Blaž BAHOR
KAKOVOST IN VREDNOST GLAVNIH DREVESNIH VRST V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI
STARI TRG
MAGISTRSKO DELO
Magistrski študij – 2. stopnja
Ljubljana, 2021
Blaž BAHOR
KAKOVOST IN VREDNOST GLAVNIH DREVESNIH VRST V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI STARI TRG
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij – 2. Stopnja
QUALITY AND VALUE OF MAIN TREE SPECIES IN FOREST MANAGEMENT UNIT STARI TRG
M. Sc THESIS Master Study Programmes
Ljubljana, 2021
ekosistemov 2. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF, je dne 4.2.2020 prejela temo magistrskega dela. Za mentorja je bil imenovan doc.
dr. Matija Klopčič in za recenzenta prof. dr. Andrej Bončina.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Blaž BAHOR
ŠD Du1
DK GDK 652.1(497.4Stari trg)(043.2)=163.6 KG Graden, kakovost, vrednost, sortimentacija AV BAHOR, Blaž, univ. dipl. inž. gozd.
SA KLOPČIČ, Matija (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov
LI 2021
IN KAKOVOST IN VREDNOST GLAVNIH DREVESNIH VRST V
GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI STARI TRG TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij – 2. stopnja) OP X, 74 str., 14 pregl., 30 sl., 1 pril., 61 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Ocenjevali smo kakovost in vrednost glavnih drevesnih vrst v gozdnogospodarski enoti Stari trg v Beli Krajini s poudarkom na hrastu gradnu (Quercus petraea). Uporabili smo nov pristop ocenjevanja sortimentne strukture dreves: na terenu smo popisovali le napake, sortimentno strukturo posameznega drevesa pa smo kasneje določili v kabinetu ob podrobnem pregledu popisanih napak debla in kriterijev, ki jih določa Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (2017).
Vpliv drevesnih, sestojnih in rastiščnih znakov na kakovost hrastov smo analizirali s posplošenimi linearnimi mešanimi modeli. Pri gradnu je bil delež sortimentov najvišje kakovosti A1 in A2 10 %, srednje kakovostnih sortimentov B in C 9 %, sortimentov kakovosti D 14 %, prostorninskega lesa pa 69 %. Pri bukvi je bil delež sortimentov najvišje kakovosti A1 in A2 3 %, 13 % je bilo srednje kakovostnih sortimentov B in C, 4
% sortimentov najslabše kakovosti D, delež prostorninskega lesa pa je bil 80 %. Vrednost gradna se je ob povečanju za 1 cm najbolj povečala pri prsnem premeru 52 cm (15,25
€/cm), pri bukvi pa je vrednost z debelino stalno naraščala, a manj kot pri gradnu. Kot najbolj značilen znak, ki pri gradnu vpliva na pojav sortimentov določene kakovosti, smo prepoznali prsni premer drevesa. Z ustrezno nego mladovij in redčenjem srednjedobnih sestojev se lahko na analiziranih rastiščih vzgaja visokokakovostne gradne (in bukve), z ustreznim krojenjem gozdno lesnih sortimentov se že sedaj lahko pridobi znaten delež sortimentov najvišje kakovosti.
DN Du1
DC FDC 176.1+56+61:62(497.4)(043.2)=163.6 CX Sessile oak, quality, value, assortment
AU BAHOR, Blaž
AA KLOPČIČ, Matija (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources
PY 2021
TI QUALITY AND VALUE OF MAIN TREE SPECIES IN THE STAI TRG FOREST MANAGEMENT UNIT
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO X, 74 p., 14 tab., 30 fig., 1 ann., 61 ref.
LA sl
AL sl/en
AB The quality and value of the main tree species in the forest management unit Stari trg in Bela Krajina were assessed, with the main focus on sessile oak (Quercus petraea). A new tree quality assessment approach was applied, of which the main feature was that only tree trunk defects were inventoried in the field, while assortments were later determined in the cabinet with a detailed review of inventoried trunk defects and criteria set in the Rules on Measurement and Classification of Forest Wood Assortments (2017).
The influence of tree, stand and site characteristics on oak quality was analyzed with the generalized linear mixed models. Oak trees exhibited 10 % share of the highest quality assortments A1 and A2, 9 % represented medium-quality assortments B and C, 14 % assortments of quality D, and 69 % represented energy wood. For beech, the share of the highest quality assortments A1 and A2 was 3 %, 13 % were of medium quality assortments B and C, 4 % of the lowest quality assortments D, while the share of energy wood was 80 %. The value of oak increased most at 52 cm (15.25 € / cm) if Diameter at breast height (dbh) increased for 1 cm, while with beech the value increased continuously with tree dbh, but less than for oak. Dbh was recognized as the most influential attribute of the appearance of high and medium quality assortments in oak.
With proper tending of regeneration and thinning of pole stands, high-quality oak (and beech) can be provided on the analyzed sites. With proper bucking, a significant share of assortments of the highest quality can be obtained.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORD DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII KAZALO PRILOG ... X
1 UVOD ... 1
2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV ... 5
2.1 OPIS VRSTE ... 5
2.1.1 Morfologija in areal ... 5
2.1.2 Gojenje hrastovih gozdov ... 7
2.1.3 Rastne značilnosti hrasta ... 8
2.1.4 Kakovost in vrednost sortimentov ... 11
3 OBJEKT RAZISKAVE ... 13
3.1 OPIS OBMOČJA ... 13
4 METODE DELA ... 17
4.1 TERENSKO ZBIRANJE PODATKOV O SORTIMENTACIJI DREVES ... 17
4.1.1 Ocenjevanje sortimentacije na stoječem drevju ... 17
4.1.2 Ocenjevanje sortimentacije na podrtem drevju z opisom sečišč ... 21
4.1.3 Ocenjevanje kakovosti dreves po metodi ZGS... 23
4.2 ANALIZE PODATKOV ... 24
4.2.1 Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov ... 24
4.2.2 Določitev sortimentne strukture posameznih dreves in izračun sortimentacije . 26 4.2.3 Korekcija ocene kakovosti drevja po metodi ocene stoječega drevja ... 27
4.2.4 Povezava ocenjene sortimentacije z oceno ZGS ... 28
4.2.5 Vrednost posameznih drevesnih vrst ... 28
4.2.6 Analiza drevesnih, sestojnih in rastiščnih znakov ... 33
5 REZULTATI ... 36
5.1 SORTIMENTACIJA OCENJENA NA STOJEČEM DREVJU ... 36
5.2 SORTIMENTACIJA OCENJENA NA SEČIŠČIH IN KOREKCIJA SORTIMENTACIJE OCENJENE NA STOJEČEM DREVJU ... 37
5.2.1 Sortimentacija stoječega in podrtega drevja s sečišč ... 37
5.2.2 Korekcija sortimentacije ... 39
5.2.4 Sortimentacija izbranih drevesnih vrst glede na oceno kakovosti drevja po
metodi ZGS ... 43
5.3 VREDNOST ANALIZIRANIH DREVESNIH VRST ... 47
5.3.1 Vrednost dreves ... 47
5.3.2 Sprememba vrednosti drevesa ... 50
5.4 VPLIVNI DEJAVNIKI POJAVA SORTIMENTOV NAJVIŠJE KAKOVOSTI ... 52
6 RAZPRAVA ... 54
6.1 PRESOJA IZBRANE METODE ... 54
6.2 KAKOVOST HRASTA ... 55
6.3 VREDNOST HRASTA ... 59
6.4 KAKOVOST BUKVE ... 60
6.5 VREDNOST BUKVE ... 62
6.6 SORTIMENTACIJA GORSKEGA JAVORJA ... 63
7 POVZETEK ... 65
8 VIRI ... 68 ZAHVALA ...
PRILOGE ...
Preglednica 1: Uvoz in izvoz hrastovega lesa v letu 2020. Prikazana je vrednost in neto masa neobdelanega, s skorjo ali brez skorje ali grobo obdelanega (obtesanega) hrastovega lesa in vrednost ter neto masa vzdolžno žaganega ali rezanega lesa hrasta, cepljenega ali
luščenega, nad 6 mm debeline (SURS, 2021) ... 3
Preglednica 2: Kakovost drevja – delež dreves po kakovostnih razredih v % od števila (Gozdnogospodarski načrt …, 2011)... 15
Preglednica 3: Vrednosti parametrov Prodanove funkcije, ki pojasnjuje vrednost vseh dreves hrasta gradna in bukve v odvisnosti od prsnega premera drevesa; R2 pomeni determinacijski koeficient ... 33
Preglednica 4: Vrednosti parametrov Prodanove funkcije, ki pojasnjuje vrednost dreves hrasta gradna (H) in bukve (B) po kakovostnih rangih v odvisnosti od prsnega premera drevesa; R2 pomeni determinacijski koeficient ... 33
Preglednica 5: Osnovni podatki o neodvisnih spremenljivkah in kako smo jih glede na šifrant Zavoda za gozdove Slovenije prekodirali v binarne spremenljivke... 34
Preglednica 6: Volumen sortimentov in razmerje med deleži sortimentov podrtih in stoječih hrastov (n=47) s sečišč (koeficient (k) pomeni kvocient med volumnom ocenjenih sortimentov z metodo na podrtih drevesih (podrta d.) in volumnom ocenjenih sortimentov z metodo na stoječih drevesih (stoječa d.)) ... 38
Preglednica 7: Volumen sortimentov in razmerje med deleži sortimentov podrtih in stoječih navadnih bukev (n=22) s sečišč (koeficient (k) pomeni kvocient med volumnom ocenjenih sortimentov z metodo na podrtih drevesih (podrta d.) in volumnom ocenjenih sortimentov z metodo na stoječih drevesih (stoječa d.)) ... 38
Preglednica 8: Število hrastov po kakovostnih razredih ... 44
Preglednica 9: Število navadnih bukev po kakovostnih razredih ZGS ... 46
Preglednica 10: Število gorskih javorjev po kakovostnih razredih ZGS... 47
Preglednica 11: Število dreves po kakovostnih rangih, v oklepajih je zapisan delež ... 48
Preglednica 12: Povprečna vrednost hrasta in navadne bukve, glede na rang ... 48
Preglednica 13: Vplivni dejavniki pojava gozdno lesnih sortimentov hrasta kakovostnih razredov A1, A in AB; prikazani so koeficienti in p vrednost vseh v modeliranje vključenih spremenljivk ... 53
Preglednica 14: Število pravilno in napačno napovedanega pojava sortimentov izbrane kakovosti pri hrastu z nekaterimi merami točnosti modela – občutljivost (ang. sensitivity), specifičnost (ang. specificity) in točnost modela (ang. accuracy) ... 53
Slika 1: Pregled primernosti gozdnih rastišč za uspevanje doba v Evropi. Primernost se stopnjuje od toplih proti hladnim barvam. Najbolj primerna so rastišča obarvana s temno
modro barvo (povzeto po Eaton in sod., 2016). ... 6
Slika 2: Povprečne cene bukovih in hrastovih sortimentov ter prostorninskega lesa med leti 2006–2020. SURS, 2021 ... 12
Slika 3: Karta območij gozdov in drugih gozdnih zemljišč v belokranjskem delu gozdnogospodarskega območja Novo mesto. Gozdnogospodarska enota Stari trg je obrobljena z modro barvo. ... 13
Slika 4: Karta stalnih vzorčnih ploskev (rumena) v GGE Stari trg z vsemi popisanimi stalnimi vzorčnimi ploskvami (modra) (vir: Google Earth in ZGS) ... 18
Slika 5: Del stalnih vzorčnih ploskev v GGE Stari trg. Nepopisane ploskve (rumena), popisane ploskve (zelena) (Google Earth in ZGS) ... 19
Slika 6: Popisni list za popisovanje napak na posameznih drevesih; pri drevesu #1 je prikazano, kako smo to drevo skrojili (rdeče črte in oznake kakovostnih razredov) ... 20
Slika 7: Oddelka 21109 (zgornji) in 21110 (spodnji) s sečišči (rdeči trikotniki) ... 22
Slika 8: Oddelek 21248 s sečiščem (trikotnik) ... 23
Slika 9: Slikovni ključ za določanje kakovosti (Poljanec in sod., 2010)... 24
Slika 10: Primerjava deležev kakovostnih razredov ZGS (hrast, bukev, javor) v vzorcu z deleži vseh ocenjenih dreves istih vrst na SVP; šifrant kakovosti: 1–odlična, 2–prav dobra, 3–dobra, 4–zadovoljiva, 5–slaba ... 29
Slika 11: Primerjava deležev kakovostnih razredov ZGS za hrast med raziskovanim vzorcem in SVP; šifrant kakovosti: 1–odlična, 2–prav dobra, 3–dobra, 4–zadovoljiva, 5– slaba ... 30
Slika 12: Odkupne cene hlodovine bukve (Aktualne cene …, 2020) ... 31
Slika 13: Odkupne cene hlodovine hrasta. Po stolpcih si sledijo sortimenti kakovosti A1, A2, B, C in D (Aktualne cene …, 2020) ... 31
Slika 14: Ocenjena sortimentacija hrasta (n=184), navadne bukve (n=67) in gorskega javorja (n=30) na stoječem drevju; delež prostorninskega lesa za posamezne vrste je bil 71 %, 79 % in 72 % ... 36
Slika 15: Primerjava sortimentacije hrasta (n=47), med podrtim (HRAST_P) in stoječim (HRAST_S) drevjem na sečiščih; delež prostorninskega lesa: hrast 71 %, bukev 73 % .... 37
Slika 16: Primerjava sortimentacije bukve (n=22), med podrtim (BUKEV_P) in stoječim (BUKEV_S) drevjem na sečiščih; delež prostorninskega lesa: hrast 72 %, bukev 72 %) .. 38
Slika 17: Korigirana sortimentacija hrasta in navadne bukve; delež prostorninskega lesa: hrast 69 %, bukev 80 % ... 39
korigirano sortimentacijo hrasta ... 40
Slika 19: Korigirana sortimentacija hrasta po debelinskih razredih; delež prostorninskega lesa po debelinskih razredih je bil 69 %, 65 % in 69 % ... 41
Slika 20: Korigirana sortimentacija hrasta po debelinskih stopnjah (poleg oznake debelinske stopnje je v oklepaju zapisano število dreves v posamezni stopnji); delež prostorninskega lesa je po debelinskih stopnjah znašal 73 %, 64 %, 67 %, 66 %, 73 % in 72 % ... 42
Slika 21: Korigirana sortimentacija bukve po debelinskih razredih; delež prostorninskega lesa je po debelinskih razredih znašal 79 %, 77 % in 84 % ... 43
Slika 22: Ocenjena sortimentacija hrastov glede na oceno kakovosti drevesa po metodi ZGS; deleži prostorninskega lesa po kakovostnih razredih ZGS so bili 64 %, 66 %, 69 %, 79 % in 80 % ... 45
Slika 23: Ocenjena sortimentacija hrastov s prsnim premerom nad 50 cm glede na oceno kakovosti drevesa po metodi ZGS; deleži prostorninskega lesa po kakovostnih razredih ZGS so bili 69 %, 72 %, 71 %, 82 % in 84 % ... 45
Slika 24: Ocenjena sortimentacija bukve glede na oceno kakovosti drevesa po metodi ZGS; deleži prostorninskega lesa po kakovostnih razredih ZGS so bili 84 %, 72 %, 84 % in 94 % ... 46
Slika 25: Ocenjene sortimentacija gorskega javorja glede na oceno kakovosti drevesa po metodi ZGS; deleži prostorninskega lesa po kakovostnih razredih ZGS so bili 56 %, 72 % in 81 % ... 47
Slika 26: Vrednost hrasta in bukve glede na njun prsni premer ... 49
Slika 27: Vrednost hrasta glede na njegov prsni premer po kakovostnih rangih ... 50
Slika 28: Vrednost bukve glede na njen prsni premer po kakovostnih rangih ... 50
Slika 29: Krivulji spremembe vrednosti hrasta in bukve glede na spremembo njegovega prsnega premera ... 51
Slika 30: Krivulje spremembe vrednosti hrasta (levo) in bukve (desno) glede na spremembo njegovega prsnega premera po kakovostnih rangih dreves. ... 52
PRILOGA A: POPISNI LIST ZA POPIS NAPAK PRI POSAMEZNIH DREVESIH
1 UVOD
Pri uresničevanju večnamenskega gospodarjenja pri nas prevladuje integracijski pristop, kar pomeni, da se na isti gozdni površini sočasno upošteva več različnih ciljev gospodarjenja. V zadnjem času se načrtovanje tovrstnega gospodarjenja zaradi povečanja zanimanja javnosti za gozdove čedalje bolj uveljavlja. Med poglavitne cilje večnamenskega gospodarjenja sodijo družbenoekonomski cilji (Bončina, 2009).
Vloge gozda se v času in prostoru spreminjajo. Ker ima javnost do gozdov različne zahteve, potrebe in interese, so vloge gozda, ki so vedno povezane z družbo, različno pomembne (Bončina, 2009). V zadnjem času se zaradi globalnih problemov, kot so segrevanje ozračja, energetska kriza, krčitve in fragmentacija gozdov ter vse večjih zahtev javnosti do gozda, velik poudarek daje ekološkim in socialnim funkcijam gozda. Za razvoj trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki se je pojavilo zaradi ekonomskih interesov in zaradi pomanjkanja ali ogroženosti posameznih gozdnih dobrin, pa je pomembna tudi ekonomska komponenta, ki je v glavnem odvisna od pridelovanja lesa (Bončina, 2000).
Pogoj za izpolnjevanje funkcij gozda je normalno delovanje ekosistema, ki pa je povezano z lesno proizvodnjo (Kotar, 1996). Za lastnika gozda je ekonomska funkcija najpomembnejša, saj mu gozd predstavlja vir dohodka in mu hkrati nudi možnost za zaposlitev (Krajčič, 2000). Trajne donose v glavnem predstavlja prodaja gozdnih lesnih sortimentov.
Graden (Quercus petraea (Mattuschka) Lieblein) in dob (Quercus robur Linnaeus, 1753) veljata za drevesni vrsti s cenjenim, zelo uporabnim, trajnim lesom, ki dosega visoke cene.
V Evropi imajo hrasti že od najzgodnejših časov pomembno vlogo v človeški kulturi (les za gorivo, les za gradnjo, želod za krmljenje živine …). Za Grke, Nemce, Slovane in Kelte je bil hrast sveto drevo, zaradi tega je tudi pogosto državni ali regionalni simbol (Eaton in sod., 2016). Pri Germanih je bil hrast simbol vrhovnega božanstva Donarja, v starem Rimu pa je bil posvečen Jupitru (Brus, 2012). V 18. stoletju je v nekaterih delih Evrope postal simbol junaštva. Pojavil se je tudi npr. na nemških, hrvaških in britanskih kovancih ter v grbu Bolgarije (Eaton in sod., 2016). Ker hrasti omogočajo proizvodnjo velike količine dragocenega lesa, se hrastovi sestoji pogosto upravljajo bodisi kot visoki gozd bodisi pa
tudi kot panjevec. Tako graden kot dob sta med gospodarsko najpomembnejšimi listnatimi drevesi v Evropi, saj zagotavljata visokokakovosten les za gradnjo in pohištvo (Eaton in sod., 2016). Les je še posebej cenjen zaradi trdote in visoke vsebnosti tanina, zaradi česar je odporen na napade insektov in gliv.
V Nemčiji ima hrastov furnir izmed evropskih drevesnih vrst dominantno vlogo (Piškur, 2014). Od leta 2005 do leta 2011 se je njegov delež zvišal iz 19 % na 38 % celotne proizvodnje furnirja, sledi bukev (23 %), javor, jesen, oreh in drugi. Na Madžarskem je hrast najpomembnejša drevesna vrsta z ekološkega in ekonomskega vidika. 35 % celotne gozdne površine zavzemajo hrastovi gozdovi (Csóka, 1998). Hrast ima velik pomen tudi v Romuniji, kjer lesna industrija predstavlja 3,5 % državnega BDP, izvoz pohištva pa doseže okoli 4 % celotnega izvoza. (Lesna industrija v Romuniji, 2021). Leta 2017 so posekali okrog 18,3 mio m3 lesa, od tega 9,8 % hrasta. Največ gozda je bilo posekanega v severovzhodnem delu države, ob meji z Moldavijo, kjer so tudi najbolj primerna hrastova rastišča (slika 1). Tudi v Avstriji, kjer hrastovi sestoji zavzemajo površino 150.000 ha oziroma 4 % gozdne površine, zanimanje za gospodarjenje s hrastom narašča, saj se je v prejšnjih desetletjih površina mladih hrastovih sestojev izjemno povečala. S polovico hrastovih sestojev gospodarijo panjevsko, s polovico pa kot visoki gozd (Hochbichler, 1993).
Slovenija največ okroglega lesa izvaža v Avstrijo in v Italijo, na tretjem mestu je Hrvaška, na četrtem pa Kitajska. V letu 2018 je na Kitajsko, ki je sicer največji uvoznik lesa na svetu, izvozila nekaj manj kot 125.000 m3 okroglega lesa, od tega je prevladoval okrogli industrijski les listavcev, predvsem hrasta, ki je s 7,1 % v lesni zalogi (2019) četrta najbolj pogosta drevesna vrsta pri nas (Zunanja trgovina …, 2021). Kot je razvidno v Preglednici 1, Slovenija uvozi več žaganega ali rezanega hrastovega lesa, kot ga izvozi, neobelanega hrastovega lesa pa izvozi veliko več, kot ga uvozi, od tega skoraj polovico na Kitajsko.
Preglednica 1: Uvoz in izvoz hrastovega lesa v letu 2020. Prikazana je vrednost in neto masa neobdelanega, s skorjo ali brez skorje ali grobo obdelanega (obtesanega) hrastovega lesa in vrednost ter neto masa vzdolžno žaganega ali rezanega lesa hrasta, cepljenega ali luščenega, nad 6 mm debeline (SURS, 2021)
VREDNOST (€) NETO MASA (KG) UVOZ Skupno Neobdelan hrastov les 13,19 mio 37,00 mio
Žagan ali rezan hrastov les 20,32 mio 35,91 mio IZVOZ Skupno
Kitajska
Neobdelan hrastov les 19,29 mio 11,08 mio
94,74 mio 45,28 mio Skupno Žagan ali rezan hrastov les 18,54 mio 20,92 mio
Na vrednost lesa in ekonomsko vlogo gozda vplivata cena lesa, ki jo diktira lesni trg (Krajnc in Piškur, 2006), in kakovost gozdnih lesnih sortimentov. Podatkov o kakovosti gozdnih lesnih sortimentov oziroma sortimentni strukturi je v Sloveniji relativno malo, še posebej pri tem izstopajo določene visokovredne drevesne vrste, kot sta na primer hrast in gorski javor. Informacije o kakovosti dreves se sicer zbirajo v gozdni inventuri, ki jo izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), a ti podatki ne omogočajo neposrednega vpogleda v sortimentno strukturo (Rantaša, 2013). V Sloveniji je v zasebnih gozdovih trgovanje z lesom večinoma prosto in ga diktira kupec, pri trgovanju z lesom iz državnih gozdov pa se uporablja privzeti standard SIST-EN. Na stalnih vzorčnih ploskvah je kakovost sortimentov ocenjena z ocenami od 1 do 5 (Poljanec in sod., 2010), kar pa ne omogoča neposrednega vpogleda v dejansko sortimentacijo. Pri gospodarjenju s hrastovimi sestoji se pojavljajo številni pomembni problemi in dileme (Kadunc, 2010). Zaradi močnega sušenja je marsikje vitalnost hrasta nezadovoljiva, pogoste so tudi težave s pomlajevanjem. Da bomo lahko izboljšali gospodarjenje s hrastovimi gozdovi v Sloveniji, je ena ključnih povratnih informacij ravno dejanska sortimentacija lesne mase, ki neposredno vpliva na vrednost lesa in gozdnih sestojev. Ker je bilo v preteklosti takih raziskav relativno malo, rezultati gozdnih inventur pa tega podatka ne izkazujejo, smo se odločili za tovrstno raziskavo.
V raziskavi smo se fokusirali predvsem na hrast graden, ki v Beli Krajini predstavlja drevesno vrsto, ki je pri lastnikih gozdov zaradi tehničnih karakteristik in dobre cene sortimentov izjemno cenjena. Poleg tega se bosta njegova razširjenost in delež v lesni zalogi v prihodnosti zagotovo povišala na račun zaraščajočih površin oz. pionirskih gozdov na hrastovih rastiščih, ki še niso dosegli klimaksnega stadija, zato bo potrebno upravljanju s temi gozdovi posvetiti več pozornosti.
Cilji raziskave so bili:
1) oceniti sortimentno strukturo stoječih dreves gradna, navadne bukve in nekaterih drugih drevesnih vrst v gozdnogospodarski enoti (v nadaljevanju GGE) Stari trg,
2) primerjati našo oceno kakovosti drevja z oceno kakovosti dreves po metodi Zavoda za gozdove Slovenije,
3) izračunati vrednost in vrednostni prirastek gradna in bukve,
4) identificirati drevesne, sestojne in rastiščne znake, ki vplivajo na pojav sortimentov najvišje kakovosti hrasta gradna in navadne bukve.
V raziskavi smo preverjali naslednje hipoteze:
H1: Sortimentna struktura hrasta v primerjavi z navadno bukvijo izkazuje večji delež visokokakovostnih sortimentov;
H2: Ocenjena kakovost drevja po metodi Zavoda za gozdove Slovenije pomanjkljivo prikazuje dejansko sortimentno strukturo glavnih drevesnih vrst;
H3: Najvišjo vrednost lesa, izraženo na m3 lesne mase, izmed analiziranih drevesnih vrst izkazuje hrast;
H4: Prsni premer drevesa je najpomembnejši vplivni dejavnik kakovosti in vrednosti gradna in bukve.
2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV 2.1 OPIS VRSTE
2.1.1 Morfologija in areal
Graden in dob sta listopadni drevesi, ki dosežeta višino do 40 m in debelino do 2,5 m (dob) oziroma 3 m (graden). Dob ima močno razvejano krošnjo z močnimi vejami, ki je nekoliko širša od gradna. Deblo pri gradnu je pogosto razvito visoko v krošnjo, kar je med listavci redkost. Imata dobro razvit koreninski sistem z močno glavno korenino (Brus, 2012). Sta enodomni in vetrocvetni vrsti in se večinoma križata z nesorodnimi drevesi. Semena začneta ponavadi tvoriti pri starosti od 40 do 100 let. Obrodi so odvisni od posameznega drevesa, populacije, regije in leta. (Tehnične smernice …, 2020). Ker je dolgotrajnejše hranjenje semena pri dobu in gradnu nemogoče, se pri obnovi hrastovih sestojev pogosto uporablja vegetativno razmnoževanje s sečnjo na panj, s potaknjenci ali s cepljenjem.
Graden ima široko ekološko nišo. Prenaša suhe do vlažne razmere in pH tal med 3,5 in 9.
Sušo in nerodovitna tla prenaša bolje kot dob, pomanjkanje zraka v tleh pa ga bolj prizadane.
V Evropi sta razširjena od severne Španije do južne Skandinavije in od Irske do vzhodne Evrope. Dob uspeva tudi na gorovju Ural. Naravni areal gradna je načeloma vključen v areal doba, ampak njegova meja na vzhodu ne sega tako daleč (Tehnične smernice …, 2020). Meja naravnega areala gradna na vzhodu poteka približno po črti od južne Švedske, čez Poljsko do Črnega morja, uspeva pa tudi na delu Kavkaza (Brus, 2012). Na splošno se obe vrsti pojavljata na ravninah od morja do nadmorske višine 1800 m na večini talnih tipov. Izmed 13 vrst evropskih belih hrastov (Quercus cerris L. - cer, Quercus coccifera L.
- prnar, Quercus crenata Lam. - oplutnik, Quercus frainetto Ten. - sladun, Quercus ilex L.
- črni hrast, Quercus palustris Muenchh - močvirski hrast, Quercus petraea (Mattuschka) Liebl - graden, Quercus pubescens Willd - puhasti hrast, Quercus robur L. - dob, Quercus rubra L. - rdeči hrast, Quercus suber L. - plutovec, Quercus trojana Webb - makedonski hrast, Quercus x rosacea Bechst. - križanci doba in gradna) sta graden in dob najpomembnejša (Tehnične smernice …, 2020, Batič in sod., 2009).
Antropogeni dejavniki in ekološke zahteve gradna in doba, predvsem za svetlobo, prispevajo k temu, da se areal gradna in doba zmanjšuje, njuno mesto pa zavzemajo biološko močnejše (sencozdržne), a manj vredne vrste, predvsem navadna bukev in navadni beli gaber. Zaradi degradacije se visoko vredni hrastovi gozdovi sčasoma spremenijo v panjevske hrastove gozdove z navadno bukvijo in belim gabrom (Pintarić, 1998). Na Sliki 1 je prikazana karta primernosti rastišč doba v Evropi. V Sloveniji je za dob najbolj primeren severovzhodni del države.
Slika 1: Pregled primernosti gozdnih rastišč za uspevanje doba v Evropi. Primernost se stopnjuje od toplih proti hladnim barvam. Najbolj primerna so rastišča obarvana s temno modro barvo (povzeto po Eaton in sod., 2016).
2.1.2 Gojenje hrastovih gozdov
Zaradi velike vrednosti hrastovega lesa, vse manjše proizvodnje in vse večjega zanimanja za vrednejše sortimente, bo ne glede na dolge proizvodne dobe, tudi v prihodnosti upravljanju hrastovih gozdov potrebno posvetiti veliko pozornosti (Pintarić, 1998).
Proizvodna doba je osnova za ugotavljanje razmerja med razvojnimi fazami, ki je eden izmed pomembnih instrumentov za zagotavljanje trajnosti vseh učinkov gozda v enomernih in malopovršinsko raznomernih gozdovih (Kotar, 2011). Dolžina proizvodne dobe je odvisna od številnih dejavnikov in pričakovanih učinkov gozda (Kadunc, 2010). Po Bachmannovem mnenju (1968, cit. po Pintarić, 1998) se za hrast, kot tudi za vse druge drevesne vrste, okvirno proizvodno dobo določi na ta način, da se za posamezno starost oz.
debelino določi vrednost povprečnega in tekočega prirastka drevja in mesto, kjer se krivulji sekata določi kot optimalna dolžina proizvodnega obdobja (kulminacija poprečnega vrednostnega prirastka). V tem primeru bo sestoj v celoti izkoristil produkcijsko sposobnost rastišča v vrednostnem (ekonomskem) smislu. Po izračunih istega avtorja bi to za hrast znašalo vsaj 160 let, v primeru bistvenega povečanja prirastka zaradi dobre kakovosti in zdravstvenega stanja (ozke branike, zlato rumena barva lesa), pa se lahko to proizvodno obdobje podaljša na 200 ali več let. V Terezijanskem gozdnem redu (1771) piše, da hrastov les doraste za sekanje v 200 letih (Anko, 1985, cit. po Bončina, 2009). Če pa se proizvodno dobo podaljša prek lesnoproizvodnega optimuma, lahko to prinaša velike izgube (Kadunc, 2010). Največ pri dobu na bolj produktivnih rastiščih, nato pri gradnovih sestojih in na koncu pri dobu na manj produktivnih rastiščih. Že podaljšanje proizvodne dobe za 20 let prinaša precejšnje izgube. Hrastove sestoje je pri načrtovanju potrebno diferencirati glede na vrednostni potencial (boniteta rastišča, negovanost). V zelo kakovostnih in vitalnih sestojih se proizvodne dobe lahko podaljšajo, v slabo vitalnih sestojih pa je treba upoštevati predčasne obnove.
Tudi Schober (1987, cit. po Pintarić, 1998) je ugotovil, da bi se ciljni premer hrasta 60–70 cm, na rastiščih I in II bonitete lahko dosegel v 160. letih. Bezak (2002) pa je na Hrvaškem na vlažnih rastiščih doba določil proizvodno dobo 140 let. V mešanih hrastovih sestojih se lahko pojavi težava, če ima vrsta, ki je primešana z večjim deležem, krajšo gospodarsko zrelost, na primer v gozdovih doba s poljskim jesenom (Prekmurje), kjer je gospodarska
zrelost doba 120–140 let (ali pa več), poljskega jesena pa 70–80 let (Kotar, 2011). V tem primeru moramo gospodariti z dvema proizvodnima dobama v istem gozdu. Če je poljski jesen primešan v gnezdih ali v manjših sestojih, s takšnim gospodarjenjem ni večjih težav, če pa je poljski jesen primešan posamično ali v šopih, bi se te sestoji po 70–80 letih, ko je površine, ki jih porašča poljski jesen potrebno obnoviti, razgradili. Posledično bi preostanek doba proizvodne sposobnosti rastišč izkoriščal le delno.
2.1.3 Rastne značilnosti hrasta
Dolgo proizvodno dobo hrasta je Mitscherlich (1970, cit. po Pintarić, 1998) upravičil z rezultati svojih raziskav, s katerimi je dokazal, da je skupna vrednost enega gradnovega sestoja s proizvodno dobo 160 let bistveno večja od skupne vrednosti smrekovega lesa iz dveh proizvodnih obdobij 80 let. Pintarić (1998) je v svoji raziskavi prišel do ugotovitve, da bi v 80–90 let starih dobovih sestojih na najboljših rastiščih ob upoštevanju proizvodne dobe 160 let s 5–6 izbiralnimi redčenji dosegli povečanje debelinskega prirastka 20–25 cm, kar bi pomenilo, da bi končni premer ob koncu proizvodne dobe znašal 55–75 cm.
Furnirska hlodovina se lahko pri takšnem gospodarjenju pričakuje do višine dreves 5–7 m, kar pomeni, da bi bil delež furnirskih hlodov na koncu proizvodne dobe do 25 % pričakovane lesne mase sestoja (380 m³/ha). Povprečen volumen drevesa bi bil približno 4 m³, iz redčenj pa bi dobili še 340 m³/ha.Na Hrvaškem dobovi sestoji veljajo za elitne v Evropi in z njimi že dlje uspešno gospodarijo (Kadunc, 2010). V srednji Evropi je maksimalna produkcijska sposobnost hrastovih sestojev 7–8 m³/ha/leto, v njihovih ekoloških pogojih pa je to količina, ki je dosežena z rednim gospodarjenjem (Klepac, 1982, cit. po Bezak, 2002).
Znano je, da se z različnim številom dreves v sestoju in z enako temeljnico doseže enako povprečno letno proizvodnjo lesne mase. Pretzsch (2002, cit. po Kotar, 2011) je izvedel raziskavo v treh bukovih sestojih, ki so bili redčeni z različno jakostjo (šibko, zmerno in močno nizko redčenje). V starosti 178 let je pri šibkem redčenju ostalo 393 dreves na hektar, pri močnem pa samo 159, a je bila lesna zaloga v prvem primeru le 65 m³/ha višja.
Podobno raziskavo je na hrastu izvedel Bezak (2002), ki je s tremi različnimi modeli, ki so se razlikovali po številu dreves v sestoju (podpovprečna gostota dreves, povprečna gostota dreves, nadpovprečna gostota dreves), preučeval ekonomsko vrednost proizvodnje
sortimentov doba. Po njegovih ugotovitvah so največjo povprečno letno vrednost v starosti 140 let dosegli sortimenti iz sestoja s podpovprečno gostoto dreves, najnižjo pa sestoji z nadpovprečno gostoto dreves. Skupna vrednost sortimentov iz vseh redčenj je znašala 1/3 skupne vrednosti. Produkcijska sposobnost gozdnih rastišč za model s podpovprečno gostoto dreves je bila 9,5 m³/ha/leto. V Sloveniji tovrstnih raziskav na hrastu primanjkuje, izrednega pomena pa so nekatere strokovne naloge. Celič (1990) je za graden v Suhi krajini na rastiščni enoti Abio albae–Carpinetum, na nadmorski višini 250–350 m, na osnovi rastiščnega indeksa (SI100) 27–29 ter tablic donosov ugotovila produkcijsko sposobnost gozdnih rastišč 5,2–6,6 m³/ha/leto. Držaj (1990) pa je na gradnu v Beli krajini prav tako na rastiščni enoti Abio albae–Carpinetum, na nadmorski višini 150–200 m, na osnovi rastiščnega indeksa (SI100) 25–33 ugotovil produkcijsko sposobnost gozdnih rastišč 5,9–9,1 m³/ha/leto. V tem primeru gre za produkcijsko sposobnost (čistih) gradnovih sestojev na tem rastišču.
Dobrovolny in Machaček (2012) sta na rodovitnih nižinskih rastiščih gradna na Češkem primerjala, kako trije različni gojitveni pristopi vplivajo na proizvodni potencial in kakovost gradna. Primerjala sta mešani sestoj, v katerem se ni gospodarilo več kot 30 let, ter mešani in čisti gradnov sestoj, ki sta bila upravljana s standardnimi ukrepi, ki temeljijo na pozitivni selekciji. V primerjavi med upravljanimi čistimi in mešanimi gradnovimi sestoji ni bilo bistvenih razlik tako v proizvodnem potencialu kot tudi ne v kakovosti.
Sestoj, v katerem se ni gospodarilo, je imel slabšo kakovost krošenj, kar je tesno povezano z volumenskim prirastkom. Na podlagi tega sta prišla do ugotovitev, da je v gradnovih sestojih tudi v višji starosti priporočljivo izvajati redčenja. Tudi Kadunc (2010) je prišel do ugotovitve, da je vitalnost hrastovih sestojev odvisna od ukrepanja in odločitev, zato predlaga, da mora biti odkazilo premišljeno, izbranci morajo biti vitalni in z dovolj veliko krošnjo, nega odraščajočih sestojev pa mora biti nujna. Tudi nega mladovij mora biti zaradi velike finančne obremenitve lastnikov skrbno premišljena. V sestojih z velikim deležem hlodovine visoke kakovosti predlaga prociklično gospodarjenje, v času konjunkture so smiselne večje sečnje in obratno.
Za določanje ciljev gospodarjenja z gozdovi – tu so mišljeni tako gozdnogojitveni kot gozdnogospodarski cilji – je cilj skoraj vedno maksimalen vrednostni prirastek
(Lipoglavšek, 1996). Ker je povprečni vrednostni prirastek drevesa močno odvisen od njegove kakovosti, se v mešanih sestojih pogosto pojavi dilema, katerim drevesnim vrstam se bolj splača dati prednost. Ali npr. manj kakovostnemu plemenitemu listavcu ali kakovostni bukvi, ki prevladuje v sestoju. Zaradi teh dilem Kadunc (2006) meni, da je smiselno narediti primerjavo vrednostnih priraščanj najkakovostnejših dreves primešane vrste, dreves povprečne kakovosti in dominantne drevesne vrste in na podlagi teh priraščanj bo odločitev pri odkazilu olajšana.
Vrednost sestojev iste drevesne vrste je lahko različna. Že z enim visoko kakovostnim drevesom se ta lahko zelo poviša (Kotar, 2011). Na stoječem drevju je ugotavljanje sortimentne sestave zaradi velikih napak (rdeče srce pri bukvi, obarvanost pri gorskem javorju) ponavadi težavno. V večini primerov se ob pogoju, da je les zdrav in visoko kakovosten, vrednost lesa praviloma povečuje z večanjem prsnega premera (Kotar, 2011).
Za prostorninski les to pravilo ne velja. Rebula in Kotar (2004) sta ugotovila, da je v najlepših bukovih sestojih v Sloveniji vrednost bukovine na panju do debeline 30–35 cm negativna (če vrednostno produkcijo obravnavamo tako, da stroške gospodarjenja odštevamo od prihodka), zato so vsa redčenja bukovine s tedanjo tehnologijo pri nas prinašale lastniku izgubo. Kulminacija vrednostnega prirastka na slabših rastiščih nastopi pri prsnem premeru 55–60 cm, na boljših pa pri 65–70 cm (Rebula in Kotar, 2004).
Pri starosti, ko drevo doseže premer, ki predstavlja prag do vrednejših sortimentov, ima lahko trajektorija, ki prikazuje vrednostni prirastek, za razliko od trajektorije volumenskih prirastkov, velike skoke. Zgornjo mejo dosegljivega volumenskega prirastka določa produkcijska sposobnost gozdnih rastišč, pri doseganju najvišjih vrednostnih prirastkov pa so meje še daleč. Kadunc in Kotar (2006) sta na 18 rastiščnih enotah po Sloveniji analizirala bukove sestoje in prišla do ugotovitve, da imajo najnižjo vrednost sestoji na višje ležečih in bolj suhih rastiščih. Najvišje vrednosti (tudi prek 50.000 €/ha) pa dosegajo sestoji na rastiščih montanskih bukovij. Na teh rastiščih so najvišji tudi tekoči desetletni vrednostni prirastki, in sicer tudi do 12.000 €/ha/10 let. Ugotovila sta tudi, da je delež dreves s furnirsko kakovostjo izredno nizek in le izjemoma preseže nekaj odstotkov.
Čeprav so vrednosti bukve na najboljših rastiščih visoke, je Kadunc (2006) prišel do
ugotovitve, da vrednostni prirastek bukovih dreves nikoli ne more doseči vrednostnega prirastka visokokakovostnih dreves gorskega javorja.
O vplivu nege gozda na kakovost dreves je govoril že Schaedelin (1942, cit. po Diaci, 1996). Trajna proizvodnja čim večje količine čim vrednejših sortimentov v najkrajšem času, z minimalnim trudom, z večanjem proizvodne sposobnosti tal na rastiščno dopustno največjo mero in pri trajnem ohranjanju najvišje proizvodne sposobnosti rastišča, je bil v tistem času cilj gojenja gozdov. Visok delež visoko kakovostnega lesa je pri dani sestojni zgradbi po mnenju Kotarja (2011) dosegljivo le s ciljno obnovo in ustrezno nego gozda.
Na danem rastišču je treba zagotoviti, da se bo delež vrednejših drevesnih vrst zvišal na najvišjo dopustno raven, delež manj vrednih vrst pa znižal, kolikor je z vidika sonaravnega gospodarjenja še dopustno. Ker vrednostna proizvodnja ni odvisna le od drevesne sestave, pač pa tudi od sortimentne sestave dreves, pri hrastu je npr. razmerje v ceni med najkakovostnejšim in najmanj kakovostnim sortimentom zelo veliko, Kotar (2006) predlaga trajno označitev vseh izbrancev, ki imajo v prvi četrtini debla kakovost furnirske hlodovine. Delež dreves z najbolj kakovostno hlodovino se torej s pravilno nego lahko poveča, a je pogoj za visoke donose poleg nege še pravočasna obnova z ustreznim potekom (Kadunc in Kotar, 2006). Ob tem se je treba zavedati, da nega gozda, ki se osredotoča le na kakovost lesa ne more zagotoviti trajnega delovanja ekosistemov (Diaci, 1996).
2.1.4 Kakovost in vrednost sortimentov
Kakovost lesa je zelo splošen pojem, ki se ga težko definira, saj zajema celo paleto oblik in strukturnih značilnosti različnih drevesnih vrst in njihovega lesa. Kvaliteta lesa je odvisna od uporabe in nadaljnje predelave lesa, ki pa temelji na spremembah potrošniških navad in tudi modnih smernicah (Grammel, 1995, cit. po Diaci, 1996). Prihodnji razvoj tehnologije je težko predvideti, modna nihanja pa pri negi gozda ni smiselno upoštevati, saj npr. rdeče srce pri bukvi lahko pomeni slabšo kakovost, ko je zaradi mode iskana bela bukovina, če pa se moda spremeni, pa lahko tovrsten les pomeni boljšo kakovost. Podoben primer so tudi zrasle grče pri boru in smreki ter tudi hrastu v zadnjem času, ki so sicer napaka lesa, a so lahko estetsko še vrednejši (Diaci, 1996)
Podatke o vrednosti bukovih in hrastovih sortimentov ter prostorninskega lesa, ki so prikazane na Sliki 2, smo dobili v podatkovni bazi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2021). V obdobju 2006–2016 je razmerje med cenami hrastovih in bukovih sortimentov dokaj konstantno. Povprečna cena bukovih sortimentov je v tem obdobju znašala 58,94 €/m³, povprečna cena hrastovih sortimentov pa je bila 53 % višja in je znašala 89,63 €/m³. Po letu 2016 je opazen sunkovit dvig cene hrastovih sortimentov. V obdobju 2016–2020 (upoštevane so cene do junija 2020) je povprečna cena hrastovih sortimentov znašala kar 135,32 €/m³, kar je 113 % več od povprečne cene bukovih sortimentov, ki je bila 63,61 €/m³. Povprečna cena hrasta v obdobju 2016–2020 je bila 51
% višja od povprečne cene hrasta v obdobju 2006–2016.
Slika 2: Povprečne cene bukovih in hrastovih sortimentov ter prostorninskega lesa med leti 2006–2020.
SURS, 2021
3 OBJEKT RAZISKAVE 3.1 OPIS OBMOČJA
Opis GGE je povzet po Gozdnogospodarskem načrtu GGE Stari trg (2011). Raziskavo smo izvedli v gozdovih GGE Stari trg. Enota leži v jugozahodnem delu Bele krajine in pokriva 11.112,62 ha površine. Površina gozda v enoti je 8.485,38 ha, kar pomeni 76,4%
gozdnatost. Enota je del gozdnogospodarskega območja Novo mesto in se nahaja na njenem skrajnem južnem delu (Slika 3). V celoti spada pod upravo občine Črnomelj.
Slika 3: Karta območij gozdov in drugih gozdnih zemljišč v belokranjskem delu gozdnogospodarskega območja Novo mesto. Gozdnogospodarska enota Stari trg je obrobljena z modro barvo.
Območje GGE Stari trg se lahko razdeli na tri območja. Največji delež predstavlja območje višjih nadmorskih višin, ki zavzema zahodni in osrednji del enote, na katerem se nahaja najvišji vrh enote – Okrožnik (813 m). Območje je večinoma poraslo z gozdom, relief pa je močno razgiban in vrtačast. Veliko manjše je nižinsko področje, ki zajema vzhodni del enote in je del južne belokranjske kotline. Na teh površinah se v glavnem izvajajo kmetijske dejavnosti. Tretje območje predstavljajo strma pobočja nad reko Kolpo, kjer imajo gozdovi pomembno varovalno funkcijo.
Nižinski del enote ima subpanonsko-kontinentalni režim, višinski, hribovit del pa visokokraški režim s celinskim vplivom. (GGN GGE Stari trg, 2011). Področje ob reki Kolpi prehaja pod vpliv mediteranske klime, kar se pozna na vegetaciji, ki ji ponekod daje termofilni značaj. Povprečna letna temperatura je relativno visoka in znaša 10,4° C, povprečna letna količina padavin pa je 1216 mm, kar predstavlja srednje visoke vrednosti.
Padavinski maksimum nastopi pozno spomladi in v jeseni, minimum pa v pozni zimi in v poletju. V enoti so relativno pogoste spomladanske pozebe, snegolomi ter žledolomi.
Zaradi kraških tal je hidrografska mreža vodotokov v GGE redka. Največji vodotok predstavlja reka Kolpa, ki v enoti nima pritokov. Pomembni vodotoki so še Lahinja, Nerajčica, Obrščica in Podturnščica. V višjih predelih enote površinska voda iz izvirov zaradi apnenčaste podlage kmalu ponikne.
Geološka podlaga v enoti je večinoma iz karbonatnih kamnin. Prevladujejo kredni apnenci z vložki triadnih, jurskih in krednih dolomitov. Pod vplivom tlotvornih dejavnikov in matične kamnine so se razvili različni tipi tal. Dobro produktivna rjava pokarbonatna in humozna tla so nastala na apnencih in dolomitih. Le na izpostavljenih legah, kot so robovi vrtač in strma pobočja, so slabše razvita. V nižinskem delu so se na ilovicah razvila globoka in rodovitna, izprana rjava tla. V okolici Nerajca in Kvasice so zastopana oglajena tla. Ob reki Kolpi ter ob drugih manjših rekah, na dnu ozkih dolin, so se razvila rodovitna tla na aluvialnih in koluvialnih nanosih, ki so v glavnem obdelana.
Lesna zaloga v enoti znaša 252 m³/ha, z intervalno oceno ob 5 % tveganju od 242 m³/ha do 262 m³/ha. 37,4 % lesne zaloge predstavlja 1. razširjeni debelinski razred (10–30 cm
premera), drugi razširjeni debelinski razred (30–50 cm premera) 45,9 % in tretji razširjeni debelinski razred (nad 50 cm premera) 16,7 % lesne zaloge. Na drevju, debelejšem od 30 cm, se torej nahaja dobrih 62 % lesne zaloge. V lesni zalogi prevladuje bukev, graden, beli gaber, cer, kostanj, gorski javor in črni gaber. Z deležem manj kot 5 % in več kot 1 % jim sledijo še rdeči bor, smreka, jelka, breza, trepetlika, mali jesen in veliki jesen.Lesna zaloga je ugotovljena z metodo stalnih vzorčnih ploskev na mreži 200 m (smer V–Z) x 500 m (smer S–J). Skupno je bilo postavljenih 842 ploskev.
Kakovost drevja je ugotovljena na stalnih vzorčnih ploskvah na drevesih s premerom 30 cm ali več. Kakovost dreves v enoti je dobra, saj je 64,7 % dreves dobre in prav dobre kakovosti. Listavci imajo nekoliko boljšo kakovost kot iglavci, z najboljšo kakovostjo med drevesnimi vrstami pa izstopajo plemeniti listavci. V Preglednici 2 je prikazana kakovost drevesnih vrst, ki so pomembne za našo raziskavo.
Preglednica 2: Kakovost drevja – delež dreves po kakovostnih razredih v % od števila (Gozdnogospodarski načrt …, 2011)
DREVESNA VRSTA
ŠTEVILO DREVES
ODLIČNA PRAV
DOBRA
DOBRA ZADOVOLJIVA SLABA
BUKEV 1178 17,8 38,9 31,9 8,6 2,8
HRAST 943 14,1 36,6 32,6 11,8 4,9
PLEMENITI LISTAVCI
497 27,4 38,9 23,5 6,8 3,4
SKUPAJ IGLAVCI
572 5,4 31,3 37,1 18,5 7,7
SKUPAJ LISTAVCI
3552 14,1 33,2 31 13,5 8,2
SKUPAJ 4124 12,9 32,9 31,8 14,2 8,2
Gozdovi v enoti so na osnovi gozdnih rastišč ter sorodnih gozdnogospodarskih ciljev in usmeritev uvrščeni v rastiščnogojitvene razrede (v nadaljevanju RGR). V RGR so združeni odseki s podobno rastiščno opredeljenostjo, stanjem sestojev in njihovo razvojno težnjo ter enotnimi gozdnogospodarskimi cilji. Izločenih je 6 rastiščnogojitenih razredov:
Nižinski gozdovi hrasta in belega gabra na karbonatih obsegajo 33,7 % gozdov v enoti. 70,4 % gozdov v tem razredu predstavlja gozdna združba Epimedio–
Carpinetum. Proizvodna sposobnost rastišč je 6,20 m³/ha/leto in tekoči prirastek 8,72 m³/ha/leto.
Predgorski bukovi gozdovi zavzemajo 44,2 % gozdov v enoti, od tega jih 34,1 % spada v združbo Hedero–Fagetum, 27,7 % pa pod v gozdno združbo Epimedio–
Carpinetum.
Gorski bukovi gozdovi zavzemajo 8,6 % gozdov v enoti. 53,3 % od teh spada v gozdno združbo Lamio orvalae–Fagetum var. geogr. Dentaria polyphyllos.
Nastajajoči gozdovi na rastiščih hrasta in belega gabra predstavljajo 11,5 % gozdov v enoti, 88,1 % jih spada v gozdno združbo Epimedio–Carpinetum. Proizvodna sposobnost rastišč je 6,52 m³/ha/leto, tekoči prirastek pa 7,11 m³/ha/leto.
Varovalnih gozdov v enoti je 1,2 %, od tega 58 % gozdne združbe Epimedio–
Carpinetum in 42 % gozdne združbe Querco–Ostryetum.
Gozdovi s posebnimi nameni predstavljajo 0,8 % gozdov v enoti in vsi spadajo v gozdno združbo Querco–Ostryetum.
4 METODE DELA
4.1 TERENSKO ZBIRANJE PODATKOV O SORTIMENTACIJI DREVES 4.1.1 Ocenjevanje sortimentacije na stoječem drevju
Vzorec za ocenjevanje kakovosti dreves izbranih drevesnih vrst smo izbrali iz stalnih vzorčnih ploskev v GGE Stari trg. Ker je primarna drevesna vrsta naše raziskave hrast (graden in dob), smo vzorčne ploskve, na katerih smo izbrali drevesa za vzorec, določili glede na prisotnost hrastov. V datoteki s podatki o stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije (ploskdv.dbf; ZGS, 2020) smo izločili ploskve, na katerih so bili prisotni gradni ali dobi s premerom najmanj 30 cm. Teh ploskev je bilo 111 od 842. Izmed teh ploskev smo jih za analizo naključno izbrali 46. Na teh ploskvah so prevladovali hrasti, ker pa so nas pri analizi zanimale tudi druge drevesne vrste, smo morali vzorec nekoliko povečati. Izmed 180 ploskev, na katerih se pojavljajo bukve s premeri najmanj 30 cm, smo naključno izbrali še 26 ploskev za analizo kakovosti dreves bukve. Končni vzorec je tako obsegal 72 ploskev, na katerih smo ocenili kakovost 177 gradnov (na 44 ploskvah), 7 dobov (4), 67 bukev (25), 30 gorskih javorjev (20), 8 češenj (8), 10 lip (7), 2 gorska bresta (2) in 1 brek. Da bi se izognili subjektivnosti, smo na vsaki ploskvi ocenili vsa drevesa naštetih drevesnih vrst, ki so bila prisotna na ploskvi in so v prsni višini v debelino merila 30 cm ali več, ter smo jim določili nadvladajoči, vladajoči ali sovladajoči socialni razred.
Slika 4 prikazuje mrežo stalnih vzorčnih ploskev v GGE Stari trg. Z modro so označene vse popisane ploskve, z rumeno pa vse preostale ploskve. Na Sliki 5, ki pa prikazuje skrajni severni del enote, je z zeleno barvo in črko »B« prikazanih nekaj ploskev, ki so del našega vzorca. Zaradi informativne narave je posebej označena ploskev 930, na tej ploskvi je prikazan primer popisa napak na drevesih (Slika 6).
Pred odhodom na teren smo izdelali popisni list za vpisovanje vidnih napak na drevesih (Slika 6). Na vsakem popisnem listu so zabeleženi podatki o številki vzorčne ploskve, popisovalcu in datumu cenitve. Poleg tega je na vsaki strani lista po 8 stolpcev, ki predstavljajo debla dreves. Stolpce smo razdelili na 16 segmentov, vsak izmed njih pa ponazarja 1 meter debla. V segmente smo vpisovali napake debla, ki smo jih okularno zaznali na deblu opazovanega drevesa. Nad vsakim stolpcem so tudi podatki o drevesni
vrsti, katere kakovost je ocenjena v stolpcu, in o njenem premeru. Po pregledu Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Pravilnik. 2017) ter začetnih izkušnjah na terenu smo ugotovili, da bi k natančnosti rezultatov veliko doprineslo zmanjšanje segmentov za popis napak na pol metra.
Dopolnitev obrazca bi po naših predvidevanjih najbolj izboljšala določitev najvrednejših sortimentov izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja, saj je npr. minimalna dolžina hloda za kakovostni razred A1 in A2 2,3 m. Zaradi tega smo na terenu vsak metrski segment razdelili na 2 dela, tako kot je prikazano na Sliki 6 in napake popisovali za vsak 0,5 m segment debla.
Slika 4: Karta stalnih vzorčnih ploskev (rumena) v GGE Stari trg z vsemi popisanimi stalnimi vzorčnimi ploskvami (modra) (vir: Google Earth in ZGS)
Slika 5: Del stalnih vzorčnih ploskev v GGE Stari trg. Nepopisane ploskve (rumena), popisane ploskve (zelena) (Google Earth in ZGS)
Ker smo za našo analizo potrebovali natančne premere drevesnih vrst, smo po prihodu na stalno vzorčno ploskev najprej poiskali njeno središče (Poljanec in sod., 2010). Premere smo v skladu s pravili snemanja na stalnih vzorčnih ploskvah merili z aluminijasto premerko s centimetrsko merilno skalo. Po izmerjenem prsnem premeru smo se lotili najpomembnejšega dela naše raziskave – popisa napak na drevesih. Pri vsakem drevesu smo si izbrali vsaj tri stojišča, razporejena okoli njega tako, da smo zajeli celotno sliko obsega debla. Ker so sortimenti najboljše kakovosti običajno v spodnjem delu debla, smo si pri izmeri prvih 2 metrov pomagali z 2-metrsko leseno palico. To nam je omogočilo, da smo prva 2 metra, torej prve 4 polmetrske sekcije debla popisali iz neposredne bližine, kar je pripomoglo k natančnejši oceni. Več nam ta metoda brez plezanja na drevo ni omogočala, zato smo ostale sekcije ocenjevali na daleč s stojišč okoli posameznega drevesa. Pri izmeri sekcij smo si pomagali z gozdarskim višinomerom Haglof VERTEX IV 360, ki s pomočjo ultrazvoka natančno izmeri višino dreves. Po polmetrskih sekcijah smo ocenili vse vidne napake na deblih (zdrave grče, slepice, krivost, koničnost, zavitost,
razpoke, zimavost, žlebatost, poškodbe) do višine, ko je bilo očitno, da sortimenti več ne dosegajo boljše kakovosti od drv.
Slika 6: Popisni list za popisovanje napak na posameznih drevesih; pri drevesu #1 je prikazano, kako smo to drevo skrojili (rdeče črte in oznake kakovostnih razredov)
Napake smo vpisovali v za to predvidene segmente na popisnem listu (Slika 6). Če podrobneje pogledamo drevo z zaporedno številko 2, vidimo da je to dob, ki je v prsni višini meril 38 cm. Kratice v posameznih segmentih so okrajšave ocenjenih napak in njihove dimenzije. S2 npr. pomeni slepico velikosti do 20 mm.
4.1.2 Ocenjevanje sortimentacije na podrtem drevju z opisom sečišč
Ker je bilo pri ocenjenih stoječih drevesih notranje napake nemogoče izmeriti (npr. rdeče srce pri bukvi, krožne razpoke, dvojna beljava, mokrina, trohnoba pri hrastu) in ker smo sklepali, da bo na višjih delih debla ocena manj natančna, smo se odločili za popis napak še na podrtem drevju. S tem bi pridobili primerjavo (razmerje) kakovosti z oceno na stoječem drevju z dejansko kakovostjo. Pri iskanju primernih sečišč sta nam pomagala revirna gozdarja Rajko Vrlinič in Leopold Žalec, ki sta drevesa označila za posek. Drevesa na sečiščih smo najprej ocenili po prej opisani metodi za oceno kakovosti stoječega drevja.
Nato smo se pri lastnikih pozanimali o času sečnje in po dogovoru z njimi smo bili na sečišču prisotni ob izvajanju del. S tem smo objektivizirali delo, saj smo podrto drevo ocenili še preden je bilo skrojeno in na rampi, s tem pa smo izločili morebitne napake popisa zaradi predhodnega krojenja in vlačenja ter poškodb. Pri ocenjevanju smo si za merjenje dolžine debla in določitev višine posamezne napake pomagali z gozdarskim metrom. Z obema metodama smo na štirih sečiščih ocenili 47 hrastov in 22 bukev. Ker se pri vzorcu ocenjenih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah nismo ozirali na različna rastišča, smo pri iskanju primernih delovišč skušali zajeti različne rastiščne tipe.
Na Sliki 7 sta prikazana oddelka 21109 in 21101, v katerih smo analizirali tri sečišča.
Gozdovi v prvem oddelku spadajo v rastiščnogojitveni razred nižinskih gozdov hrasta in belega gabra na karbonatih, v združbo Epimedio–Carpinetum, ki je tudi prevladujoča gozdna združba v tem razredu. Oddelek leži na nadmorski višini 300–400 m, ima vzhodno ekspozicijo, prevladujoča kamnina je apnenec. Relief je jarkast, kamnitost pa je 20 %. V oddelku prevladujejo drogovnjaki in debeljaki rdečega bora, ki s 36 % lesne zaloge prevladuje v drevesni sestavi. Sledijo pravi kostanj (22 %), robinija (9%), graden (15 %) in bukev (4 %). Za izračun volumna za hrast, bukev in plemenite listavce se v tem oddelku
uporablja tarifa 32 (tarifni razred V6). Na sečišču v tem oddelku smo ocenili 6 hrastov in 3 bukve.
Gozdovi drugega oddelka spadajo v rastiščnogojitveni razred predgorskih bukovih gozdov, v združbo Hedero–Fagetum, ki v tem razredu tudi prevladuje. Oddelek leži na nadmorski višini 350–480 m, tako kot prejšnji oddelek ima vzhodno ekspozicijo in prevladujočo kamnino apnenec. Relief je stopničast, kamnitost pa 10 %. Večino oddelka pokrivajo redki debeljaki hrasta, vmes pa je veliko leske. Na vzhodnem koncu rastejo kostanjevi panjevci, v osrednjem delu pa so sestoji črnega gabra slabe kvalitete. Pomlajuje se predvsem hrast in gorski javor. V lesni zalogi prevladuje graden z 49 %, bukev in gorski javor zastopata 6 % delež. Za hrast se v tem oddelku uporablja tarifa 32 (V6), za bukev in plemenite listavce pa tarifa 30 (V5). V tem oddelku smo si za ocenitev izbrali 2 sečišči. Na prvem (zgornji trikotnik v spodnjem oddelku) smo ocenili 5 hrastov in 5 bukev, na drugem pa 3 hraste in 3 bukve.
Slika 7: Oddelka 21109 (zgornji) in 21110 (spodnji) s sečišči (rdeči trikotniki)
Na največjem sečišču v oddelku 21248 (Slika 8) smo ocenili 33 hrastov in 11 bukev.
Gozdovi tega oddelka spadajo v rastiščnogojitveni razred predgorskih bukovih gozdov v združbo Epimedio–Carpinetum. Oddelek v primerjavi s prejšnjima leži višje, in sicer na
nadmorski višini 540–660 m. Ekspozicija oddelka je severozahodna, prevladujoča kamnina pa je apnenec. Relief je jarkast in kamnitost 15%. V osrednjem delu prevladujejo večjepovršinski sestoji v obnovi. Na grebenih so malodonosni grmičavi sestoji, na severu pa večje površine mladovja, ki prehaja v tanjši drogovnjak. V lesni zalogi s 56 % prevladuje bukev, sledi gorski javor s 14 % in graden z 11 %. Hrast ima tarifo 32 (V6), bukev in plemeniti listavci pa 34 (V7).
Slika 8: Oddelek 21248 s sečiščem (trikotnik)
4.1.3 Ocenjevanje kakovosti dreves po metodi ZGS
Na Zavodu za gozdove Slovenije kakovost dreves ocenjujejo na stalnih vzorčnih ploskvah drevesom s prsnim premerom ≥ 30 cm s pomočjo opisnega in slikovnega ključa (Slika 9).
Uporabljajo 5-stopenjsko lestvico kakovosti (Poljanec in sod., 2010):
1 – odlična (odl): v prvem segmentu drevesa les kakovosti F, L ali ŽI, v drugem segmentu pa vsaj ŽII;
2 – prav dobra (pd): v prvem in drugem segmentu drevesa les kakovosti ŽII (oziroma je ob boljši kakovosti prvega segmenta lahko slabši drugi segment);
3 – dobra (db): v prvem segmentu drevesa les kakovosti ŽII, v drugem segmentu pa les kakovosti ŽIII ali P;
4 – zadovoljiva (zd): v prvem in drugem segmentu drevesa les kakovosti ŽIII ali P (oziroma je ob boljši kakovosti prvega segmenta lahko slabši drugi segment);
5 – slaba (nzd): v prvem segmentu drevesa les kakovosti ŽIII, P ali slabši, v drugem segmentu pa industrijski les ali les za kurjavo.
Slika 9: Slikovni ključ za določanje kakovosti (Poljanec in sod., 2010)
4.2 ANALIZE PODATKOV
4.2.1 Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov
V Uradnem listu RS, št. 30/2017 je bil objavljen Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, ki je začel veljati s 1. 7.
2017. (Pravilnik, 2017). Pravilnik opredeljuje način merjenja in razvrščanja po dimenzijah,
kakovosti in namenu rabe gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije za namen njihove prodaje. Velja le za les iz državnih gozdov in ne posega na trg z lesom iz zasebnih gozdov.
Pravilnik podrobneje ureja pravila merjenja in razvrščanja glede na aktualne razmere na trgu. Tudi prejšnji pravilnik (iz leta 2011) se je nanašal le na les iz državnih gozdov za namene koncesijskih razmerij, a je v veliki meri temeljil na starih načinih določanja kakovostnih razredov, ki so imeli svoje korenine v JUS standardih. Do takšnih standardov je bil kritičen že Lipoglavšek (1996), ki je navajal mnogo razlogov, da potrebujemo v Sloveniji nove enotne kriterije za opredelitev posameznih sortimentov in njihove kakovosti. Eden od pomembnih razlogov je ta, da so bili jugoslovanski standardi, zlasti za hlode največjih dimenzij, povsem diskreditirani, ker jih je ob plansko določenih cenah vsak uporabljal drugače. Kriteriji za razvrščanje lesa pa bi v Sloveniji morali biti ob vsakem času in povsod enaki, neodvisni od hitro krajevno in časovno spremenljivih cen za les. S tem pravilnikom (Nova pravila …, 2020) je vez s temi standardi pretrgana, saj je poudarek na pravilih in kakovostnih razredih sortimentov, kot jih uporabljajo na trgih srednje Evrope, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici. Potrebno je tudi poudariti, da so standardi oz. pravilniki praviloma neobvezna navodila in so predvsem v pomoč pri dogovarjanju med prodajalcem in kupcem (Marenče in Šega, 2015). Ko je ogrožena varnost, okolje ali zdravje, pa je njihova uporaba obvezna.
Odkupne cene sortimentov bukve in hrasta se zbira ločeno po kakovostnih razredih (Cene okroglega lesa, 2020) (V oklepajih so zapisane oznake sortimentov po standardu JUS; F - furnir, L–luščenec, ŽI–žagovec 1, ŽII–žagovec 2, ŽIII–žagovec 3):
kakovostni razred A1 (F) – hlodi izjemne kakovosti, zdravi, sveži, polnolesni in ravni hlodi, pravilnega okroglega preseka in brez napak, za proizvodnjo rezanega furnirja,
kakovostni razred A2 (L) – zdravi, sveži, polnolesni in ravni hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja (bukev), ali za proizvodnjo rezanega furnirja druge kakovosti (hrast),
kakovostni razredi B (ŽI) , C (ŽII) in D (ŽIII) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge in tretje kakovosti (nekdanja delitev JUS za hlodovino; žagovec I, II. in III)
les za kurjavo (bukov les za kurjavo, les drugih trdih listavcev)
4.2.2 Določitev sortimentne strukture posameznih dreves in izračun sortimentacije Ker na terenu nismo merili višin dreves, smo iz skupne baze podatkov za GGE Stari trg izločili vse hraste in bukve s prsnim premerom ≥ 30 cm, ki jim je bila izmerjena višina v sklopu inventure (356 hrastov, 388 bukev). Na podlagi teh višin smo v programu IBM SPSS Statistics 20 izračunali regresijsko povezanost med višino dreves in njihovim premerom. Najbolje se je podatkom prilegala Prodanova rastna funkcija (enačba 1), ki se pri večjih debelinah drevja bolje prilega kot ostale funkcije.
…[1]
Regresijske povezave smo izračunali posebej za hrast in bukev. Z izračunanima funkcijama smo izračunali višine vseh ocenjenih dreves. Pri javorju regresije zaradi majhnega števila podatkov nismo izračunali, ampak smo višine javorjev izračunali z rastno funkcijo, razvito za bukev.
Ko smo imeli popisane vse napake in izračunane vse višine, smo na podlagi popisanih napak po polmetrskih sekcijah in minimalnih standardov za posamezne sortimente določene kakovosti, kot jih določa Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Pravilnik, 2017), za vsako drevo določili sortimentno strukturo. Drevesa smo skrojili na vpisnem listu, tako kot je prikazano z rdečo barvo pri drevesu št. 1 na Sliki 4. S tem smo pridobili podatke o sortimentni strukturi posameznega drevesa, ki smo jo vnesli v podatkovno bazo.
Volumen sortimentov smo izračunali kot volumen valja z znano dolžino in s srednjim premerom sortimenta. Premer debla na določeni višini smo na podlagi znanega prsnega premera in višine drevesa določili ali izračunali s pomočjo tablic za padec premera pri
bukvi in hrastu (Čokl, 1980). Ko smo imeli izračunane volumne sortimentov, nas je zanimal še volumen prostorninskega lesa za posamezno drevo. Tega smo izračunali kot razliko med vsoto volumnov sortimentov in volumnom debeljadi celega drevesa, ki smo ga izračunali s pomočjo regresijske enačbe za izračun volumna dreves po dvovhodnih deblovnicah (enačba 2; Puhek, 2003, v Kotar, 2003):
V = a0*d*h+a1*d*h2+a2*d*h3+a3*d2*h+a4*d2*h2+a5*d3*h+a6*d3*h3+a7*d4*h2+a8*d5*h3
…[2]
Veliko število koeficientov regresijske enačbe je posledica težnje, da bi se čimbolj približali tabeliranim volumnom na celotnem intervalu premerov in višin (Kotar, 2003).
Uporabili smo koeficiente za izračun debeljadi pri hrastu in bukvi.
4.2.3 Korekcija ocene kakovosti drevja po metodi ocene stoječega drevja
Ocena stoječih in podrtih dreves na sečiščih je bila potrebna za izboljšanje natančnosti ocene sortimentacije na stoječem drevju. Na podlagi razmerja obeh ocen smo namreč izvedli korekcijo skupne sortimentacije hrasta in bukve v raziskovalnem objektu.
Za izvedbo korekcije smo izračunali skupne volumne sortimentov in prostorninskega lesa na sečiščih, ločeno za oceni sortimentacije na stoječem in podrtem drevju. Uporabili smo enako metodologijo, kot je opisana v poglavju 4.2.2. Nato smo za vsak kakovostni razred gozdnih lesnih sortimentov in prostorninskega lesa izračunali koeficiente ki (enačba 3), ki pomenijo razmerje volumna sortimentov določene kakovosti in prostorninskega lesa med obema uporabljenima metodama ocene sortimentacije:
kij = volumen lesastoječe drevje, ij / volumen lesapodrto drevje, ij …[3]
kjer i pomeni kakovostni razred, j pa drevesno vrsto.
Končno korigirano sortimentacijo za raziskovalni objekt, ocenjeno z metodo na stoječem drevju, smo za vzorec vseh stalnih vzorčnih ploskev dobili tako, da smo skupne volumne sortimentov in prostorninskega lesa na vseh ploskvah pomnožili z izračunanim ki za posamezni kakovostni razred sortimentov oziroma prostorninskega lesa.
4.2.4 Povezava ocenjene sortimentacije z oceno ZGS
Oceno sortimentacije na stoječih drevesih smo povezali z oceno kakovosti po metodi, ki jo uporablja ZGS pri gozdni inventuri (Poljanec in sod., 2010), in sicer tako, da smo za vsak kakovostni razred (od 1 do 5) izračunali delež posameznih sortimentov (npr. kakovostni razred 1 vsebuje x % sortimentov A1, y % A2, z % B …).
4.2.5 Vrednost posameznih drevesnih vrst
Vrednost hrasta, bukve in gorskega javorja v GGE Stari trg smo ocenili glede na njihovo kakovost in aktualne tržne cene sortimentov teh vrst. V okviru inventure v GGE je bila kakovost ocenjena 2357 drevesom hrasta, bukve in gorskega javorja, od katerih smo jih 253 zajeli v naš vzorec (11 % vseh ocenjenih dreves). Ustreznost našega vzorca smo preverili še s hi-kvadrat testom (enačba 4):
…[4], kjer je k kakovostni razred, r število kakovostnih razredov, f k število dreves v vzorcu, f 'k
pa število vseh ocenjenih dreves v sklopu inventure. Pri testiranju vzorca vseh drevesnih vrst, ki smo jih obravnavali v raziskavi, je bila izračunana hi-kvadrat vrednost 5,366.
Kritična vrednost pri 4 stopinjah prostosti in tveganju 0,05 je 9,49. Ker je izračunana vrednost nižja, sklepamo, da s testom nismo odkrili statistično značilnih razlik med porazdelitvama našega vzorca in vzorca s SVP.
Slika 10: Primerjava deležev kakovostnih razredov ZGS (hrast, bukev, javor) v vzorcu z deleži vseh ocenjenih dreves istih vrst na SVP; šifrant kakovosti: 1–odlična, 2–prav dobra, 3–dobra, 4–zadovoljiva, 5–
slaba
Enako primerjavo smo naredili še posebej za hrast, saj je ta prioritetna vrsta naše raziskave (Slika 11). Pri inventuri je bila kakovost ocenjena 943 hrastom, od katerih smo jih v vzorec zajeli 176 (19 %). Najpomembnejša je primerjava v 1. razredu, saj v tem razredu lahko pričakujemo sortimente najvišje kakovosti A1, A2 in B. V našem vzorcu je bil delež ocenjenih dreves s kakovostjo 1 za 2 % višji od deleža pri vseh ocenjenih hrastih na SVP.
Najvišje odstopanje je v 2. kakovostnem razredu, in sicer 6 %. Izračunana vrednost hi- kvadrat testa za analizirane hraste znaša 4,292 in je prav tako nižja od kritične vrednosti pri tveganju 0,05.
Na podlagi primerjave strukture vzorca, na terenu ocenjenih hrastov s strukturo vseh, s strani ZGS ocenjenih hrastov, lahko zaključimo, da je naš vzorec ustrezen in zadostuje zahtevam reprezentativnosti. Posplošitev zaključkov raziskave na celotno populacijo je s tem dovoljena in korektna.
