UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO
ANJA RIBIČ
MAGISTRSKA NALOGA
ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM FARMACIJA
Ljubljana, 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO
ANJA RIBIČ
VZORCI AMBULANTNEGA PREDPISOVANJA
BENZODIAZEPINOV, ZOLPIDEMA IN KVETIAPINA V SLOVENIJI V OBDOBJU OD 2010 DO 2019
PRESCRIBING PATTERNS OF BENZODIAZEPINES, ZOLPIDEM AND QUETIAPINE IN SLOVENIA FROM 2010 TO 2019
ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM FARMACIJA
Ljubljana, 2022
I
Magistrsko nalogo sem opravljala na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo na Katedri za socialno farmacijo pod mentorstvom izr. prof. dr. Igorja Locatellija in somentorstvom asist. dr. Nanče Čebron Lipovec.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Igorju Locatelliju in somentorici asist. dr. Nanči Čebron Lipovec za usmerjanje, potrpežljivost in strokovno pomoč pri izdelavi magistrske naloge.
Iskrena hvala vsem članom družine Ribič in Mandl, ki so me vedno podpirali in mi stali ob strani ter Zdenki Remškar, ki mi je omogočila študij v Ljubljani.
Hvala Žanu, ki je verjel vame in me podpiral na vseh področjih življenja.
IZJAVA
Izjavljam, da sem magistrsko delo samostojno izdelala pod vodstvom mentorja izr. prof.
dr. Igorja Locatellija in somentorice asist. dr. Nanče Čebron Lipovec.
Ljubljana, 2022 Anja Ribič
Predsednica komisije: izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos Član komisije: doc. dr. Janja Zupan
II
KAZALO VSEBINE
KAZALO SLIK ... IV KAZALO PREGLEDNIC... VI POVZETEK ... VII ABSTRACT ... IX SEZNAM OKRAJŠAV ... XI
1 UVOD ... 1
1.1 ANKSIOZNOST ... 1
1.2 NESPEČNOST ... 2
1.2.1 Zdravljenje nespečnosti ... 3
1.2.2 Benzodiazepini in benzodiazepinom sorodne učinkovine ... 3
1.2.3 Priporočila za zdravljenje z benzodiazepini, zolpidemom in kvetiapinom ... 5
1.2.4 Vztrajanje na terapiji z benzodiazepini in benzodiazepinom sorodnimi učinkovinami ... 7
1.2.5 Uporaba benzodiazepinov pri starostnikih ... 8
1.2.6 Vpliv družinskih zdravnikov na pogostost predpisovanja benzodiazepinov v Sloveniji ... 9
2 NAMEN IN HIPOTEZE ... 10
3 METODE ... 11
3.1 IZBOR ZU ZA ANALIZO ... 11
3.2 ANALIZA EKVIVALENTNIH ODMERKOV IZBRANIH ZU ... 11
3.3 KOLIČINSKA ANALIZA IZBRANIH ZU S PROGRAMOM SPSS ... 12
3.3.1 Analiza porabe kvetiapina za leto 2019 ... 13
3.3.2 Analiza porabe izbranih ZU za leto 2019 ... 15
3.3.3 Trendi predpisovanja izbranih ZU v obdobju med letoma 2010 in 2019 ... 18
3.3.4 Analiza predpisovanja osebam, ki so prvo ZU prejele v letu 2012 in 2017 ... 20
3.3.5 Analiza predpisovanja glede na starost in spol zdravnikov v obdobju od leta 2010 do 2019 ... 21
4 REZULTATI ... 23
4.1 IZBOR ZU ZA ANALIZO ... 23
4.2 ANALIZA EKVIVALENTNIH ODMERKOV IZBRANIH ZU ... 23
III
4.3 KOLIČINSKA ANALIZA IZBRANIH ZU S PROGRAMOM SPSS ... 25
4.3.1 Analiza porabe kvetiapina za leto 2019 ... 25
4.3.2 Analiza porabe izbranih ZU za leto 2019 ... 26
4.3.3 Trendi predpisovanja izbranih ZU v obdobju med letoma 2010 in 2019 ... 35
4.3.4 Analiza predpisovanja osebam, ki so prvo ZU prejele v letu 2012 in 2017 ... 43
4.3.5 Analiza predpisovanja glede na starost in spol zdravnikov v obdobju od leta 2010 do 2019 ... 47
5 RAZPRAVA ... 50
5.1 ANALIZA PORABE IZBRANIH ZU ZA LETO 2019 ... 50
5.2 ANALIZA PORABE KVETIAPINA ZA LETO 2019 ... 51
5.3 TRENDI PREDPISOVANJA IZBRANIH ZU MED LETOMA 2010 IN 2019 ... 52
5.4 ANALIZA PREDPISOVANJA OSEBAM, KI SO PRVO ZU PREJELE V LETU 2012 IN 2017... 53
5.5 ANALIZA PREDPISOVANJA GLEDE NA STAROST IN SPOL ZDRAVNIKOV V OBDOBJU OD LETA 2010 DO 2019 ... 55
6 SKLEP ... 57
7 LITERATURA ... 59
PRILOGE ... 63
IV
KAZALO SLIK
Slika 1: Število prejemnikov izbranih ZU glede na različne starostne kategorije ... 28
Slika 2: Število oseb, prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev, glede na različne starostne kategorije ... 28
Slika 3: Število oseb, prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev, glede na različne starostne kategorije in glede na spol ... 29
Slika 4: Število prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev, glede na dve starostni kategoriji in glede na spol ... 30
Slika 5: Število oseb z vsaj enim receptom na 1000 prebivalcev, glede na statistično regijo ... 31
Slika 6: Povprečno število receptov na osebo leta 2019, glede na različne starostne kategorije ... 32
Slika 7: Povprečno število različnih ZU na osebo leta 2019, glede na različne starostne kategorije ... 33
Slika 8: Vsota DME vseh izdanih receptov v letu 2019 glede na posamezno ZU ... 35
Slika 9: Skupno število vseh receptov izbranih ZU glede na leto izdaje zdravila ... 36
Slika 10: Število receptov za posamezno ZU glede na leto izdaje zdravila ... 36
Slika 11: Število prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev v posameznem letu in starostno standardizirana prevalenca prejemnikov izbranih ZU ... 37
Slika 12: Število prejemnikov izbranih ZU glede na spol in glede na leto izdaje zdravila 38 Slika 13: Število prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev glede na dve starostni kategoriji in glede na leto izdaje zdravila ... 39
Slika 14: Število prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev glede na različne starostne kategorije in glede na leto izdaje zdravila ... 39
Slika 15: Vsota vseh DME-jev za posamezno ZU glede na leto izdaje zdravila ... 40
Slika 16: Število DME na 1000 odraslih prebivalcev na dan za posamezno ZU glede na leto izdaje zdravila ... 41
Slika 17: Vsota DME za 25 mg kvetiapin glede na starostne kategorije po 5 let za leto 2010, 2014 in 2019 ... 43
Slika 18: Število prejemnikov izbranih ZU, ki je začelo zdravljenje v letu 2012/2017, na 1000 prebivalcev znotraj starostnih skupin po 5 let ... 45
V
Slika 19: Povprečno število predpisanih receptov glede na spol zdravnika v obdobju od leta 2010 do 2019 ... 49
VI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica I: Indikacije benzodiazepinov ... 4
Preglednica II: Zdravila, ki vsebujejo kvetiapin v odmerku 25 ali 50 mg ... 14
Preglednica III: Odmerki izbranih ZU ekvivalentni diazepamu na podlagi različnih virov ... 24
Preglednica IV: Število in delež izdanih receptov z različnimi odmerki kvetiapina ... 25
Preglednica V: Število prejemnikov kvetiapina v različnih odmerkih v letu 2019 ... 26
Preglednica VI: Število in delež izdanih receptov izbranih ZU v letu 2019 ... 26
Preglednica VII: Število oseb prejemnikov izbranih ZU v letu 2019 ter njihov delež ... 27
Preglednica VIII: Število prejemnikov izbranih ZU glede na dve starostni kategoriji in glede na spol ... 29
Preglednica IX: Vsota vseh DME-jev za leto 2019, DME na 1000 prebivalcev na dan in delež DME glede na izbrane ZU ... 34
Preglednica X: Število DME na recept v posameznem letu ... 41
Preglednica XI: Starostno standardizirana letna poraba DME na 1000 prebivalcev po letih ... 42
Preglednica XII: Število in delež oseb, ki so v posameznem letu začele terapijo z izbranimi ZU ... 44
Preglednica XIII: Število prejemnikov izbranih ZU, ki je začelo zdravljenje v letu 2012/2017, na 1000 prebivalcev znotraj dveh starostnih skupin... 45
Preglednica XIV: Povprečno število DME na recept pri osebah, ki so začele s terapijo v letu 2012/2017, za posamezno ZU ... 46
Preglednica XV: Najmanjše pakiranje na trgu in najmanjši odmerki za posamezno ZU .. 47
Preglednica XVI: Povprečno število predpisanih receptov na zdravnika glede na starostne kategorije zdravnikov v obdobju od leta 2010 do 2019 ... 48
Preglednica XVII: Število zdravnikov po starostnih kategorijah od leta 2010 do 2019 ... 48
VII
POVZETEK
Benzodiazepini se uporabljajo za zdravljenje epilepsije, anksioznosti in nespečnosti. Zaradi njihove pogoste uporabe predstavljajo veliko tveganje za razvoj neželenih učinkov, odvisnosti in tolerance, predvsem med starostniki. Za zdravljenje nespečnosti se pogosto predpisujeta tudi zolpidem in kvetiapin.
Namen naše raziskave je ovrednotiti vzorce ambulantnega predpisovanja benzodiazepinov, zolpidema in kvetiapina v Sloveniji. Določili smo porabo benzodiazepinov (število receptov in diazepamu ekvivalentnih odmerkov), prevalenco in incidenco prejemnikov izbranih zdravilnih učinkovin in njihove značilnosti ter značilnosti zdravnikov, ki predpisujejo proučevane zdravilne učinkovine. Zaradi zelo široke uporabe benzodiazepinov smo se pri raziskavi osredotočili na tiste, ki delujejo kot hipnotiki in sedativi, kvetiapin v odmerku 25 mg in zolpidem.
Pri delu smo uporabili zbirko anonimiziranih podatkov o izdanih zdravilih na recept, ki je last Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics 25.0. Osredotočili smo se na izdajo zdravil v obdobju od leta 2010 do 2019 in iz analize izključili mladoletne osebe.
Rezultati količinske analize kažejo, da trend predpisovanja benzodiazepinov, zolpidema in 25 mg kvetiapina pada, saj se je med leti 2010 in 2019 predpisano število receptov zmanjšalo iz 743.703 na 616.142, torej za 17,2 %. Največkrat so bili predpisani zolpidem, alprazolam in bromazepam. Vsota diazepamu ekvivalentnih odmerkov (5 mg na dan) se je zmanjšala iz 64.071.189 na 47.813.170 ekvivalentov, torej za 25,4 %. Pri skoraj vseh zdravilnih učinkovinah, razen pri kvetiapinu, vsota pada.
Leta 2010 je v Sloveniji 13,1 % odraslih prebivalcev prejemalo izbrane zdravilne učinkovine. Do leta 2019 se je ta odstotek zmanjšal na 11,1 %. Razmerje med prejemniki ženskega in moškega spola je vsako leto približno 2:1. Predpisovanje pa je pogostejše pri starostnikih.
Leta 2012 je 55.791, leta 2017 pa 52.543 oseb prvič prejelo proučevane zdravilne učinkovine, kar pomeni upad za 5,8 %. V obeh letih so osebe, ki so prejele izbrane zdravilne učinkovine, najpogosteje začele terapijo z alprazolamom, bromazepamom ali zolpidemom.
VIII
Ob začetku zdravljenja jim je bila pogosto predpisana ena škatlica zdravila, kar zadošča za en mesec terapije.
Povprečno število predpisanih receptov na zdravnika se s starostjo zdravnikov povečuje. Vsa leta je povprečno število predpisanih receptov s strani zdravnic višje za približno 20-30 % v primerjavi z zdravniki.
Uporaba proučevanih zdravilnih učinkovin je v Sloveniji še vedno zelo razširjena, je pa v obdobju med letoma 2010 in 2019 upadla, tako po številu receptov, kot po številu diazepamu ekvivalentnih odmerkov. Povečuje se le predpisovanje kvetiapina. Pogostost predpisovanja je večja pri starostnikih in ženskah ter s strani starejših zdravnikov (predvsem zdravnic).
Ključne besede: predpisovanje zdravil, benzodiazepini, zolpidem, kvetiapin, nespečnost.
IX
ABSTRACT
Benzodiazepines are used to treat epilepsy, anxiety, and insomnia. Due to their frequent use, they pose a high risk of developing side effects, addiction and tolerance, especially among the elderly. Zolpidem and quetiapine are also often prescribed to treat insomnia.
Our study aims to evaluate the prescribing patterns of benzodiazepines, zolpidem, and quetiapine in Slovenia. We determined the usage of benzodiazepines (number of prescriptions and diazepine equivalent doses), the characteristics of the doctors prescribing the selected medicine and the recipients of that specific medicine, as well as the prevalence and incidence rate of those recipients. Due to the very wide use of benzodiazepines, the study focused on those acting as hypnotics and sedatives, as well as zolpidem and 25 mg quetiapine.
We used the database of anonymized data on prescription medicines dispensed, which is owned by the Health Insurance Institute of Slovenia. IBM SPSS Statistics 25.0 was used to process the data. We focused on the dispensing of medicines in the period from 2010 to 2019 and excluded minors from the analysis.
The results of the quantitative analysis show that the trend in prescribing benzodiazepines, zolpidem, and 25 mg quetiapine is decreasing, with the number of prescriptions from 2010 to 2019 falling from 743.703 to 616.142, a decrease of 17.2 %. Zolpidem, alprazolam, and bromazepam were the most frequently prescribed. The sum of diazepam equivalent doses (5 mg daily) decreased from 64.071.189 to 47.813.170 equivalents from 2010 to 2019, i.e. by 25.4 %. For almost all active substances, except for quetiapine, the sum is decreasing.
Selected active substances were administered to 13.1 % of Slovenian adult population in 2010. By the end of 2019, this percentage had declined to 11.1 %. In general, the ratio of female to male patients each year is approximately 2:1, with prescription increasing with age.
In 2012 and 2017, 55.791 and 52.543 people, respectively, received selected active substances for the first time, which amounts to a decrease of 5.8%. In both years, most patients begin treatment with alprazolam, bromazepam or zolpidem. At the start of the treatment one packet of the drug is usually prescribed, which is sufficient for one month of use.
X
Average prescriptions per doctor increase with the age of physicians. Every year, the average number of prescriptions, prescribed by female doctor is approximately 20-30 % higher.
Use of the studied active substances is still widespread in Slovenia, but it has decreased between 2010 and 2019, both in terms of the number of prescriptions and the number of diazepam-equivalent doses. Only prescribing quetiapine increases. The frequency of prescribing is higher in elderly and female patients and by older physicians (especially female doctors).
Key words: drug prescriptions, benzodiazepines, zolpidem, quetiapine, insomnia.
XI
SEZNAM OKRAJŠAV
ATC klasifikacija – anatomsko-terapevtsko-kemična klasifikacija Cl- – kloridni ion
DDD – definiran dnevni odmerek (defined daily dose) DME – diazepamu ekvivalenten odmerek
FDA – Uprava za hrano in zdravila (Food and drug administration) GABA – γ-aminobutanojska kislina
JAZMP – Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke NREM – spanje brez hitrega gibanja zrkel (non-rapid eye movement)
REM – spanje s hitrim gibanjem zrkel (rapid eye movement) ZU – zdravilna učinkovina
ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
1
1 UVOD
Benzodiazepini so bili sprva znani kot zdravila brez neželenih učinkov, danes pa zaradi pogoste uporabe predstavljajo veliko tveganje za odvisnost, pojav kognitivnih motenj in nastanek odtegnitvenih simptomov po prenehanju jemanja. Primerni so za kratkoročno zdravljenje, saj lahko dolgoročna uporaba povzroča okvare na večih kognitivnih področjih;
tj. vidno-prostorska sposobnost, hitrost obdelave informacij in sposobnost sporazumevanja (1). Uporabljajo se za zdravljenje anksioznosti, epilepsije in nespečnosti (2).
1.1 ANKSIOZNOST
Benzodiazepini se med drugim uporabljajo za zdravljenje anksioznosti. Anksioznost je občutek strahu, ki se pojavi, ko se soočimo z grozečimi ali stresnimi situacijami. Gre za običajen odziv v primeru nevarnosti, toda če je preobremenjujoč ali traja dalj časa, govorimo o anksiozni motnji. Trenutno je to ena najpogostejših motenj v populaciji (3,4).
Pri vseh oblikah anksioznosti je pri bolnikih prisoten strah in pretirana tesnoba, kar vodi do vedenjskih motenj, ki močno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Drugi simptomi, ki se pojavljajo pri bolnikih z anksioznostjo so: nespečnost, glavoboli, razdražljivost, težave s koncentracijo, utrujenost, povišan srčni utrip, znojenje, mišična napetost, občutek omedlevice, depresija, prebavne motnje in težko dihanje. Za anksiozne motnje je pogosta komorbidnost z drugimi duševnimi motnjami (npr. motnje razpoloženja, zlorabe substanc ali osebnostne motnje). Pogosto se pojavijo v zgodnji mladosti in lahko imajo resne posledice (3,4).
Poznamo več oblik anksioznosti:
Panična motnja, z ali brez agorafobije;
Socialna anksioznost;
Generalizirana anksiozna motnja;
Obsesivno-kompulzivna motnja;
Specifična fobija;
Postravmatska stresna motnja (3).
2 1.2 NESPEČNOST
Med spanjem je človekova zavest zožena, zato se odzove samo na močnejše dražljaje (npr.
zvočne, vidne,..). Pri tem se izmenjujeta dve obdobji spanja: REM (spanje s hitrim gibanjem zrkel, ang. rapid eye movement) in NREM (spanje brez hitrega gibanja zrkel, ang. non-rapid eye movement). Med obdobjem spanja NREM je aktivnost aferentnih, eferentnih in intrakortikalnih živčnih poti skorje velikih možganov močno zmanjšana. V tem obdobju spanja sta, v primerjavi z budnostjo, zmanjšana presnova in pretok krvi v skorji velikih možganov. Spanec je najgloblji v 3. stopnji obdobja NREM. Med obdobjem spanja REM so intenzivnost presnove, prekrvavitev in električna aktivnost skorje velikih možganov zelo podobni tistim v stanju budnosti. Električna aktivnost živčnih poti skorje velikih možganov pa je še vedno zmanjšana. Med spanjem prihaja do prehodov med spanjem REM in NREM, ki jih uravnavajo celice možganskega debla po načelu stikala (flip-flop switch) (5).
Nespečnost je definirana kot težava pri uspavanju, vzdrževanju spanja oz. prehitro zbujanje, ki se pojavlja vsaj 3 noči na teden. Bolnik je zato podnevi slabše funkcionalen in ga spremlja slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in koncentracije, razdraženost in zaspanost.
Poznamo več oblik motenj spanja:
Psihofiziološka nespečnost (kronična in primarna, najpogostejša);
Paradoksna nespečnost (bolnikovo spanje je normalno, ampak ima občutek, da ne spi);
Idiopatska nespečnost (traja že od otroštva in je zelo redka oblika);
Prilagoditvena nespečnost (akutna in kratkotrajna);
Nespečnost zaradi duševne bolezni;
Nespečnost zaradi nepravilne higiene spanja;
Vedenjska nespečnost v otroštvu;
Nespečnost kot posledica uživanja drugih snovi (zdravil, drog, alkohola);
Nespečnost kot posledica drugih bolezni.
Pri tem ločimo kratkotrajno in kronično nespečnost. Kratkotrajna traja manj kot 1 mesec in je povezana z nekim dogodkom (sprememba prostora, bolečina, stres,…). Če pa simptomi trajajo dlje kot 1 mesec, pa govorimo o dolgotrajni nespečnosti, ki je za bolnika zelo utrujajoča (6).
3
Nespečnost je ena najpogostejših bolezni pri starostnikih. Težave s spanjem pri starejših ljudeh pogosto zmotno pripisujejo običajnemu delu staranja, zato kljub temu, da ima več kot 50 % starostnikov probleme s spanjem, je ta bolezen premalo ali nepravilno zdravljena. Pri starostnikih se težava pogosteje pojavlja predvsem zaradi drugačnega poteka spanja (hitrejšega in pogostejšega izmenjavanja REM in NREM faze) kot pri mlajših ljudeh. Čas in učinkovitost spanja je zato pri njih zmanjšana. Posledice nespečnosti pri starostnikih so tudi padci, nesreče in kronična utrujenost (7).
1.2.1 Zdravljenje nespečnosti
Pri izbiri ustreznega zdravila za izboljšanje spanja je potrebno upoštevati tako njegove farmakokinetične kot farmakodinamične lastnosti. Za zdravljenje nespečnosti pri odraslih se uporabljajo različne skupine zdravil in prehranskih dopolnil:
Zdravila odobrena za zdravljenje nespečnosti (delimo jih v štiri skupine z različnim mehanizmom delovanja: agonisti benzodiazepinskih receptorjev, ki vključujejo tudi benzodiazepinom sorodne učinkovine (zolpidem, zaleplon, eszopiklon), dvojni antagonisti oreksinskih receptorjev (lemboreksant, suvoreksant), antagonisti histaminskih receptorjev in agonisti receptorjev za melatonin);
Zdravila, ki niso odobrena za zdravljenje nespečnosti, ampak se vseeno predpisujejo za to indikacijo (npr. kvetiapin, trazodon, doksepin);
Prehranska dopolnila (npr. melatonin);
Zdravila za nespečnost, ki se dobijo brez recepta (npr. difenhidramin, doksilamin).
Nespečnosti se ne zdravi samo s farmakoterapijo, ampak celostno, s hkratno spremembo načina življenja (dnevna aktivnost, urejen urnik spanja, brez pitja kave popoldan,…) in zato je potrebno sodelovanje pacienta (8).
1.2.2 Benzodiazepini in benzodiazepinom sorodne učinkovine
Benzodiazepini so alosterični modulatorji (agonisti) receptorjev GABAA, ki so od ligandov odvisni ionski kanali, sestavljeni iz petih podenot. GABAA receptor vsebuje več alosteričnih vezavnih mest, preko katerih delujejo barbiturati, benzodiazepini in tudi etanol. Endogeni ligand je γ-aminobutanojska kislina (GABA), ki je glavni inhibitorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju. Benzodiazepini povečajo afiniteto GABA do GABAA. S tem povečajo prevodnost za Cl- ione, povzročijo hiperpolarizacijo živčnih celic in zmanjšajo njihovo
4
vzdražljivost. Po daljši uporabi benzodiazepinov pride do spremembe v izražanju posameznih podtipov receptorjev GABAA (zmanjša se število receptorjev), kar vodi v manjšo občutljivost oz. intoleranco na zdravljenje (9).
Benzodiazepini po ATC klasifikaciji spadajo v razred N zdravil, med zdravila z delovanjem na živčevje. Najpogosteje se uporabljajo kot antiepileptiki (N03AE), anksiolitiki (N05BA) ter hipnotiki in sedativi (N05CD) (2). Indikacije ZU, ki so prisotne v zdravilih, ki so registrirana v Sloveniji, so prikazane v Preglednici I.
Preglednica I: Indikacije benzodiazepinov (10)
Zdravilna učinkovina
Uporaba zdravilne učinkovine
Klonazepam epilepsija pri odraslih in otrocih (primerno tudi za dojenčke v obliki kapljic, ki pa v Sloveniji niso na voljo), anksioznost, panični napadi
Diazepam čustvena napetost, anksioznost, ekscitacija, nemir, nespečnost in mišični spazmi, posebne nevrotske motnje, psihosomatske motnje, abstinenčni sindrom, ni primerno za otroke
Medazepam akutna in kronična stanja anksioznosti, duševne napetosti in nemir, ki se pojavijo kot samostojne motnje ali spremljajo nekatere druge bolezni;
kratkotrajno zdravljenje nespečnosti, ko je zaželena tudi dnevna sedacija ali, ko je nespečnost povezana z anksioznostjo, ni priporočljivo za otroke in mladostnike do 18. leta
Oksazepam anksioznost, nespečnost, tesnobnost, napetost, nemirnost in razdražljivost, ni priporočljivo za otroke
Lorazepam anksioznost, nespečnost, ki je povezana z anksioznostjo, pomiritev pred diagnostičnimi ali operativnimi posegi v zobozdravstvu in splošni kirurgiji, ni priporočljivo za otroke in mladostnike do 18. leta
Bromazepam anksioznost, napetost, vznemirjenost, motnje spanja, abstinenčni sindrom;
funkcionalne motnje srca in ožilja, dihal, prebavil, rodil in sečil, nastale zaradi stresa, anksioznosti in napetosti, ni priporočljivo za otroke
Klobazam za kratkotrajno zdravljenje hude tesnobnosti (anksioznosti), za zdravljenje duševnih bolezni kot je shizofrenija, ni primerno za mlajše od treh let Alprazolam anksiozna stanja s simptomi depresije ali brez njih, panične motnje,
nespečnost, ki je povezana z anksioznostjo, ni priporočljivo za otroke in mladostnike do 18. leta
Flurazepam nespečnost, ni priporočljivo za otroke in mladostnike do 18. leta Nitrazepam nespečnost, ni primerno za otroke in mladostnike do 18. leta Midazolam sedacija, anestezija, nespečnost, epilepsija
5
Delimo jih na kratko in dolgodelujoče. Med kratkodelujoče spadajo npr. alprazolam, bromazepam, lorazepam, midazolam. Med dolgodelujoče pa diazepam, medazepam, idr.
Med seboj se razlikujejo tako v metabolizmu, kot v farmakokinetiki. Dolgodelujoči imajo razpolovni čas daljši od 24 ur, kratkodelujoči pa krajši od 12 ur. Kratkodelujoči benzodiazepini hitreje vodijo v odvisnost kot dolgo delujoči. Do odvisnosti lahko pride že po nekaj dneh jemanja (11).
Zolpidem spada med nebenzodiazepinske hipnotike in se uporablja za kratkoročno zdravljenje nespečnosti. Deluje podobno kot benzodiazepini, ampak se veže selektivno na α1 podenoto receptorja GABAA (4). Njegova absorbcija iz prebavil je hitra, biološka uporabnost pa približno 70 %. Presnavlja se z oksidacijo metilnih skupin in hidroksilacijo imidazopiridinske skupine. Razpolovna doba izločanja je 1,5 do 2,4 ure. V obliki presnovkov se izloči do 96 % odmerka zolpidema. Presnavlja se s pomočjo encimov skupine citokroma P450 (12).
Za zdravljenje nespečnosti, v primeru, da bolniku sprostitvene tehnike in izboljšan urnik spanja ne pomagata, se predpisuje tudi kvetiapin. V praksi se je namreč pokazal za uspešnega, čeprav ustreznih raziskav še ni (1). Kvetiapin je atipični antipsihotik, ki ima afiniteto za serotoninske (5HT2) in dopaminske (D1 in D2) receptorje v možganih. Večja selektivnost za serotoninske receptorje, v primerjavi z dopaminskimi receptorji, prispeva k antipsihotičnim lastnostim kvetiapina in zmanjša možnost ekstrapiramidnih neželenih učinkov. Kvetiapin ima tudi veliko afiniteto za adrenergične receptorje α1 in histaminske receptorje, ter zmerno afiniteto za adrenergične receptorje α2. Po peroralnem vnosu se dobro absorbira. Na plazemske beljakovine se ga veže 83 %. CYP3A4 je glavni encim, odgovoren za presnovo kvetiapina. Njegov razpolovni čas pa je približno 7 ur (13,14).
1.2.3 Priporočila za zdravljenje z benzodiazepini, zolpidemom in kvetiapinom Glede na klinične smernice se benzodiazepini lahko uporabljajo za zdravljenje akutnih anksioznih in paničnih motenj oz. kot podporno zdravljenje do začetka delovanja antidepresivov. V tem primeru se predpisujejo za čim krajše obdobje, največ za 4 do 6 tednov v najnižjih učinkovitih odmerkih. Za zdravljenje motenj spanja se predpiše le en benzodiazepin v najnižjem učinkovitem odmerku in to ne več kot za 4 tedne. Kot antiepileptik se uporablja le klonazepam, ki je primeren tudi za dojenčke in majhne otroke.
6
Zdravljenje se začne z nižjim odmerkom, ki se postopoma zvišuje in nato vzdržuje. Tako kot drugi benzodiazepini, tudi klonazepam ni primeren za dolgotrajno zdravljenje (15,16).
Za zdravljenje nespečnosti je primeren tudi zolpidem v odmerkih 5 in 10 mg, vendar le za kratkotrajno jemanje (17).
Kvetiapin se uporablja za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje. Zaradi antagonističnega delovanja na histaminske H1 in serotoninske 5HT2A receptorje povzroča tudi sedacijo in se v nižjih odmerkih, za neodobreno indikacijo, uporablja kot uspavalo.
Smernice za zdravljenje nespečnosti priporočajo uporabo zdravila samo pri bolnikih s komorbidno psihiatrično motnjo in pri tistih, ki jim koristi tako primarno delovanje tega zdravila kot sedativni učinek. Kljub temu naj bi bilo njegovo predpisovanje za zdravljenje nespečnosti zelo razširjeno v nizkih odmerkih (manj kot 100 mg dnevno). Dosedanje raziskave so pokazale, da bi naj bilo jemanje kvetiapina za zdravljenje motenj spanja varno v nizkih odmerkih in za obdobje 2 do 6 tednov, vendar ni podatkov, ali bi bila uporaba tega zdravila varna tudi za dolgotrajno jemanje. Pojavljali naj bi se stranki učinki kot so suha usta in zaspanost tekom dneva. FDA kljub temu tega zdravila ni odobrila za zdravljenje nespečnosti, saj bi lahko povzročil hude neželene učinke kot so smrt pri starostnikih, samomorilne misli, srčno aritmijo in metabolne disfunkcije (dvig telesne teže, hiperlipidemija, hiperglikemija, idr.) (14).
Ob neprimerni uporabi lahko benzodiazepini in sorodne učinkovine povzročijo odvisnost, toleranco, nevarnost predoziranja in kognitivne motnje. Pri njihovem ukinjanju pa se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi kot so: nespečnost, slabost, glavobol, diareja, bruhanje, omotica in razdražljivost. Zaradi tega je priporočeno postopno ukinjanje zdravljenja (15).
Opozorila glede predpisovanja benzodiazepinov, zolpidema in kvetiapina, ki jih je nujno upoštevati, so:
Bolniku se mora predpisati najmanjši možen učinkovit odmerek in se izogniti predpisovanju odmerka, ki je večji od največjega;
Izogniti se višanju odmerka, dokler ni resnične potrebe in dokler se telo ne navadi na prejšnji odmerek;
Izogniti se kombiniranju z alkoholom ali drugimi sedativi, vključno z opioidi;
Posebna previdnost predpisovanja je potrebna pri starostnikih in bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro;
7
Pri bolnikih, ki imajo hkrati diagnosticirano depresijo, je potrebno preveriti, ali imajo prisotne samomorilske misli in jih tekom zdravljenja spremljati;
Bolniku je potrebno v primeru zdravljenja nespečnosti dati navodila, kdaj naj vzame zdravilo, da bo pravočasno delovalo in ga spodbujati k nefarmakološkim ukrepom za izboljšanje spanja;
Bolniku je potrebno predstaviti možne stranske učinke in jih opozoriti na vpliv zdravil na vožnjo;
Potrebno je spremljati učinek zdravila pri bolniku in pojav neželenih učinkov (8).
1.2.4 Vztrajanje na terapiji z benzodiazepini in benzodiazepinom sorodnimi učinkovinami
Za zdravljenje nespečnosti priporočajo klinične smernice uporabo benzodiazepinov za maksimalno 4 tedne. Z vztrajanjem na njihovi terapiji se namreč učinkovitost zmanjšuje, tveganje za odvisnost in odtegnitveni sindrom pa povečujeta. Učinkovitost dolgotrajnega jemanja benzodiazepinov sploh ni dokazana, zato npr. pri nespečnosti bolniki trdijo, da ne morejo spati brez benzodiazepinov, pri tem pa se ne zavedajo, da preprečujejo le nespečnost, ki jo povzroča kronična uporaba benzodiazepinov. Nespečnost je namreč med drugim tudi stranski učinek te skupine zdravil (15,18).
V Franciji so leta 2020 izvedli raziskavo, katere cilj je bil določiti odvisnost od benzodiazepinov in zolpidema pri starostnikih, ki vztrajajo na terapiji vsaj 3 mesece.
Raziskavo so opravili na 976 pacientih in od tega jih je 442 razvilo odvisnost, kar pomeni, da je bila prevalenca 45,3 %. 20 % preiskovancev je prejemalo več različnih benzodiazepinov hkrati, vendar niso odkrili povezave med tveganjem za razvoj odvisnosti in številom prejetih benzodiazepinov. Pri tem so upoštevali le število prejetih benzodiazepinov in ne prejeti odmerek. Dokazali so tudi, da ko starejši ljudje začnejo z jemanjem benzodiazepinov, ostanejo na isti terapiji dalj časa kot mlajša generacija odraslih (19).
Dolgotrajna uporaba benzodiazepinov je sprejemljiva le pri terapevtsko odpornih anksioznih motnjah in pri bolnikih, ki so postali odvisni od njih in ne zmorejo uspešno izpeljati odtegnitve. V tem primeru se predpiše en benzodiazepin, v čim nižjem odmerku, ki še zagotavlja učinkovitost (15).
8 1.2.5 Uporaba benzodiazepinov pri starostnikih
Pri bolnikih starih 65 let ali več (v nadaljevanju »starostniki«) je uporaba benzodiazepinov pogostejša, čeprav so zaradi upočasnjene farmakokinetike in farmakodinamike bolj občutljivi na njihove škodljive učinke. Starostniki so velikokrat premalo informirani o uporabi teh zdravil, zato pri njih pogosteje prihaja do neželenih učinkov (20).
Kljub priporočilom, ki odsvetujejo predpisovanje benzodiazepinov in benzodiazepinom sorodnih učinkovin starostnikom, se ti še naprej množično predpisujejo tej starostni skupini.
Nekateri zdravniki so namreč mnenja, da je korist uporabe benzodiazepinov pri starostnikih večja od tveganja, hkrati pa se nekateri zdravniki družinske medicine še vedno ne zavedajo kakšne posledice ima lahko jemanje benzodiazepinov za to starostno skupino populacije.
Težava je tudi, da zdravniki velikokrat nimajo časa za celostno obravnavo pacienta, na obisk psihiatra pa lahko pacienti čakajo več mesecev (21).
Nekatera zdravila so razvrščena na seznam potencialno neprimernih zdravil za starostnike (PIM), saj ima ta skupina bolnikov povečano tveganje za razvoj neželenih učinkov. Na PIM listi so tudi nekateri benzodiazepini in benzodiazepinom sorodne učinkovine: diazepam, flurazepam, bromazepam, klobazam, nitrazepam, medazepam, alprazolam, lorazepam, oksazepam, zolpidem,... Seveda je ta seznam lahko med državami nekoliko različen zaradi različnih zdravil, ki se pojavljajo na trgu. Da bi se izognili nepravilnemu predpisovanju teh zdravil starostnikom in zmanjšali možnost nastanka neželenih učinkov, so izdelali PRISCUS listo ter STOPP/START kriterije. PRISCUS lista vsebuje priporočila za zdravljenje s temi zdravili; npr. spremljanje laboratorijskih vrednosti in prilagajanje odmerka. Navedene pa so tudi alternative zdravljenja. S tem se želijo izognit politerapiji in interakcijam med zdravili.
Leta 2008 so objavili tudi kriterije imenovane STOPP/START, katerih namen je zmanjšati nepravilno predpisovanje zdravil starostnikom. STOPP kriteriji predstavljajo pregled predpisanih receptov, START kriteriji pa opozarjajo na pravilno zdravljenje. Teh kriterijev je skupaj po drugi verziji 114, 80 STOPP kriterijev in 34 START kriterijev (22,23).
Za zdravljenje nespečnosti je FDA med drugim odobrila barbiturate, benzodiazepine, antihistaminike in benzodiazepinom sorodne učinkovine (zolpidem, zaleplon, eszopiklon), vendar so vsa ta zdravila odsvetovana za zdravljenje starostnikov. Boljša izbira za zdravljenje naj bi bila antidepresiva doksepin in mirtazapin v nizkih odmerkih, ki ne povzročata odvisnosti (21).
9
1.2.6 Vpliv družinskih zdravnikov na pogostost predpisovanja benzodiazepinov v Sloveniji
Leta 2009 so bili benzodiazepini, kljub znanim neželenim učinkom, najpogosteje predpisani psihofarmaki med zdravniki družinske medicine v Sloveniji, vendar je bilo njihovo predpisovanje 2,7 krat manjše kot v Veliki Britaniji (24).
Z multiplo linearno regresijo so v Sloveniji na reprezentativnem vzorcu stotih zdravnikov družinske medicine leta 2009 želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na pogostost predpisovanja benzodiazepinov. Preučevali so, koliko zdravnikov je predpisalo benzodiazepine isti osebi več kot šest krat v preučevanem letu. Raziskava je pokazala, da so bili benzodiazepini pogosteje predpisani s strani starejših zdravnikov družinske medicine in od tistih zdravnikov, ki niso imeli dostopa do računalniške podpore glede predpisovanja zdravil. Benzodiazepini so bili tudi pogosteje predpisani s strani zdravnikov moškega spola, starejših generacij, ki so že dlje časa na delovnem mestu, opravljajo delo v manjšem kraju in imajo več registriranih pacientov. Mlajši zdravniki družinske medicine so manj pogosto predpisovali benzodiazepine. Ugotovili so, da bi zdravniki zmanjšali njihovo predpisovanje, če bi imeli manj pacientov, če bi bili starejši zdravniki poučeni o posledicah pogostega predpisovanja benzodiazepinov, in če bi vsi zdravniki imeli dostop do računalniške podpore (24).
10
2 NAMEN IN HIPOTEZE
Namen magistrske naloge je raziskati vzorce ambulantnega predpisovanja benzodiazepinov in sorodnih učinkovin, ki delujejo kot hipnotiki in sedativi, v Sloveniji, v obdobju od leta 2010 do 2019. Pri tem se bomo osredotočili na benzodiazepine, ki imajo odobreno indikacijo nespečnosti, ter zolpidem in kvetiapin v odmerku 25 mg (v nadaljevanju »izbrane ZU«). Za analizo bomo iz zbirke podatkov o izbranih zdravilih na recept ZZZS izključili mladoletne osebe.
Cilji, ki smo si jih postavili v okviru magistrske naloge, so:
Oceniti porabo izbranih ZU, predstavljeno kot število izdanih receptov in število diazepamu ekvivalentnih odmerkov (v nadaljevanju »DME«), med letoma 2010 in 2019;
Oceniti prevalenco in značilnosti oseb, ki so med letoma 2010 in 2019 prejemale izbrane ZU;
Oceniti incidenco in značilnosti oseb, ki so s terapijo z izbranimi ZU pričele v letu 2012 oz. 2017;
Določiti pogostost predpisovanja izbranih ZU glede na starost in spol zdravnikov med letoma 2010 in 2019.
11
3 METODE
Naše raziskovalno delo je potekalo v treh delih. Najprej smo po pregledu indikacij izbrali, katere zdravilne učinkovine (v nadaljevanju »ZU«) in recepte je smiselno uporabiti za analizo. Nato smo opravili analizo odmerkov benzodiazepinov, ki so si med seboj ekvivalentni. Na koncu smo s programom IBM SPSS Statistics preverili uporabo kvetiapina različnih odmerkov in določili s kakšnim odmerkom bomo opravili nadaljnjo analizo z benzodiazepini ter jo tudi izvedli.
3.1 IZBOR ZU ZA ANALIZO
V ZZZS agregirani bazi Receptna lista 2010_2019 (25) so med benzodiazepini navedeni klonazepam (N03AE01), diazepam (N05BA01), medazepam (N05BA03), oksazepam (N05BA04), lorazepam (N05BA06), bromazepam (N05BA08), klobazam (N05BA09), alprazolam (N05BA12), flurazepam (N05CD01), nitrazepam (N05CD08) in midazolam (N05CF02). Te zdravilne učinkovine so torej prisotne v zdravilih, ki so registrirana v Sloveniji. Indikacije za vse omenjene benzodiazepine so predstavljene v Preglednici I.
Osredotočili smo se predvsem na benzodiazepine, ki se uporabljajo za zdravljenje nespečnosti, zato smo iz analize izključili klonazepam. Vključili smo zolpidem in kvetiapin v odmerku 25 mg, ki sicer nima odobrene indikacije nespečnosti, se pa v praksi pogosto uporablja v ta namen (14). Po preučitvi literature smo se odločili, da bomo za nadaljnjo analizo izključili recepte oseb, mlajših od 18 let.
3.2 ANALIZA EKVIVALENTNIH ODMERKOV IZBRANIH ZU
Po pregledu literature smo ugotovili, da odmerki izbranih ZU v ZZZS bazi med seboj niso ekvivalentni za indikacijo nespečnosti. Težko je določiti točne ekvivalentne odmerke, je pa za primerjavo porabe učinkovin med seboj to zelo pomembno. Večina učinkovin je imela v različni literaturi različne ekvivalentne vrednosti. Pri večini pa je bil kot standard upoštevan diazepam z odmerkom 5 mg, zato smo s pomočjo literature določili odmerke izbranih ZU ekvivalente 5 mg diazepama in jih poimenovali diazepamu ekvivalentni odmerki oz. DME (diazepam milligram equivalents). Ta vrednost predstavlja približek porabe zdravil, saj se lahko dejansko odmerjanje razlikuje zaradi različnih indikacij ZU in njihovih pakiranj na trgu.
12
3.3 KOLIČINSKA ANALIZA IZBRANIH ZU S PROGRAMOM SPSS
Pri delu smo uporabili zbirko anonimiziranih podatkov, z vsemi ambulantno izdanimi recepti v določenem letu. Ta zbirka je last ZZZS. Za obdelavo receptov smo uporabili IBM SPSS Statistics verzija 25.0, ki omogoča analizo tako opisne kot tudi enostavne in napredne sklepne statistike. Vsi postopki analiz, ki so zapisani v oklepajih pri posamezni razlagi metode, so navedeni v prilogi. Baza receptov, ki smo jih pridobili od ZZZSja vsebuje 79 spremenljivk. Za našo raziskavo so ključne spremenljivke:
Oseba – vsaka oseba oz. pacient je v bazi označena z določeno številko, ki velja samo zanjo in se med zbirkami ne spreminja
STATREGoseba – statistična regija prebivališča osebe (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Primorsko-notranjska, Goriška, Obalno-kraška)
SPOLoseba – spol osebe
LETOoseba – leto rojstva osebe
DELsifra – nacionalna šifra zdravila
DATUMizdaja – datum izdaje zdravila
Kolicina0406 – število pakiranj zdravila
BARVARp – vrsta recepta (ZZZS običajni zeleni recept, ZZZS osebni recept zdravnika (210. člen), ZZZS običajni zeleni recept-zdravila izdana iz depoja, naročilnica-terapevtska prehrana, naročilnica-individualna, naročilnica-skupinska, IVZ-recept)
LETOzdravnik – leto rojstva zdravnika
SPOLzdravnik – spol zdravnika
DDD – definiran dnevni odmerek zdravila
ATCaktual – 7-mestna ATC oznaka učinkovine
Najprej smo začeli s prečiščevanjem baze iz leta 2019. Pred pričetkom smo morali preveriti, ali imajo vsi recepti zabeležen datum izdaje zdravil v izbranem koledarskem letu (postopek 1). Med recepti v zbirki podatkov so bili vključeni vsi recepti, vendar se največ predpisujejo običajni zeleni recepti, zato smo jih izolirali iz baze podatkov in jih uporabili za nadaljnjo analizo (postopek 2).
13 3.3.1 Analiza porabe kvetiapina za leto 2019 3.3.1.1 Analiza receptov s kvetiapinom
V uvodu smo ugotovili, da se kvetiapin uporablja za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje, izven odobrenih indikacij (»off label«) v odmerkih nižjih od 100 mg pa tudi za zdravljenje nespečnosti. V ZZZS agregirani bazi Receptna lista 2010_2019 (25) smo poiskali vsa zdravila z odmerkom kvetiapina 25 ali 50 mg in jih zbrali v spodnjo tabelo.
ATC oznaka kvetiapina je N05AH04, njegov DDD je 400 mg.
14
Preglednica II: Zdravila, ki vsebujejo kvetiapin v odmerku 25 ali 50 mg
Nacional na šifra
Ime
zdravila Poimenovanje zdravila Število tablet v šlatlici
Število DDD v pakiranju 003611 Seroquel Seroquel 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
018775 Kventiax Kventiax 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
027316 Kvetiapin Mylan
Kvetiapin Mylan 25 mg filmsko
obložene tablete 60 3,75
027693 Kvelux Kvelux 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
040070 Seroquel Seroquel SR 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 10 1,25
044334 Loquen Loquen 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
054895 Quepigal Quepigal 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
072990 Kvelux Kvelux 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
104485 Loquen Loquen 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
106380 Treksta Treksta 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
126284 Setinin Setinin 25 mg filmsko obložene
tablete 60 3,75
135186 Loquen Loquen SR 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 10 1,25
147503 Kvetiapin Accord
Kvetiapin Accord 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 60 7,5
147545 Kventiax Kventiax SR 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 10 1,25
147547 Kventiax Kventiax SR 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 60 7,5
148542 Loquen Loquen SR 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 60 7,5
149379 Kvelux Kvelux SR 50 mg tablete s
podaljšanim sproščanjem 60 7,5
Vse recepte, ki vsebujejo ZU kvetiapin v odmerku 25 ali 50 mg smo najprej izločili iz baze običajnih zelenih receptov iz leta 2019 in jih shranili v ločen dokument z naslovom Kvetiapin25in50mg (Postopek 3). Iz baze receptov Kvetiapin25in50mg smo zatem recepte z odmerkom 25 mg poimenovali manjši odmerek, ter recepte z odmerkom 50 mg večji odmerek (Postopek 4). Na koncu smo preverili število receptov za vsak odmerek (Postopek 5).
15
Da bomo lahko primerjali pogostost predpisovanja različnih odmerkov, smo izolirali in zanalizirali tudi recepte zdravil, ki vsebujejo 100 mg ali več kvetiapina (Postopek 6).
3.3.1.2 Analiza oseb prejemnikov kvetiapina
V ZZZS bazi receptov se pri določenih osebah ti podvajajo, zato smo želeli preveriti, koliko oseb je imelo predpisan vsaj en recept s kvetiapinom. Za analizo oseb smo najprej iz baze receptov Kvetiapin25in50mg izolirali tiste z manjšim odmerkom, torej 25 mg, ter nato še tiste z večjim odmerkom, torej 50 mg (Postopek 7).
Zatem smo označili vse recepte, ki se pri posamezni osebi ponavljajo. To smo storili za vse recepte s predpisanim kvetiapinom v različnih odmerkih (Postopek 8). Na koncu smo zanalizirali kolikim osebam je bil predpisan vsaj 1 recept s kvetiapinom, za različne odmerke (25, 50 in 100 ali več mg) (Postopek 9).
Želeli smo preverit tudi koliko je vseh oseb, ki so prejemali kvetiapin ne glede na odmerek.
V ta namen smo uporabili prečiščeno bazo za leto 2019 in izolirali vse recepte, ki vsebujejo kvetiapin. (Postopek 10). Nato smo tako kot s posamičnimi odmerki označili vse recepte, ki se pri posamezni osebi ponavljajo in dobili število oseb s kvetiapinom (Postopek 11).
3.3.2 Analiza porabe izbranih ZU za leto 2019
Iz prečiščene baze običajnih zelenih receptov, ki so bili izdani v ambulantah leta 2019, smo na podlagi prejšnjih ugotovitev izbrali in izolirali recepte oseb, ki so prejemali zolpidem, kvetiapin v odmerku 25 mg in se ta odmerek v istem letu ni zvišal, alprazolam, bromazepam, diazepam, flurazepam, lorazepam, medazepam, midazolam, oksazepam, klobazam in nitrazepam. Izločili smo tudi vse recepte oseb mlajših od 18 let (Postopek 12).
3.3.2.1 Analiza receptov
Analizirali smo število in delež izdanih receptov za vsako posamezno ZU (ATC 5.nivo) (Postopek 13).
3.3.2.2 Analiza oseb, ki so prejele izbrane ZU Analiza oseb po spolu
Najprej smo preučili koliko oseb je imelo v letu 2019 predpisan vsaj en recept z izbranimi ZU ter koliko teh oseb je bilo ženskega in koliko moškega spola. Izbrisali smo torej vse recepte, ki se pri posamezni osebi ponavljajo (Postopek 14).
16 Analiza oseb po starosti
Pri izločitvi receptov oseb, ki so mlajši od 18 let, smo vsem osebam določili starost po enačbi Starost=2019 – LETOoseba in s tem v bazo receptov 2019 uvedli novo spremenljivko (Postopek 12). Z njo smo preverili povprečno starost oseb prejemnikov izbranih ZU (Postopek 15).
Glede na starost smo nato osebe razdelili v različne starostne skupine:
starostne skupine po 5 let (Postopek 16);
na starostni kategoriji odrasli (18-64 let) in starostniki (65 let ali več) (Postopek 17).
Iz starostnih skupin po 5 let (18-20 let, 21-25 let, 26-30 let, 31-35 let, 36-40 let, 41-45 let, 46-50 let, 51-55 let, 56-60 let, 61-65 let, 66-70 let, 71-75 let, 76-80 let, 81-85 let, 86-90 let, 91-95 let, 96-100 let in 101 leto ali več) smo izrisali histogram.
Izračunali smo tudi število oseb prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev s starostno skupino po 5 let po spodnji enačbi in glede na spol (Postopek 18).
Enačba 1: Izračun števila prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑗𝑒𝑚𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣 𝑖𝑧𝑏𝑟𝑎𝑛𝑖ℎ 𝑍𝑈 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖 𝑥 1000 Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖
Podatke o številu prebivalcev smo pridobili iz statističnega urada Republike Slovenije.
Uporabili smo podatke o številu oseb v letu 2019 (26).
Pri analizi starostnih kategorij odraslih in starostnikov, smo znotraj obeh skupin osebe razdelili še po spolu (Postopek 18) in za vsako skupino izračunali število oseb na 1000 prebivalcev, kot smo to naredili zgoraj. Uporabili smo podatke o številu prebivalcev glede na spol iz statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2019 (26).
Analiza oseb po statističnih regijah
S pomočjo baze receptov smo preverili koliko oseb je imelo v letu 2019 predpisano vsaj eno izbrano ZU v posameznih regijah (Postopek 19). Rezultate smo izrazili na 1000 prebivalcev po enačbi:
17
Enačba 2: Izračun števila oseb, ki so imele predpisano vsaj eno ZU na 1000 prebivalcev Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑠𝑒𝑏 𝑧 𝑣𝑠𝑎𝑗 𝑒𝑛𝑖𝑚 𝑟𝑒𝑐𝑒𝑝𝑡𝑜𝑚 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑟𝑒𝑔𝑖𝑗𝑖 𝑥 1000
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑠𝑒𝑏 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖ℎ 18 𝑙𝑒𝑡 𝑎𝑙𝑖 𝑣𝑒č 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑟𝑒𝑔𝑖𝑗𝑖
Podatke o številu prebivalcev v posameznih regijah smo pridobili iz statističnega urada Republike Slovenije (26).
Analiza števila receptov na osebo
Preučili smo povprečno število izdanih receptov z vsaj eno izbrano ZU na osebo v letu 2019.
Za to smo potrebovali prečiščeno bazo vseh receptov izbranih ZU (Postopek 20). Preveriti smo želeli tudi, kolikšno je povprečno število izdanih receptov na osebo, znotraj starostnih skupin po 5 let (Postopek 21) ter znotraj dveh starostnih kategorij; starostniki (65 let ali več) in odrasli (18-64 let) (Postopek 22).
Analiza števila različnih zdravilnih učinkovin na osebo
Zatem smo opravili analizo števila različnih učinkovin (zolpidem, kvetiapin in izbrani benzodiazepini), glede na ATC oznako, na osebo. Ponovno smo opravili analizo na prečiščeni bazi vseh receptov izbranih ZU (Postopek 23). Zanimalo nas je predvsem, kakšno je povprečje predpisanih različnih učinkovin. Preučili pa smo prav tako kolikšno je povprečno število različnih učinkovin na osebo znotraj starostnih skupin po 5 let (Postopek 24) ter znotraj dveh starostnih kategorij; starostniki (65 let ali več) in odrasli (18-64 let) (Postopek 25).
3.3.2.3 Analiza porabe benzodiazepinov in sorodnih učinkovin, izražena kot DME DDD ali definiran dnevni odmerek (defined daily dose) je iz strani JAZMP definiran kot domnevni povprečni vzdrževalni odmerek zdravila na dan za njegovo glavno indikacijo pri odraslih (27). Pri analizi ekvivalentnih odmerkov izbranih ZU (3.2) smo ugotovili, da odmerki izbranih ZU, izraženi kot DDD, niso ekvivalentni za indikacijo nespečnosti. Zaradi tega smo s pomočjo literature določili odmerke ekvivalentne 5 mg diazepama (DME), ki smo jih uporabili za analizo porabe benzodiazepinov. DME vrednost smo si zamislili za lažjo primerjavo porabe učinkovin. Predstavlja približek porabe zdravil, dejansko odmerjanje se namreč lahko razlikuje in različni viri priporočajo različne vrednosti diazepamu ekvivalentnih odmerkov. V agregirani bazi porabe zdravil Receptna lista 2010_2019 (25) je že izračunano število DDD v pakiranju za posamezno nacionalno šifro zdravila.
18
Spremenljivki NacionalnaŠifra (delovna šifra zdravila) in Število_DDD_v_pakiranju smo iz agregirane baze uvozili v nov SPSS dokument. Nato smo število DDD v pakiranju za delovne šifre izbranih ZU preračunali v število DME v pakiranju po enačbi:
Enačba 3: Izračun števila DME v pakiranju
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑒𝑛𝑜𝑡 𝑣 𝑝𝑎𝑘𝑖𝑟𝑎𝑛𝑗𝑢 𝑥 𝑗𝑎𝑘𝑜𝑠𝑡 (𝑚𝑔) 𝐷𝑀𝐸 𝑢č𝑖𝑛𝑘𝑜𝑣𝑖𝑛𝑒 (𝑚𝑔)
Pri tem smo uporabili odmerke zapisane pod točko 3.2. Nato pa smo ta dokument združili z našo prečiščeno bazo receptov ter novo spremenljivko (Število DME v pakiranju) pomnožili z izdano količino zdravila na posameznem receptu (količina0406). S tem smo izračunali število DME za posamezen recept (Postopek 26). Izračunali smo tudi število vseh DME-jev v letu 2019 za posamezno učinkovino (Postopek 27) ter število DME na 1000 prebivalcev na dan po enačbi (Postopek 28):
Enačba 4: Izračun števila DME na 1000 prebivalcev na dan Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝐷𝑀𝐸 𝑛𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑜 𝑥 1000
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖ℎ 18 𝑙𝑒𝑡 𝑎𝑙𝑖 𝑣𝑒č 𝑥 365
Podatke o številu prebivalcev smo pridobili iz statističnega urada Republike Slovenije (26).
Na koncu smo izračunali še odstotek DME za vsako ZU glede na vsoto DME za vse zdravilne učinkovine skupaj.
3.3.3 Trendi predpisovanja izbranih ZU v obdobju med letoma 2010 in 2019
Pri količinski analizi porabe izbranih ZU med letoma 2010 in 2019, smo se osredotočili na indikacijo nespečnosti. Zaradi tega smo iz baze receptov dodatno izločili recepte z klobazamom, saj se ta uradno uporablja samo za zdravljenje anksioznosti. Izločili pa smo tudi vse ne-peroralne oblike ter oblike s podaljšanim sproščanjem, saj so takšne farmacevtske oblike večinoma namenjene dolgotrajni uporabi, kar pa za indikacijo nespečnosti ni primerno. Za vsako leto smo si zato najprej pripravili bazo z željenimi recepti (Postopek 29).
3.3.3.1 Analiza receptov
Za vsako leto smo analizirali skupno število izdanih receptov za izbrane ZU in število receptov za vsako ZU posebej (ATC 5. nivo) (Postopek 30).
19 3.3.3.2 Analiza oseb
V sklopu količinske analize oseb, ki so prejemali izbrane ZU v obdobju med letoma 2010 in 2019 smo preučili:
koliko oseb je imelo predpisane izbrane ZU v posameznem letu na 1000 prebivalcev (Postopek 31) ter starostno standardizirano prevalenco prejemnikov izbranih ZU (populacije vseh let smo standardizirali na populacijo iz leta 2010);
kakšna je njihova razporeditev po spolu (Postopek 32) in
koliko oseb je bilo prejemnikov izbranih ZU glede na različne starostne skupine (odrasli in starostniki; ter starostne skupine po 5 let) na 1000 prebivalcev (Postopek 33).
Število oseb z recepti izbranih ZU na 1000 prebivalcev smo izračunali po enačbi:
Enačba 5: Izračun števila prejemnikov izbranih ZU na 1000 prebivalcev
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑗𝑒𝑚𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣 𝑖𝑧𝑏𝑟𝑎𝑛𝑖ℎ 𝑍𝑈 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖 𝑥 1000 Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖
Podatke o številu prebivalcev smo dobili iz statističnega urada Republike Slovenije (28).
3.3.3.3 Analiza porabe izbranih ZU izražena kot DME
V sklopu ambulantnega predpisovanja izbranih ZU v obdobju med letoma 2010 in 2019 smo analizirali tudi njihovo porabo, izraženo kot DME (Postopek 34). Izračunali pa smo tudi število DME na 1000 prebivalcev na dan po enačbi (Postopek 35):
Enačba 6: Izračun števila DME na 1000 prebivalcev na dan Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝐷𝑀𝐸 𝑛𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑜 𝑥 1000
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖ℎ 18 𝑙𝑒𝑡 𝑎𝑙𝑖 𝑣𝑒č 𝑥 365
Podatke o številu prebivalcev smo pridobili iz statističnega urada Republike Slovenije (26).
Starostna standardizacija
Ker se starostna sestava prebivalstva med leti spreminja, nas je zanimala tudi starostno standardizirana letna poraba DME. Vse populacije smo standardizirali na populacijo iz leta 2010. Najprej smo za vsako leto izračunali, kakšna bi bila vsota DME za posamezno starostno kategorijo, če bi bila starostna struktura prebivalstva enaka kot je bila leta 2010.
20
Enačba 7: Primer izračuna pričakovane vsote DME za starostno skupino 18-20 let za leto 2019
𝑉𝑠𝑜𝑡𝑎 𝐷𝑀𝐸 𝑧𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑜 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑜 18−20 𝑙𝑒𝑡 𝑛𝑎 1000 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑣 2019 Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖ℎ 18−20 𝑙𝑒𝑡 𝑣 2010 /1000
Izračunali smo še povprečno število DME na recept, za posamezno zdravilno učinkovino, za obdobje od leta 2010 do 2019, po spodnji enačbi:
Enačba 8: Izračun povprečnega števila DME na recept za posamezno ZU v posameznem letu
𝑉𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝐷𝑀𝐸 − 𝑗𝑒𝑣 𝑧𝑎 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑢č𝑖𝑛𝑘𝑜𝑣𝑖𝑛𝑜 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑡𝑢 Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑟𝑒𝑐𝑒𝑝𝑡𝑜𝑣 𝑧 𝑍𝑈 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑡𝑢
Nato smo sešteli pričakovane vsote DME za vse starostne skupine, v posameznem letu in dobili starostno standardizirano letno porabo DME na 1000 prebivalcev.
Enačba 9: Primer izračuna starostno standardizirane letne porabe DME za leto 2019
𝑉𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑝𝑟𝑖č𝑎𝑘𝑜𝑣𝑎𝑛𝑖ℎ 𝐷𝑀𝐸 𝑧𝑎 𝑣𝑠𝑒 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑒 𝑣 𝑙𝑒𝑡𝑢 2019 Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗š𝑖ℎ 𝑜𝑑 18 𝑙𝑒𝑡 𝑣 𝑙𝑒𝑡𝑢 2010 *1000
Podatke o vsotah DME po starostnih kategorijah smo pridobili iz naše baze (Postopek 36), število prebivalcev po starostnih skupinah in število vseh prebivalcev za posamezno leto, pa iz statističnega urada Republike Slovenije (26).
Na podlagi dobljenih rezultatov nas je v nadaljevanju zanimalo, kako v obdobju od leta 2010 do 2019 narašča vsota DME za 25 mg kvetiapin, glede na starostne kategorije po 5 let (Postopek 37).
3.3.4 Analiza predpisovanja osebam, ki so prvo ZU prejele v letu 2012 in 2017 Znotraj te analize smo izvedli analizo števila izdanih receptov za posamezno ZU ter ugotavljali, s katerim benzodiazepinom se je leta 2012 in 2017 začela terapija. Opravili pa smo tudi analizo oseb, ki so v teh dveh letih prvič prejele izbrane ZU. Ti dve leti smo si izbrali zato, ker sta na sredini, v obdobju med letoma 2010 in 2019.
Iz baze receptov za leto 2017 smo izločili vse osebe, ki so v letu 2016 in/ali 2015 prejeli izbrane ZU (Postopek 38). Iz baze receptov za leto 2012 pa vse osebe, ki so izbrane ZU dobile v letu 2011 in/ali 2010 (Postopek 39).
21 3.3.4.1 Analiza oseb
Na obeh bazah smo nato izvedli analizo, s katero smo ugotovili koliko oseb je začelo zdravljenje s posamezno ZU v posameznem letu (Postopek 40). Zanimalo pa nas je tudi, kakšen je spol in starost kohorte oseb, ki so pričele zdravljenje v letu 2012 oz. 2017 (Postopek 41). Pri analizi starosti smo osebe razvrstili v starostne skupine po 5 let ter na starostni kategoriji odrasli (18-64 let) in starostniki (65 let ali več). Rezultat smo podali kot število oseb, ki so prvič prejele izbrane ZU v letu 2012 oz. 2017 na 1000 prebivalcev glede na različne starostne kategorije, kar smo izračunali po enačbi:
Enačba 10: Izračun števila oseb, ki so prvič prejele izbrane ZU na 1000 prebivalcev Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑠𝑒𝑏, 𝑘𝑖 𝑠𝑜 𝑝𝑟𝑣𝑖č 𝑝𝑟𝑒𝑗𝑒𝑙𝑒 𝑖𝑧𝑏𝑟𝑎𝑛𝑒 𝑍𝑈 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖 𝑥 1000
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖
Podatke o številu prebivalcev v posameznih regijah smo pridobili iz statističnega urada Republike Slovenije (26).
3.3.4.2 Analiza predpisovanja izbranih ZU, izražena kot povprečno število DME na recept na kohorti oseb, ki so prvo učinkovino dobili v letu 2012 oz. 2017
Pri tej analizi smo na enak način kot pri poglavju Analiza porabe izbranih ZU izražena kot DME, računali število DME za posamezen recept. Nato pa smo vsa ta števila sešteli, glede na predpisano ZU, da smo dobili vsoto vseh DME-jev v letu 2012 oz. 2017, za posamezno ZU (Postopek 42). Ker pa nam ta vrednost zaradi analize na izbrani kohorti oseb ne pove veliko, smo izračunali povprečno število DME na recept, za posamezno ZU po enačbi:
Enačba 11: Povprečno število DME na recept za posamezno ZU
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝐷𝑀𝐸 𝑛𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑜 𝑧𝑎 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑍𝑈 𝑛𝑎 𝑘𝑜ℎ𝑜𝑟𝑡𝑖 𝑜𝑠𝑒𝑏
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑟𝑒𝑐𝑒𝑝𝑡𝑜𝑣 𝑜𝑠𝑒𝑏, 𝑘𝑖 𝑠𝑜 𝑝𝑟𝑣𝑖č 𝑝𝑟𝑒𝑗𝑒𝑙𝑒 𝑖𝑧𝑏𝑟𝑎𝑛𝑒 𝑍𝑈 𝑧𝑎 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑍𝑈 To število nam pove, za koliko dni je bila osebi predpisana ZU ob začetku terapije, če upoštevamo DME, ki smo ga določili na začetku za indikacijo nespečnosti.
3.3.5 Analiza predpisovanja glede na starost in spol zdravnikov v obdobju od leta 2010 do 2019
Zanimalo nas je, ali obstaja kakšna povezava med starostjo in spolom zdravnikov ter pogostostjo predpisovanja izbranih ZU.
22
3.3.5.1 Analiza povprečnega števila predpisanih receptov izbranih ZU glede na starost zdravnika
Zdravnikom vseh predpisanih receptov v bazi smo najprej določili starost po enačbi StarostZdravnika=2019 (oz. leto baze receptov) – LETOzdravnik in s tem v baze uvedli novo spremenljivko. Glede na starost smo nato zdravnike razvrstili v starostne kategorije po 5 let in določili število predpisanih receptov glede na starostne kategorije zdravnikov (Postopek 43).
Iz starostnih skupin po 5 let (31-35 let, 36-40 let, 41-45 let, 46-50 let, 51-55 let, 56-60 let, 61-65 let, 66-70 let) smo rezultate o povprečnem številu predpisanih receptov na zdravnika dobili z enačbo:
Enačba 12: Izračun povprečnega števila predpisanih receptov na zdravnika glede na starostne kategorije zdravnikov
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑎𝑛𝑖ℎ 𝑟𝑒𝑐𝑒𝑝𝑡𝑜𝑣 𝑖𝑧 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑒 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑒 𝑧𝑑𝑟𝑎𝑣𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣 Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑧𝑑𝑟𝑎𝑣𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣 𝑣 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑖𝑛𝑖
Izbrali smo si starostne kategorije zdravnikov po 5 let od njihovega 31. do 70. leta, saj predpostavljamo, da imajo pri tej starosti zdravniki najmanj omejitev, kar se tiče predpisovanja receptov. Število vseh zdravnikov v posamezni starostni skupini smo pridobili iz baze vseh receptov. Nekateri recepti niso imeli zapisane starosti zdravnika, zato te vrednosti niso točne, so pa ustrezne za primerjavo (Postopek 44).
3.3.5.2 Analiza povprečnega števila predpisanih receptov glede na spol zdravnika Preučili smo, kakšno je povprečno število predpisanih receptov glede na spol zdravnika (Postopek 45). To smo preučili za obdobje od leta 2010 do 2019 in rezultat podali na zdravnika oz. zdravnico po enačbi:
Enačba 13: Izračun povprečnega števila predpisanih receptov glede na spol zdravnika Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑖𝑠𝑎𝑛𝑖ℎ 𝑟𝑒𝑐𝑒𝑝𝑡𝑜𝑣 𝑔𝑙𝑒𝑑𝑒 𝑛𝑎 𝑠𝑝𝑜𝑙 𝑧𝑑𝑟𝑎𝑣𝑛𝑖𝑘𝑎
Š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑧𝑑𝑟𝑎𝑣𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣 𝑝𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑙𝑢
23
4 REZULTATI
4.1 IZBOR ZU ZA ANALIZO
Za boljšo preglednost smo v uvodu v Preglednici I zbrali indikacije benzodiazepinov, ki so navedeni vPovzetkih glavnih značilnosti zdravil, na voljo v Centralni bazi zdravil (10).
Na podlagi zbranih indikacij smo se odločili, da bomo iz analize benzodiazepinov izključili klonazepam, saj je edini antiepileptik med benzodiazepini in bi glede na to, da je bilo leta 2018 izdanih 16,7 tisoč receptov (28) z njim, pomembno vplival na statistiko. Pri raziskovalnem delu smo se torej osredotočili predvsem na uporabo benzodiazepinov za zdravljenje nespečnosti. Uporaba vseh benzodiazepinov razen klonazepama in klobazama ni primerna za mlajše od 18 let, zato smo izločili tudi vse recepte oseb mlajših od 18. let.
V analizo pa smo vključili zolpidem (N05CF02), ker deluje podobno kot ostali benzodiazepini in ker je bil za zdravljenje nespečnosti leta 2018 predpisan na kar 82,5%
receptov za hipnotike in sedative (28).
Za kvetiapin (N05AH04) smo v uvodu ugotovili, da deluje drugače kot benzodiazepini, ampak naj bi bilo njegovo predpisovanje v nizkem odmerku zelo razširjeno za zdravljenje nespečnosti (14), zato smo ga prav tako vključili v analizo.
4.2 ANALIZA EKVIVALENTNIH ODMERKOV IZBRANIH ZU
V preglednici III so zbrani DME-ji iz različnih virov in pa vrednosti, ki smo jih mi upoštevali za nadaljnjo analizo. Izbrali smo tiste ekvivalenčne odmerke, za katere iz literatur, ki so navedene v spodnji preglednici, sklepamo, da se uporabljajo za zdravljenje nespečnosti. Pri izbiri pa smo upoštevali tudi v kakšnih odmerkih so ZU prisotne v zdravilih na trgu.
