delih "pojavljajo bajeslovni liki, imenovani čarovnice in čarovniki, in … imajo včasih bajesloven značaj" (Kropej, 2008, str. 305).
"Dokler so živeli ljudje v tesni povezavi z naravo, so v njej prepoznavali številna skrivnostna bajeslovna bitja, duhove in demone" (Kropej, 2008, str. 198). Ker so se izročila, posebej na mejnih področjih, prepletala, bajeslovnim bitjem pogosto ne moremo določiti točnega in prevladujočega imena, prav tako bajnega bitja pogosto ne prepoznavamo po imenu, ampak po njegovem obnašanju in lastnostih (Kropej).
M. Kropej je bajeslovna bitja v monografiji predstavila glede na vlogo, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, ter razvrstila glede na tipologijo, karakteristiko in vlogo, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah (Kropej, 2008, str. 10). Pri raziskovanju bajeslovnih bitij je izhajala iz slovenskega ljudskega pripovednega in pesemskega izročila, "ki pripoveduje o bajnih bitjih in verskih predstavah" (Kropej, 2008, str. 23). Poimenovanje bajeslovnih bitij je ohranila v ljudski obliki in privzela prevladujoče ljudsko poimenovanje (Kropej, 2008), mi pa smo v seznamu predstavili 580 bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji po abecednem redu prevladujočega ljudskega poimenovanja. V Prilogo 1 smo dodali tudi sliko naslovnice monografije.
Bajeslovna bitja čarovnice, čarovnike, duše mrtvih, gozdne in divje može, hudiča, povodne može, škrate in palčke, velikane, vile in zmaje smo podrobneje predstavili v tretjem delu empiričnega dela, skupaj s tistimi literarnimi liki iz slovenske mladinske literature, ki so jim podobna.
6
2.2. LITERARNI LIKI V SODOBNIH PRAVLJICAH
Na področju sodobne domišljijske pripovedne proze, ki je namenjena mladini, se uveljavlja kategorija besedil, ki jo poimenujemo sodobna umetna pravljica ali sodobna pravljica.
Ljudska pravljica je predhodnica klasične umetne pravljice, ki je, kot navaja M. Kobe (1999–
2000a), avtorska pravljica, ki se bodisi neposredno naslanja na model ljudske pravljice bodisi vztraja v tradiciji izvornega vzorca avtorske pravljice iz 19. stol. Nastanek klasičnih umetnih pravljic je aktualen tudi v današnjem času, a ne v veliki meri, saj prevladuje nastajanje tako imenovanih sodobnih pravljic, ki se dogajajo v sodobnem času in kraju. Mednje uvrščamo kratko sodobno pravljico in fantastično pripoved. Kratka sodobna pravljica ima praviloma 1,5–10 strani, fantastična pripoved pa tudi do 300 strani ali več (Kobe).
M. Kobe (1999–2000a) je prek analize motivno-tematskih in morfološko-strukturnih stalnic glede na glavni literarni lik razdelala kratko sodobno pravljico na šest različic:
1. z otroškim glavnim literarnim likom (primeri: N. Grafenauer, Majhnica in Katrca Škrateljca; L. Kovačič: Fantek na oblaku, Rokec na drugem koncu sveta; E. Peroci, Moj dežnik je lahko balon; J. Snoj, Sanjska miška; S. Vegri, Jure Kvak-kvak)
2. z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom (primeri: M.
Koren: Mala pošast Mici, Mici v mestu; P. Kovač, Kaj se komu sanja; S. Makarovič, Potepuh in nočna lučka; V. Pečjak, Pobegli robot; E. Peroci, Snežni možek, Deklica iz papirja; F. Rudolf, Zeleni avtomobilček; G. Strniša, Potovanje z bršljanom; V. Zupan, Plašček za Barbaro)
3. s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom (primeri: P. Kovač, Klepetava želva, Pitonova zgodba; K. Kovič, Maček Muri, Mačji sejem; S. Makarovič, Prašičkov koncert, Mucek se umije, Mačja preja, Razvajeni vrabček)
4. s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom (primeri: G. Strniša, Lučka Regrat; S. Makarovič: Učena buča)
5. s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom (M. Mihelič, Štirje letni časi; F. Milčinski Ježek, Zvezdica Zaspanka; B. A. Novak, Nebesno gledališče)
6. z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (primeri: K.
Kovič, Zmaj Direndaj; S. Makarovič, Škrat Kuzma dobi nagrado, Coprnica Zofka, Pekarna Mišmaš).
7
V diplomskem delu smo se podrobneje posvetili sodobni pravljici z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.
2.2.1. Kratka sodobna pravljica z otroškim glavnim literarnim likom
Razprava je objavljena v štirih delih revije Otrok in knjiga. V prvem in drugem delu razprave obravnava kratko sodobno pravljico z otroškim glavnim literarnim junakom. Pravi, da je ta različica sodobne pravljice najštevilčnejša in zavzema osrednje mesto. Svoja dognanja je ponazarjala s pravljicami Moj Dežnik je lahko balon (E. Peroci), Fantek na oblaku in Rokec na drugem koncu sveta (L. Kovačič), Sanjska miška (J. Snoj), Jure kvak-kvak (S. Vegri) ter Majhnica in Katrca Škrateljca (N. Grafenauer) (Kobe, 1999–2000a).
Pri kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim literarnim junakom M. Kobe razlikuje med dvema različicama:
1. dogajanje se odvija dvoplastno v enem samem svetu, irealno raven oblikuje glavni otroški lik
2. dogajanje se odvija dvoplastno v dveh med seboj ločenih svetovih, otroški literarni lik ne oblikuje irealne ravni, je pa z njim povezan vzrok za prehod med svetovoma (Kobe, 1999–2000a).
Kot izpostavlja M. Kobe (1999-2000a), je analiza "pokazala, da se besedila tega vzorca približujejo modelu fantastične pripovedi" (str. 11). Do objave razprave Fantastična pripoved na Slovenskem in v Zahodni Evropi (M. Simončič, 1965) smo imeli Slovenci samo dva primera tipične fantastične pripovedi: Potovanje v tisočera mesta (V. Zupan) ter Drejček in trije marsovčki (V. Pečjak). M. Simončič se je, kot v razpravi piše M. Kobe, odločila za
"kompromisno" tezo in k fantastični pripovedi zaradi dogajalnega prostora, ne pa tudi zaradi zunanjega obsega besedila, uvrstila tudi nekatera dela E. Peroci in L. Kovačiča in je pisala o posebni, slovenski varianti fantastične pripovedi (Kobe, 1999–2000a, str. 11, 1999–2000b, str. 5–6). M. Kobe meni da "sega razvojna linija kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim literarnim likom … tipološko oz. literarnozgodovinsko k vzorcu Ch. Andersena" (1999–
2000b, str. 10), zato se je pri obravnavi te teme oprla na tisto različico klasične umetne pravljice H. Ch. Andersena, "s katero se je danski pisec že povsem umaknil od modela ljudske pravljice" (1999–2000b, str. 9). Skozi analizo je ugotovila, da teza "M. Simončič o kratkih
8
besedilih … kot o "svojski obliki" izvirne slovenske fantastične pripovedi … ne zdrži" (Kobe, 1999–2000b, str. 11), saj je "natančnejša primerjalna analiza obeh vzorcev dokazala, da je bil avtoričin predlog žanrske analize prenagljen" (Kobe, 1999–2000b, str. 12).
2.2.2. Kratka sodobna pravljica z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom
V tretjem delu razprave obravnava kratko sodobno pravljico z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom. Igrača oz. predmet ima v tej različici glavno vlogo in povsem samostojno eksistenco. Otroški liki imajo praviloma stranske vloge, oživitev igrače oz. predmeta pa ni v nobeni vzročni zvezi z otroškim literarnim likom, saj v dogajanje vstopa že poosebljena.
Svoja dognanja je avtorica ponazarjala s pravljicami Snežni možek in Deklica iz papirja (E.
Peroci), Plašček za Barbaro (V. Zupan), Pobegli robot (V. Pečjak), Potovanje z bršljanom (G. Strniša), Potepuh in nočna lučka (S. Makarovič), Zeleni avtomobilček (F. Rudolf), Mala pošast Mici in Mici v mestu (M. Koren) in Kaj se komu sanja (P. Kovač) (Kobe, 1999–
2000c).
M. Kobe je tudi tukaj z analizo Andersenovih besedil in s primerjavo s kratko sodobno pravljico potrdila svojo "tezo, da tej različici kratke sodobne pravljice sega tradicija k Andersenovemu vzoru klasične umetne pravljice"(Kobe, 1999–2000c, str. 12).
2.2.3. Kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom
2.2.4. Kratka sodobna pravljica s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom
2.2.5. Kratka sodobna pravljica s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom
9
V četrtem delu Razprave obravnava M. Kobe skupaj 3., 4., 5. in 6. različico in pravi, da se želi izogniti "bralni monotoniji, ki jo nujno ustvarja ponavljanje ustaljene raziskovalne matrice" (Kobe, 1999–2000č, str. 6).
Liki v teh treh različicah sodobne pravljice pogosto privzamejo otroško držo in dikcijo. V vseh obravnavanih delih je v ospredju irealna raven dogajanja, realna raven dogajanja pa se odvija v sodobnem času in prostoru. M. Kobe ugotavlja, da se v vseh obravnavanih pravljicah teh treh variant odkrivajo sledi navedenih značilnosti, ki so primerljive z značilnostmi likov v Andersenovih pravljicah (Kobe, 1999-2000č, str. 14).
M. Kobe je svoja dognanja pri kratki sodobni pravljici s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom ponazarjala s pravljicami Klepetava želva in Pitonova zgodba (P. Kovač), Maček Muri in Mačji sejem (K. Kovič), Mačja preja, Mucek se umije, Nori veter, Pekarna Mišmaš, Prašičkov sejem in Razvajeni vrabček (S. Makarovič). Kratko sodobno pravljico s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom je ponazarjala s pravljicama Lučka Regrat (G. Strniša) in Učena buča (S. Makarovič), kratko sodobno pravljico s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom pa s pravljicami Štirje letni časi (M.
Mihelič), Zvezdica Zaspanka (F. Milčinski Ježek) in Nebesno gledališče (B. A. Novak) (Kobe, 1999–2000č, str. 6).
2.2.6. Kratka sodobna pravljica z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila
Posebej smo se posvetili šesti različici, pri kateri je primere ponazarjala s pravljicami S.
Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado, Pekarna Mišmaš in Coprnica Zofka ter K. Kovič Zmaj Direndaj.
Motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti ter stalnice v kratki sodobni pravljici z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila, so:
1. Glavni literarni lik je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Pogosto privzame otroško držo in dikcijo.
2. Stranski liki so pogosto ljudje, poosebljene živali, rastline in predmeti. Komunikacija človeških likov z glavnim likom ni nujna (v Škrat Kuzma dobi nagrado je ni).
10
3. Dogajalna linija v raziskavi obravnavanih različic je sintetična in s tem strukturna značilnost/stalnica sodobne pravljice.
4. Dogajanje poteka na eni ali več ravneh. Svetovi so lahko med seboj povezani ali strogo ločeni. V vseh obravnavanih različicah je v ospredju realna raven dogajanja (v sodobnem času in prostoru, v nekaterih pa tudi irealna (Pekarna Mišmaš)).
5. Funkcija glavnega lika in njegove bivanjske sposobnosti so omenjene že pri točki 4, kjer smo omenili, da komunikacija glavnega lika s človeškimi liki ni nujna. Pek Mišmaš se v pekarni brez težav sporazumeva s strankami, medtem ko se Škrat Kuzma ne pogovarja z ljudmi, jih pa opazuje in komentira.
6. Pri dogajalnem prostoru in času gre večinoma za urbano okolje v sodobnem času.
7. Pripovedovalec, pripovedna perspektiva, pripovedni položaj: v vseh obravnavanih različicah se zorni kot glavnega lika na otroškega sprejemnika prenaša prek personalnega pripovednega položaja, torej skozi oči in iz subjektivne perspektive glavnega lika, ki "sprožajo zabavne, humorne, pa tudi ironične učinke" (Kobe, 1999–
2000č, str. 12).
8. Sporočilo je včasih basensko naravnano, največkrat pa zgledi ne moralizirajo.
9. Predhodni literarni vzorec sega vse do tistega modela Andersenovih pravljic, s katerim se je "odmaknil od modela ljudske pravljice in njegovih strukturno-morfoloških značilnosti" (Kobe, 1999–2000č, str. 12). Glavni lik, ki je znan iz ljudskega izročila, najdemo v Andersenovih pravljicah, kot sta Škrat in branjevec in Ole Luk-Oie. Tezo M. Kobe o modelu Andersenove klasične umetne pravljice kot predhodnem vzorcu potrjujejo dejstva:
Strukturna značilnost/stalnica je dvoplastnost dogajanja, pri tem se realna in irealna raven praviloma dogajata v istem svetu.
Glavni literarni lik vzpostavlja irealno/iracionalno/fantastično raven dogajanja.
Irealna raven dogajanja je v ospredju, realna raven pa je potisnjena v ozadje.
Dogajanje je postavljeno v mestno okolje.
Glavni literarni lik vzpostavi komunikacijo z ljudmi ali pa tudi ne.
Liki, ki jih poznamo iz ljudskega pravljičnega izročila, so avtorsko poustvarjeni.
Prevladuje avktorialni pripovedni položaj z vsevednim pripovedovalcem.
Pripovedovalec se med potekom dogajanja večkrat obrača na otroke in jim s tem sugestivno približuje dogajanje.
11
Glavni literarni lik ima subjektivno perspektivo, ki je "posledica specifičnih življenjskih/bivanjskih izkušenj glavnega literarnega lika" (Kobe, 1999–2000č, str. 14). Poosebljeni lik, ki je žival, predmet, naravni pojav ali nebesni predmet, živi v realnem svetu, a ga vidi s svojega zornega kota.
M. Kobe ugotavlja, da se v vseh obravnavanih pravljicah odkrivajo sledi navedenih značilnosti, ki so primerljive z značilnostmi likov v Andersenovih pravljicah (Kobe, 1999–
2000č, str. 14).
2.3. SKLEPNI POUDARKI V RAZPRAVI O SODOBNI PRAVLJICI
M. Kobe izpostavlja, da so dognanja celotne raziskave potrdila tezo o dveh različicah sodobne pravljice: kratka sodobna pravljica in fantastična pripoved.
Prav tako se je potrdila tudi "teoretska relevanca nadaljnje klasifikacije kratke sodobne pravljice glede na glavni literarni lik" (Kobe, 1999–2000č, str.14). M. Kobe je dokazala tudi, da teza M. Simončič o kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim likom kot specifično slovensko varianto fantastične pripovedi ne drži, temveč je samostojna različica kratke sodobne pravljice. Dokazala je tudi, "da kratka sodobna pravljica z oživljeno igračo/oživljenim predmetom ni samo podskupina kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim literarnim likom" (Kobe, 1999–2000č, str. 14).
"Izkazalo se je, da vse različice kratke sodobne pravljice družijo mdr. tale stičišča oz. podobnosti:
oblikovanost glavnega literarnega lika, njegova funkcija v dogajanju in razsežnosti njegovih bivanjskih sposobnosti;
status in funkcija stranskih literarnih likov;
dvodimenzionalnost oz. dvoplastnost dogajanja, ki se kaže v dveh različicah"(Kobe, 1999–2000č, str. 14),
dogajanje poteka dvoplastno v enem samem svetu
dogajanje poteka dvodimenzionalno v dveh med seboj ločenih svetovih
"sodobnost kot realni (urbani) dogajalni prostor in čas;
sintetična dogajalna linija;
raba avktorialnega in personalnega pripovednega položaja,
sporočilna raven;
predhodni literarni vzorec: vsem različicam kratke sodobne pravljice" (Kobe: 1999–2000č, str. 14–
15)
so podobne Andersenovemu modelu klasične umetne pravljice.
12
3. EMPIRIČNI DEL
3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI
RAZISKOVANJA
Namen diplomskega dela je bilo prebrati vsa primerna dela slovenske mladinske književnosti, v katerih nastopajo literarni liki, ki so podobni bajeslovnim bitjem iz ljudskih pravljic slovenskega kulturnega prostora, ter ustvariti seznam teh literarnih likov, ki vsebuje tudi avtorja in naslov književnega besedila. Prebrali smo preko 100 literarnih del, v katerih nastopajo literarni liki, podobni bajeslovnim bitjem, a smo v seznam vključili samo literarne like relevantnih del.
Želeli smo narediti primerjalno literarno analizo podobnosti in razlik med najbolj znanimi bajeslovnimi bitji iz slovenskega ljudskega slovstva in najbolj znanimi literarnimi liki iz slovenske mladinske literature, ki so jim podobna, saj nas je zanimalo, katerim bajeslovnim bitjem podobni literarni liki se najpogosteje pojavljajo v slovenski mladinski književnosti in v kolikšni meri so jim podobni. Kot najbolj znane literarne like smo vzeli v obzir 10 likov, za katere smo še pred začetkom raziskovanja menili, da se v slovenski mladinski književnosti najpogosteje pojavljajo.
Preko intervjuja z etnologinjo Moniko Kropej Telban smo želeli ugotoviti, kakšno podobo (pozitivno ali negativno) imajo določena bajeslovna bitja, kam bi uvrstila določene literarne like iz slovenske mladinske književnosti ter druge podrobnosti s področja njenega raziskovanja.
3.1.1. Cilji raziskovalnega dela
Teoretično obravnavati osrednje delo s področja slovenskega narodopisja, ki se povezuje s slovensko mladinsko književnostjo in ima vpliv nanjo, avtorice Monike Kropej Telban (2008) Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja ter teoretično obravnavati osrednjo razpravo Sodobna pravljica Marjane Kobe (1999–2000).
K primerjalni analizi najbolj znanih (pogostih) slovenskih bajeslovnih bitij dodati vzporednice najbolj pogostih literarnih likov v slovenski mladinski književnosti skupaj z opisom, orisom in tipično ilustracijo, pri čemer smo se naslanjali na sledečo literaturo in literarne like, kot so:
13
1. čarovnice (Kropej, 2008) in Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Rozman Roza, 1997), Coprnica Zofka1 (Makarovič, 1987), Čarovnička Gajka iz Muc Langus & Čarovnička Gajka (Möderndorfer, 2002) ter Čarovnica Čirimbara2 (Bevk, 1938, 1953).
2. čarovniki (Kropej, 2008) in Čarovnik Fičifik3 v Vrtiljak (Bitenc, 2008) ter čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata4 (Brest, 1974).
3. duše mrtvih (Kropej, 2008) in deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka5 (Brenk, 1972).
4. gozdni in divji možje (Kropej, 2008) in Gozdni mož v Lešniki, Lešniki6 (Štefan, 2000), Divji mož7 v knjigi Pomladna ladja (Župančič, 1901), Divji mož v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1958), Prisanek v Kekčeve zgodbe (Vandot, 1983) ter Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Brest, 1985).
5. hudič (Kropej, 2008) in hudiček v Mali parkelj Malič8 (Makarovič, 1992) ter Peklenšček v zgodbi Peklenšček in Špela9 v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1939, 1958).
6. povodni možje (Kropej, 2008) in Povodni mož10 (Prešeren, 1985), povodni mož v Pravljici o povodnem možu v knjigi Ropotarna (Svetina, 2012).
7. škrati in palčki (Kropej, 2008) in Gal v Gal v galeriji11 (Makarovič, 1981), Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado12 (Makarovič, 1974, 2013) in Škrat Kuzma, trinajsti škrat13 (Makarovič, 2014b), Cvilimožek14 (Levstik in Stritar, 1921), Škrat Dobrošin15 (Kosovel, 1922, 1969), Čofli (Rozman Roza, 2012) ter Škrat Sanjavec v Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Lainšček, 1992).
8. velikani (Kropej, 2008) in Hribci kremeniti (Manček, 2011) ter Velikan Gorjan (Bitenc, 1985, 1992).
1 Ponatisi: 1995, 2001, 2013, 2014.
2 Ponatisi: 1958, 1994.
3 Ponatisi: 2010.
4 Ponatisi: 2005.
5 Ponatisi: 1976, 1984, 1991.
6 Ponatisi: 2016 (še v tisku).
7 Ponatisi: 1963, 1980, 1994.
8 Ponatisi: 2005.
9 Ponatisi: 1958.
10 Ponatisi slikaniške izdaje: 1987, 2000, 2012.
11 Ponatisi: 1981, 2011.
12 Ponatisi: 1992, 1996, 2000, 2013, 2014.
13 Ponatisi: 2016
14 Ponatisi: 1956, 1972, 1980, 1994, 1996, 1999, 2004.
15 Ponatisi: 1969, 1981, 1996.
14
9. vile (Kropej, 2008) in Vila Malina16 (Makarovič, 1987, 2014a).
10. zlate ptice (Kropej, 2008) in Zlata ptička17 v Pomladna ladja (Župančič, 1900, 1980).
11. zmaji (Kropej, 2008) in Zmaj Direndaj18 (Kovič, 1981), Najzmaj (Zajc, 1978), Zmajček Razgrajaček (Grafenauer, 1978) ter Zmaj Lakotaj z ljubljanskega gradu (Bitenc, 1998).
V oklepaje smo dopisali letnico prve izdaje in letnico izdaje, ki smo jo obravnavali.
V opombe smo dopisali letnice ponatisov.
Učencem približati ohranjanje in razvoj nacionalne naravne ter kulturne dediščine in identitete slovenskega ljudskega slovstva o bajeslovnih bitjih ter preko slovenskih bajeslovnih bitij in literarnih likov v slovenski mladinski književnosti na novo opredeliti pomen ljudskega slovstva.
Učencem približati bajeslovna bitja in literarne like v sodobnem času.
3.1.2. Raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze
V slovenskih ljudskih pravljicah je več bajeslovnih bitij ženskega spola kot bajeslovnih bitij moškega spola.
Večina bitij ženskega spola, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pravljicah, ima pozitivno podobo.
Bajeslovna bitja kače in kačoni so v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativna pravljična bitja.
Bajeslovna bitja čarovnice in coprnice imajo v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativno podobo, čarovnice in coprnice kot literarni lik v slovenski mladinski literaturi pa praviloma pozitivno.
Bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu in literarni liki velikani v slovenski mladinski literaturi imajo pozitivno podobo.
16 Ponatisi: 1988, 2005, 1991.
17 Ponatisi: 1963, 1970, 1980, 1994, 1997, 1999.
18 Ponatisi: 1991, 2009, 2011.
15 3.2. OPIS RAZISKOVALNE METODE
Prvi korak pri raziskovanju je bil iskanje literarnih del, v katerih nastopajo literarni liki, ki so podobni bajeslovnim bitjem iz ljudskega slovstva. Precej smo si pomagali s spletnimi stranmi cobiss.si, dlib.si, wikipedia.si ter wikivir.si ter za pomoč prosili zaposlene v Mestni knjižnici Ljubljana, na oddelku Pionirska knjižnica. Pri odbiranju primernih del smo se delno opirali na njihovo strokovno mnenje, delno na oceno, ki jo imajo dela v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig (izbirali smo le med deli, ki imajo oceno "dobro", "zelo dobro"
ali "odlično"), predvsem pa na strokovno mnenje mentorice Milene Mileve Blažić.
Pri procesu raziskovanja smo za vsa prebrana dela (po Vogrinc, 2013) uporabili deduktivni pristop, pri katerem smo si pred začetkom analize podatkov pripravili seznam bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji (po Kropej, 2008). Med branjem smo sproti preverjali podobnost literarnih likov z bajeslovnimi bitji ter jih vpisovali v seznam literarnih likov. Po končanem branju, ko smo dobili celoten opis in oris vseh literarnih likov v književnem besedilu, smo jih uvrstili v podobnost z bajeslovnimi bitji in jim določili glavne oz. stranske vloge v zgodbi. Za literarne like, ki jih kljub vsem v književnem delu opisanim značilnostim nismo znali uvrstiti, smo za klasificiranje prosili Moniko Kropej Telban v raziskovalnem intervjuju.
Književna besedila, v katerih nastopajo liki, ki smo jih obravnavali skozi primerjalno analizo podobnosti in razlik pri prikazovanju (opis, oris, ilustracija) najbolj znanih bajeslovnih bitij iz ljudskega slovstva ter literarnih likov iz slovenske mladinske literature, smo med prvim branjem izpisovali tako, kot je zapisano v zgornjem odstavku, po večkratnem branju pa smo oblikovali opis in oris literarnega lika ter določili ilustracijo, ki ga po našem mnenju najbolje upodablja.
Tako po prvem kot po večkratnem branju smo nekaj del in njihovih literarnih likov izločili iz preglednice literarnih likov, saj smo sproti ugotavljali relevantnost književnih del.
Pri klasificiranju literarnih likov palčkov in škratov je bilo občasno težko določiti bajeslovni lik, ki so mu podobni, saj je bilo bodisi v književnem delu premalo podatkov za oris lika bodisi nas je zavedlo sámo poimenovanje literarnega lika (Škrat Dobrošin, Škrat Sanjavec ...).
V takih primerih smo sledili avtorjevi intenci. Prav tako smo imeli nekaj težav z literarnimi liki, ki so poimenovani po bajeslovnih bitjih, a jih glede na lastnosti ne moremo uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji (npr. Netek v Magnetni deček (Dekleva, 1985)). V takih
16
primerih literarnega lika nismo uvrstili v seznam literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem.
Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban smo opravili v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove vse", kar je po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" (Vogrinc, 2013, str. 108) ona in ga raziskujemo skozi diplomsko delo. Del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in etnologinji prvih osem vprašanj posredovali po elektronski pošti, del ustno, v prostorih SAZU-ja, neuradni del intervjuja pa sva opravili v kavarni ob sproščenem klepetu. Kot smo se predhodno dogovorili s Kropej Telban, smo ji prepis intervjuja po e-pošti poslali v avtorizacijo. Poslano nam je vrnila z ustnim dovoljenjem za objavo v diplomskem delu.
17
4. REZULTATI RAZISKAVE
4.1. SEZNAM 123-IH BAJESLOVNIH BITIJ V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
Seznam bajeslovnih bitij smo predstavili na osnovi monografije Monike Kropej Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (2008). Poimenovanje bajeslovnih bitij smo po Kropej ohranili v ljudski obliki in po njej privzeli prevladujoče ljudsko poimenovanje (Kropej, 2008, str. 23–24). V seznamu je predstavljenih 123 bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji po abecednem redu prevladujočega ljudskega poimenovanja, po abecednem redu pa smo uredili tudi druga poimenovanja posameznega bajeslovnega bitja.
Preglednica 1: Seznam 123-ih bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora
BAJESLOVNO
BITJE DRUGA POIMENOVANJA
Ahasver večni Jud večni šuštar gozdni čevljar potujoči Jud
ajd ajdovska deklica gejd gejdukna grk grkinja
hajd lah oger rimska deklica
Atila Artulja Atelija Atila bič božji Atila očka Atula
grof Atila Kralj Atila
bauc
bazilisk kačec
Belena Belestis Belestis Augusta Belestris Belinca
Belin Belenus belič Belinus sv. Belin
berbara
Blagodej
brbuč
brezglavec akephalos
brezglavjek brezglavec
budekić
čarovnica
baba vida bajanca bosaruna coprnica furia
klekarca kvatrna baba lamia sveta baba štriga
štrija švila prerokvila vesna veša vešča
vračnica
čarovnik
čarnik čarovniški
mojster črni gospod mag mesečnik
morlak strupenjak štregon štrigon vedavec
vedomec vidovina vilenjak vilovnjak vrač
zduhač
čas godovčičaci huda ura meseci
čatež
črnošolec črne šole dijak grabancijaš dijak osmošolec trentar trentarski študent
