Tabelska slika
Prve slovanske države v vzhodnih Alpah
(SDZ str. 63-69)
1. Od leta 550 do konca 8. stol. ko so Langobardi odhajali iz Panonije v Italijo so se v Vzhodne Alpe preseljevali Slovani.
2. V 7. stoletju so se Alpski Slovani v obrambi pred Obri – Avari povezali z Zahodnimi Slovani v Samovo plemensko zvezo (knez Samo, 623-638). To je bila prva slovanska politična tvorba v srednji Evropi.
3. V sredini 7. stoletja nastane kneževina Karantanija (Krnski grad na Gosposvetskem polju – danes avstrijska
Koroška).Najstarejši knez je bil Valuk.
V Karantaniji so kneza potrjevali z ustoličevanjem – knežji kamen*.
Prebivalci so se delili na: plemiče – knez, koseze – oborožene spremljevalce kneza, svobodne kmete in sužnje.
4. Južneje od Karantanije (Gorenjska, Posavje) je obstajala slovanska politična tvorba Karniola.
5. V prvi pol. 8. stoletja so morali Karantanci priznati zunanjo oblast Bavarcev (Frankov).
Karantanci so sprejeli krščansko vero (Salzburška nadškofija).
http://slovenskibogovi.blogspot.com/p/slovenski-bogovi.html - SLOVENSKI BOGOVI
6. Spodnjepanonski knez Ljudevit Posavski se je v začetku 9.
stol uprl Frankom in po porazu leta 823 Karantanci in Karniolci
izgubijo samostojnost. Uveden je fevdalizem.
7. Konec 8. stol. Franki v panonski nižini ustanovijo mejno grofijo Spodnjo Panonijo. Kot grofijo jo je vodil Slovanski knez
Pribina (prestolnica Blatenski kostel), po smrti pa sin Kocelj (869 - 874 samostojnost).
8. V 9. in 10. stoletju se je utrjevala krščanska vera V ta čas sodijo BRIŽINSKI SPOMENIKI (na pergamentu zapisana spoved in pridiga o grehu in pokori), najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah.
9. Med Slovani na Velikomoravskem – Spodnji Panoniji (knez Kocelj) sta od leta 863 naprej širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku misijonarja Konstantin (Ciril) in Metod.
Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali glagolica - po stari slovanski besedi glagolat = govorit . V Bolgariji in Makedeoniji se je uporabljala cirilica (vpliv grške pisave)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Ciril_in_Metod
*PRILOGA: Odlomek iz Knjige resničnih zgodb opata Janeza Vetrinjskega, 1. pol. 14. stol. - Ustoličevanje
»Pod Krnsko goro (danes Šenturska gora) namreč, blizu cerkve sv. Petra, je kamen; nanj posade svobodnega kmeta (koseza), v katerega naslednjem rodu je ta služba dedna. /.../ Oblečen je v kmečko obleko, klobuk in čevlje, se drži nepremično. Pojavi se knez s praporom dežele, spremljan od plemičev in vitezov. Slečejo ga dragocenih oblačil in nekdo, ki ima to pravico po nasledstvu, ga obleče na strani s plaščem, klobukom /.../, na isti način kot je oblečen kmet. S palico v roki tako pristopi ... Kmet pa, ki sedi na kamnu, naj v slovenskem jeziku zakliče: 'Kdo je ta, ki se tako prihajajoč približuje?' Okoli sedeči odgovore: 'Ta je knez dežele.' Nakar oni: 'Ali je pravičen sodnik, ki ima v mislih blagor domovine, je svobodnega stanu, da bo vreden? Ali je spoštovalec in branilec krščanske vere?' Vsi naj odgovore: 'Je in bo.' Nakar oni:
'Vprašam torej, po kateri pravici me sme odstraniti s tega sedeža.' Vsi rečejo: 'S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi in z oblačili, v katera je knez oblečen, tudi bo napravil tvojo hišo svobodno in brez davka.' Nato kmet, ki je udaril kneza rahlo po licu, ukaže s tem, naj bo dober sodnik, in se vzdigne, vzame k sebi imenovane živali in ponudi knezu prostor. Knez se postavi na kamen, z golim mečem v rokah se obrne na vse strani, vihteč meč. /.../ Od gore hiti knez k cerkvi Gospe Svete /.../. Tam naj bere škof ali odličnejši prelat mašo in naj kneza, še vedno oblečenega v kmečko obleko, blagoslovi.«
