UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Neja Mavrič
OCENA STOPNJE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI PACIENTOV S SLADKORNO BOLEZNIJO VODENIH
V AMBULANTI ZA SLADKORNO BOLEZEN
diplomsko delo
ASSESSMENT OF HEALTH LITERACY RATES OF DIABETIC PATIENTS MANAGED IN A DIABETIC
CLINIC
diploma work
Mentorica: doc. dr. Andreja Kvas
Somentorica: doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak Recenzentka: viš. pred. mag. Darja Ovijač
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Za strokovno pomoč, usmerjanje in mentorstvo pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorici doc. dr. Andreji Kvas in somentorici doc. dr. Jerneji Farkaš Lainščak. Prav tako gre zahvala viš. pred. mag. Darji Ovijač za recenzijo diplomskega dela in Mojci Blažej Cirej za lektoriranje.
Posebna zahvala gre moji družini, ki me je tekom študija podpirala tako moralno kot tudi finančno in fantu Domnu za vso pomoč in podporo tekom vseh let študija.
Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.
(Eleanor Roosevelt)
IZVLEČEK
Uvod: Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina, oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabiti. Ker je sladkorna bolezen zelo kompleksna, je bistvenega pomena, da je pacient s sladkorno boleznijo dobro zdravstveno pismen. Zdravstvena pismenost je pomemben predpogoj pri pacientovem prevzemanju proaktivne vloge v zvezi z zdravljenjem bolezni in življenjskim slogom ter pri srečanjih z zdravstvenimi delavci in ustanovami. Namen: Namen diplomskega dela je oceniti stopnjo zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo vodenih v ambulanti za sladkorno bolezen. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik za ugotavljanje stopnje splošne in specifične zdravstvene pismenosti in Diabetes Numeracy test. V anketiranje je bilo vključenih 72 pacientov s sladkorno boleznijo, ki so vodeni v ambulanti za sladkorno bolezen.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je splošna zdravstvena pismenost anketirancev dobra/zadostna, saj je bila povprečna vrednost vseh trditev ocenjena s 3,2. Najmanj težav je anketirancem povzročalo razumevanje navodil zdravnika ali farmacevta glede jemanja predpisanih zdravil. Prav tako se je tudi ocena stopnja specifične zdravstvene pismenosti izkazala za dobro/zadostno, saj je bil delež pravilnih odgovorov 79 %. Največ težav je anketirancem povzročalo računanje števila lističev za merjenje krvnega sladkorja za določeno časovno obdobje. Razprava in zaključek: Iz rezultatov raziskave lahko povzamemo, da se je stopnja tako splošne kot tudi specifične zdravstvene pismenosti izkazala za dobro/zadostno.
Kljub dobri/zadostni stopnji zdravstvene pismenosti je potrebno, da se pacienti zavedajo njenega pomena in jo tudi vzdržujejo. Obenem je potrebno, da pacienti poznajo posledice slabe/nezadostne zdravstvene pismenosti in da je njihov cilj doseganje čim višje stopnje zdravstvene pismenosti, saj bo možnosti za zaplete tako manj, prav tako pa bodo tudi izidi zdravljenja ugodnejši.
Ključne besede: načrtovana zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, zdravljenje, zdrav življenjski slog
ABSTRACT
Introduction: Diabetes is a chronic state of the body, where pancreatic cells cannot produce enough insulin or where the body cannot efficiently use the insulin produced. Because diabetes is a very complex disease, it is essential, that the patient with diabetes is health literate. Health literacy is an important prerequisite for taking an active role in treating the disease and an active partner when meeting health workers, physicians, or institutions. Purpose: The purpose of diploma work is to accurately assess the health literacy levels of diabetes patients conducted in diabetes clinics. Methods: In the work was used a descriptive method. As a measuring instrument, a survey was conducted to determine the level of general and specific health literacy as well as the Diabetes Numeracy test. It included 72 diabetic patients who were managed in diabetes clinics. Results: The research has shown the general health literacy of respondents is good/sufficient, with the average score of all statements being 3.2. Respondents had the least problems with understanding the doctor's or pharmacist's instructions regarding the taking of prescribed medications. Rate of specific health literacy was also proven to be good, as the proportion of correct answers was 79 %. Computing caused the most problem for the respondents, where they had to calculate the number of blood sugar test strips over a period of time. Discussion and conclusion:From the results of the research, we can conclude that the level of both general and health literacy of diabetes patients has proved to be good/sufficient.
Despite the good/sufficient level of health literacy, the patients must be aware of its importance and maintain it. At the same time, the patients need to be aware of the consequences of low/
insufficient health literacy Thus, their goal is to achieve the highest possible level of health literacy, as that will reduce the chances of medical complications and the treatment outcomes will be more favorable.
Keywords: planned health education, nurse, treatment, healthy lifestyle
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Sladkorna bolezen ... 2
1.1.1 Sladkorna bolezen tipa 1 ... 3
1.1.2 Sladkorna bolezen tipa 2 ... 4
1.1.3 Sladkorna bolezen v nosečnosti ali gestacijska sladkorna bolezen ... 5
1.1.4 Diagnoza in zdravljenje ... 5
1.1.5 Zdravstvena vzgoja pacientov s sladkorno boleznijo ... 6
1.2 Zdravstvena pismenost ... 8
1.2.1 Stopnje zdravstvene pismenosti ... 9
1.2.2 Zdravstvena pismenost pacientov s sladkorno boleznijo ... 10
2 NAMEN... 12
3 METODE DELA ... 13
3.1 Opis merskega instrumenta ... 13
3.2 Opis vzorca ... 14
3.3 Opis poteka raziskave in analiza podatkov ... 14
4 REZULTATI ... 16
4.1 Predstavitev demografskih podatkov ... 16
4.2 Rezultati o stopnji splošne zdravstvene pismenosti ... 17
4.3 Rezultati o stopnji specifične zdravstvene pismenosti ... 22
5 RAZPRAVA ... 25
6 ZAKLJUČEK ... 28
7 LITERATURA ... 29 8 PRILOGE
8.1 Vprašalnik
KAZALO SLIK
Slika 1: Razumevanje izraza peroralno. ... 20
Slika 2: Razumevanje izraza inkubacijska doba. ... 21
Slika 3: Razumevanje izraza incidenca. ... 21
Slika 4: Razumevanje izraza travma. ... 22
KAZALO TABEL
Tabela 1: Demografski podatki anketirancev. ... 16
Tabela 2: Trajanje sladkorne bolezni anketirancev. ... 17
Tabela 3: Splošna zdravstvena pismenost anketirancev. ... 19
Tabela 4: Specifična zdravstvena pismenost anketirancev. ... 24
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
SZO Svetovna zdravstvena organizacija
ITM Indeks telesne mase
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje OGTT
DNT
ZDA AIDS
UKC
Oralno glukozni tolerančni test
Diabetes numeracy test (lestvica ocenjevanja spretnosti računanja pri sladkorni bolezni)
Združene države Amerike
Acquired immunodeficiency syndrome (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti)
Univerzitetni klinični center
1
1 UVOD
Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v času nosečnosti ali gestacijski diabetes ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša izmed oblik sladkorne bolezni je tipa 2, ki jo ima približno 90 % vseh oseb, ki imajo sladkorno bolezen (NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je v svetu približno 463 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, večina pa jih živi v državah z nizkimi oziroma srednjimi dohodki (WHO – World Health Organization, 2020). Tako kot po svetu je sladkorna bolezen pogosta tudi v Sloveniji. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji več kot 116.000 oseb (5,5 % vseh prebivalcev) s sladkorno boleznijo (NIJZ, 2021). Sladkorna bolezen je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi kroničnih bolezni, takoj za kardiovaskularnimi boleznimi, neoplazmami in boleznimi dihal (Teston et al., 2018). Sladkorna bolezen je zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic velik javnozdravstveni problem.
Ker je sladkorna bolezen zelo kompleksna, je za njeno obvladovanje ključna dobra zdravstvena pismenost. Zdravstvena pismenost je opredeljena kot skupek spretnosti, ki vključujejo sposobnost opravljanja osnovnih bralnih in numeričnih nalog, potrebnih za delovanje v zdravstvenem okolju. Rezultati raziskave Medicare so pokazali, da je več kot tretjina naključno sodelujoče populacije slabo zdravstveno pismene. Slabša zdravstvena pismenost je pogostejša pri pacientih s kroničnimi boleznimi, kot so diabetes, astma, AIDS (Acquired Immuno Deficiency Syndrome) in arterijska hipertenzija (Schillinger et al., 2002).
Temelj zdravstvene pismenosti je zdravstvena vzgoja. Je eden od multidisciplinarnih pristopov za ozaveščanje in zdravljenje sladkorne bolezni, ki se opira na kognitivne sposobnosti in zdravstveno pismenost. Zdravstvena pismenost se nanaša na sposobnost osebe, da išče, obdeluje, razume in uporablja vse potrebne informacije v zvezi s svojim zdravjem. Nezadostno izvedena zdravstvena vzgoja ali nepravilna raba načinov izvedbe zdravstvene vzgoje se kaže kot nižja stopnja zdravstvene pismenosti. Nizka zdravstvena pismenost vodi do slabšega znanja in zmanjšuje sposobnosti pacienta za samovodenje bolezni, poleg tega pa pacient slabše nadzira raven glikemije (Rachmawati et al., 2019).
2
Omenjeni podatki jasno nakazujejo, kakšne so posledice slabe zdravstvene vzgoje in slabe stopnje zdravstvene pismenosti. Zato je doseganje čim višje stopnje zdravstvene pismenosti pri pacientih s sladkorno boleznijo, kot tudi pri vseh z drugimi kroničnimi boleznimi izrednega pomena.
1.1 Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je tihi morilec in ena najpogostejših bolezni današnjega časa. Je oblika presnovne motnje, pri kateri imajo pacienti povišane vrednosti glukoze v krvi, ker trebušna slinavka ne proizvaja zadostne količine inzulina. To je hormon, ki z usmerjanjem celic pomaga uravnavati raven glukoze v krvi in s tem zavira tvorbo glukoze v jetrih. Poznamo tri glavne vrste sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2 in sladkorno bolezen v nosečnosti ali gestacijski diabetes (Khan et al., 2019).
Resnost in pojavnost simptomov pri sladkorni bolezni je odvisna tako od vrste kot tudi od trajanja sladkorne bolezni. Pri nekaterih bolnikih bolezen v prvih letih poteka asimptomatsko, predvsem pri tistih, ki zbolevajo za sladkorno boleznijo tipa 2. Pri drugih se sladkorna bolezen kaže z izrazito hiperglikemijo, še posebej je to vidno pri otrocih z izrednim pomanjkanjem inzulina. Poleg hiperglikemije se pri otrocih izrazito kažeta še izguba teže in zamegljen vid. To so znaki, ki se lahko pojavijo tudi pri odraslih (Kharroubi, Darwish, 2015).
Vzroki za pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 so posledica sedečega načina življenja, nezdravih prehranjevalnih navad, čezmerne telesne teže in debelosti. Velik razlog za skrb je, da je sladkorna bolezen ena izmed desetih najbolj smrtnih bolezni. Razširjenost sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2 naj bi znašala 9,3 %, kar prizadene okoli 463 milijonov ljudi po vsem svetu.
Razširjenost sladkorne bolezni naj bi do leta 2030 narasla na 10 %, do leta 2045 pa na 11 %.
Zaradi tako velikega pričakovanega porasta razširjenosti sladkorne bolezni v prihodnjih letih je še bolj pomembno, da ljudje upoštevajo smernice o zdravem življenjskem slogu in v primeru zbolelosti smernice obvladovanja sladkorne bolezni, ki imajo temeljno vlogo pri izboljšanju zdravstvenega stanja in zmanjševanju zapletov (Al-Ali et al., 2020). Tako kot velik porast sladkorne bolezni bremeni svetovno populacijo, prav tako porast pacientov s sladkorno boleznijo bremeni tudi Slovenijo. V Sloveniji vsako leto na novo odkrijejo okoli 10.000 pacientov s sladkorno boleznijo (NIJZ, 2021).
3
1.1.1 Sladkorna bolezen tipa 1
Za sladkorno bolezen tipa 1 lahko rečemo, da ni imunsko povzročena. Ta oblika sladkorne bolezni se je v preteklosti najpogosteje pojavljala pri otrocih in mladostnikih, vendar v zadnjih letih ni več tako. Vse pogosteje se simptomi in znaki sladkorne bolezni tipa 1 pojavljajo tudi pri odraslih osebah, čeprav ta oblika sladkorne bolezni še vedno prevladuje med otroško populacijo. Zato lahko rečemo, da starost ni več neposredno vezana na pojavnost sladkorne bolezni tipa 1. Pri otrocih je najbolj kritičen čas za pojav sladkorne bolezni med 5. ter 7. letom starosti, drugo obdobje pa je čas pred oziroma med puberteto. Znaki, ki očitno nakazujejo na sladkorno bolezen tipa 1, so polidipsija, polifagija in poliurija, poleg naštetih simptomov je seveda pridružena tudi hiperglikemija. Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno, da se pogosteje pojavlja pri dečkih oziroma pri moških kot pa pri ženskah (Atkinson et al., 2013).
Kljub naraščajoči razširjenosti in predvidljivim stopnjam na začetku sladkorno bolezen tipa 1 pogosto spregledamo. Simptomi v začetku bolezni predstavljajo izziv tako zdravstvenim delavcem kot tudi staršem, saj se ne ujemajo z resnostjo stanja. Po nastopu smrti beta celic, ki so v trebušni slinavki, postane regulacija glukoze v krvi za paciente veliko težja, posledica tega pa je visoka raven glukoze v krvi. Klinično se to stanje kaže s stalno lakoto, izgubo telesne teže, prisoten pa je tudi zamegljen vid (Jackson et al., 2018).
Razširjenost sladkorne bolezni tipa 1 je bila med evropsko populacijo ocenjena na 0,4 %.
Omeniti velja tudi, da je tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 pri otrocih, pri katerih ima eden od staršev to bolezen, 6 %, kar je kar 15-krat višje kot pri običajnem prebivalstvu (Moheb Alian et al., 2019).
Rezultati nekaterih longitudinalnih študij kažejo, da se pri 50 % mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 v roku dvajsetih let pojavijo zapleti, ki so vezani na sladkorno bolezen, vključno z arterijsko hipertenzijo, nevropatijo in retinopatijo. Prav tako pa se pri mladostnikih s to obliko sladkorne bolezni pojavlja večje tveganje za čezmerno telesno težo ali celo debelost, kar pa predstavlja še dodatno zdravstveno tveganje. Pojavnost zapletov se razlikuje glede na spol, in sicer ženske poročajo o višji stopnji pojavnosti zapletov kot moški (Monaghan et al., 2015).
Raziskave so pokazale, da se srčno-žilni zapleti kar desetkrat pogosteje pojavijo med pacienti s sladkorno boleznijo tipa 1 kot pa med tistimi, ki nimajo sladkorne bolezni (Intensive, 2005).
4
1.1.2 Sladkorna bolezen tipa 2
Sladkorna bolezen tipa 2 je velik globalni problem, prizadene 415 milijonov ljudi, od tega 215 milijonov moških in 200 milijonov žensk. Do leta 2040 se pričakuje povečanje obolevnosti s sladkorno boleznijo na 642 milijonov ljudi, od tega je sladkorne bolezni tipa 2 90–95 %.
Tendenca naraščanja epidemije sladkorne bolezni tipa 2 je prisotna po vsem svetu, še posebej v Evropi, Južni Ameriki, Afriki in tudi Vzhodni Aziji (Malencia et al., 2017).
Sladkorna bolezen tipa 2 je posledica interakcij različnih dejavnikov, pri čemer gre za interakcijo genske predispozicije in vedenja, zraven pa se vključujejo še dejavniki okolja.
Čeprav genska podlaga za pojav sladkorne bolezni tipa 2 še ni znana, obstajajo močni dokazi, da spremenljivi dejavniki tveganja, kot so debelost in telesna nedejavnost, predstavljajo glavne negenetske determinante za sladkorno bolezen tipa 2 (Tuomilehto et al., 2001).
Velik vpliv na tako nagel porast in razširjenost sladkorne bolezni tipa 2 v zadnjih desetletjih ima okolje. Prav zato je zelo pomembno, da dobro razumemo okoljske dejavnike, saj to omogoča dobro razumevanje epidemije sladkorne bolezni (Bellou et al., 2018).
V raziskavi, ki so jo opravili Bellou in sodelavci (2018), so ugotavljali dejavnike tveganja za pojavnost sladkorne bolezni, in sicer so v tej raziskavi izvedli preslikavo okoljskih dejavnikov in biomarkerjev, ki so jih preučili kot povezavo s pojavnostjo sladkorne bolezni tipa 2.
Rezultati so pokazali, da je povečano uživanje predelanega mesa in pijač, ki so sladkane s sladkorjem, povezano z drugimi dejavniki nezdravega življenjskega sloga, vsi skupaj pa so pokazali pomembno povezavo s pojavnostjo sladkorne bolezni tipa 2. Ti dejavniki so telesna nedejavnost, povišan indeks telesne mase (ITM), kajenje in nezdrave prehranjevalne navade.
Zelo pomemben podatek je, da polnozrnati izdelki ugodno vplivajo na sladkorno bolezen, saj imajo visoko vsebnost vlaknin, ki upočasnijo praznjenje želodca in posledično upočasnijo sproščanje glukoze v krvni obtok. Rezultat tega je zmanjšan odziv na inzulin po obroku, ki lahko izboljša občutljivost na inzulin. Zanimiva ugotovitev je, da zmerno uživanje alkohola preventivno deluje na razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Zmerne količine alkohola namreč povečajo občutljivost na inzulin, nižajo odpornost proti inzulinu na tešče, prav tako pa nižajo tudi koncentracije glikiranega hemoglobina.
Sladkorno bolezen tipa 2 se povezuje tudi z gestacijskim diabetesom. Namreč ženske, ki so imele gestacijski diabetes, imajo v prihodnosti vsaj sedemkrat večje tveganje za razvoj
5
sladkorne bolezni tipa 2 kot pa ženske, pri katerih je nosečnost potekala normoglikemično (Bellamy et al., 2009).
1.1.3 Sladkorna bolezen v nosečnosti ali gestacijska sladkorna bolezen
Gestacijska sladkorna bolezen se pojavi pri 2–9 % vseh nosečnosti in je povezana z mnogimi zapleti pri ženskah in tudi pri plodu. Tveganje za perinatalno smrtnost se z gestacijsko sladkorno boleznijo ne poveča, poveča pa se tveganje za makrosomijo. Druga perinatalna tveganja, ki se lahko pojavijo, so distocija ramen, razne poškodbe ob rojstvu, kot so zlomi kosti in paraliza živcev pa tudi hipoglikemija. Dolgoročni škodljivi učinki na zdravje, ki se pojavijo pri dojenčkih, ki so rojeni materam z nosečniško sladkorno boleznijo, so trajno poslabšanje tolerance za glukozo, debelost v poznejši dobi in oslabljene intelektualne sposobnosti. Pri ženskah z gestacijsko sladkorno boleznijo se pojavlja visoko tveganje za razvoj kasnejše sladkorne bolezni (Crowther et al., 2005).
Razširjenost gestacijske sladkorne bolezni se povečuje vzporedno s čezmerno telesno težo in debelostjo med ženskami v času nosečnosti. Zato je zelo pomembno, da so ženske v času nosečnosti telesno dejavne in s tem preprečijo čezmerno povišanje telesne mase. Rezultati raziskave kažejo, da redna telesna dejavnost, ki mora biti razporejena čez vso nosečnost, zmanjša povečanje telesne mase, s tem pa se manjša tveganje za nastanek gestacijske sladkorne bolezni (Barakat et al., 2018).
1.1.4 Diagnoza in zdravljenje
Sladkorno bolezen je možno diagnosticirati na več načinov, in sicer na podlagi meritev glukoze na tešče, z izvajanjem OGTT (oralno glukozni tolerančni test) in s HbA1c testom (delež glikiranega hemoglobina). Za meritev glukoze na tešče je treba biti 8 ur tešč, kar pomeni, da oseba v tem času ne sme zaužiti nobene hrane in pijače. Sladkorna bolezen je potrjena, če je raven glukoze na tešče ≥ 7,0 mmol/L. OGTT je 2-urni test, pri katerem se preverja raven glukoze v krvi pred in po zaužitju 75 g glukoze, raztopljene v 2–3 dcl vode. Diagnoza je potrjena, če je vrednost glukoze v krvi po dveh urah ≥ 11,1 mmol/L. OGTT test se izvaja, če je vrednost glukoze na tešče od vključno 6,1 do vključno 6,9 mmol/L. Še zadnji način za
6
odkrivanje sladkorne bolezni je HbA1c test, pri katerem se pri osebi meri povprečno raven glukoze v krvi v zadnjih dveh do treh mesecih. Diagnoza je potrjena pri HbA1c ≥ 6,5 %, vendar ta metoda še ni priporočena za diagnozo sladkorne bolezni (Ravnik Oblak, 2016).
Zdravljenje sladkorne bolezni vključuje različne dejavnike, nekateri od teh so specifični, drugi pa globalni. Na splošno vsi dejavniki vključujejo neprestano zdravstveno vzgojo in spreminjanje oziroma prilagajanje življenjskega sloga od trenutka, ko je bila postavljena diagnoza sladkorne bolezni. Pacientom se priporoča, da se držijo dejavnikov zdravega življenjskega sloga, kot so zdrava prehrana, pravila in redna uporaba zdravil, bodisi inzulina, bodisi peroralnih anidiabetikov. Pomembna je tudi redna telesna dejavnost in samonadzor glukoze v krvi. Življenje s kronično boleznijo je lahko zelo zahtevno, saj popolnoma spremeni življenja pacientov pa tudi njihovih svojcev (da Silva et al., 2018).
1.1.5 Zdravstvena vzgoja pacientov s sladkorno boleznijo
Slabo vodena sladkorna bolezen je povezana z dolgotrajnimi poškodbami, disfunkcijo in odpovedjo številnih organov, zlasti oči (retinopatija), kar je glavni vzrok slepote, še posebej pri odraslih ljudeh s sladkorno boleznijo. Poleg oči sladkorna bolezen vpliva tudi na druge organske sisteme, kot so ledvice (nefropatija), saj kar 12 do 20 % ljudi s sladkorno boleznijo umre zaradi ledvičnega poslabšanja, in živci (nevropatija), kar prizadene do 50 % ljudi s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen močno vpliva tudi na bolezni srca in žilja ter na možgansko-žilne bolezni, saj je stopnja srčno-žilnih bolezni, predvsem srčne kapi, od 2 do 4- krat večja pri pacientih s sladkorno boleznijo kot pri osebah, ki sladkorne bolezni nimajo. Zato je pomen zdravstvene vzgoje o sladkorni bolezni pri izboljšanju samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo ključnega pomena za preprečevanje zapletov in dobro seznanjenost o sladkorni bolezni (Rashed et al., 2016).
Adam in sodelavci (2018) opisujejo zdravstveno vzgojo pacientov s sladkorno boleznijo kot ključno za sprejemanje pravih odločitev glede bolezni. Zdravstvena vzgoja vključuje znanje, veščine, sposobnost in zaupanje pri vsakodnevnih odločitvah, izbiranje in sprejemanje pozitivnih sprememb v vedenju in soočanje s čustvenimi vidiki posameznikove bolezni v okviru njegovega življenja. Rasoul in sodelavci (2019) so predstavili zdravstveno vzgojo kot pospeševanje znanja, spretnosti in pacientovih sposobnosti, potrebnih za vodenje sladkorne
7
bolezni. Nanaša se na podporo, ki je potrebna za izvajanje in ohranjanje spretnosti in vedenja, ki je stalno potrebno za vodenje sladkorne bolezni.
Glavnino nefarmakološkega zdravljenja sladkorne bolezni pravzaprav predstavlja kontinuirana zdravstvena vzgoja. Cilj kontinuirane zdravstvene vzgoje je zmanjšati morebitne zaplete bolezni tako za posameznika kot tudi za njegove svojce. Zdravstvena vzgoja pacientov običajno poteka med kontrolnim pregledom in posvetom v ambulanti. Teme zdravstvene vzgoje so različne in lahko vključujejo zaplete bolezni, ki prizadenejo spodnji ud (žilne bolezni), nevropatske spremembe, nego ran, oceno obutve in nego stopal. Zdravstvena vzgoja se lahko prilagaja zdravljenju, sposobnosti pacienta ali zapletom v zvezi z njegovo boleznijo.
Zdravstvena vzgoja, ki jo izvajajo zdravstveni delavci, bi morala pacienta s sladkorno boleznijo vključiti v vse strategije za samooskrbo glede sladkorne bolezni, saj bi s tem zmanjšali njene zaplete (Yuncken et al., 2020).
Poznamo več učnih metod, ki jih uporabljamo v procesu zdravstvene vzgoje. Učna metoda, ki jo najprej izberemo, je razlaga. Lahko tudi predavanje, če imamo večjo skupino pacientov. Če zdravstvena vzgoja poteka v skupini, lahko uporabimo tudi skupinsko razpravo. Pogosto se uporablja tudi metoda praktičnega dela in metoda prikaza videoposnetkov (Abd-El Mohsen, Mohamed Shehata, 2020).
Zdravstvena vzgoja pacientov s sladkorno boleznijo je zelo pomembna, saj vpliva na pacientovo samovodenje bolezni. Lahko je aktivna in pasivna. Tisti pacienti, ki aktivno sodelujejo v procesu zdravstvene vzgoje, imajo tudi večji nadzor nad lastno boleznijo, posledično pa tudi boljše izide zdravljenja, zato bi moralo biti aktivno sodelovanje sestavni del zdravstvene vzgoje pacienta. Pacienti, ki imajo teoretično in praktično znanje o samovodenju bolezni, lahko pozitivno vplivajo na izid bolezni. Poučen pacient lahko optimizira nadzor presnove vključno s samokontrolo krvi in nadzor nad prehrano, zna lajšati simptome bolezni in ravnati v primerih poslabšanja bolezni, preprečuje ter obvladuje mikro in makrožilne zaplete, ima pozitiven odnos do bolezni, poleg tega pa spoštuje in upošteva zdravnikova navodila in odločitve glede zdravljenja sladkorne bolezni. Zdravstvena vzgoja je dokaj zapleten proces, ki se med pacienti razlikuje. Najbolje in najbolj učinkovito je, da se jo začne izvajati takoj po postavljeni diagnozi novoodkrite sladkorne bolezni. Pristop v procesu zdravstvene vzgoje mora biti osredotočen na pacientove potrebe, vrednote in strategije obvladovanja, saj je to predpogoj za začetek terapevtskega učenja za paciente. Ta pristop omogoča pacientom, da izboljšajo
8
znanje in spretnosti ne samo glede bolezni, pač pa tudi glede zdravljenja (Kosti, Kanakari, 2012).
Glavni cilj zdravstvene vzgoje so zdravstveno pismeni pacienti. Soares Crespo in sodelavci (2020) poudarjajo, da bi morala biti zdravstvena pismenost pacientov skozi celoten proces zdravljenja sladkorne bolezni bolj vključena v sam proces, saj koncept zdravstvene pismenosti upošteva vlogo pacientov, da razumejo in uporabljajo informacije z zvezi z boleznijo in njenimi zapleti. Te sposobnosti bi lahko izboljšale vedenje pacientov s sladkorno boleznijo in zmanjšale zaplete, ki se lahko pojavijo pri jemanju predpisane terapije in pri neupoštevanju načel zdravega življenjskega sloga. Rezultat tega pa je boljši potek zdravljenja sladkorne bolezni.
1.2 Zdravstvena pismenost
Na splošno je pismenost sposobnost branja, pisanja in govorjenja jezika kot koncept za reševanje in razumevanje problemov z zadostno strokovnostjo za funkcioniranje na delovnem mestu in v družbi, doseganje ciljev, razvijanje znanja in doseganje individualnih potencialov (Ishikawa, Kiuchi, 2010).
Ko se je razvil koncept zdravstvene pismenosti sta bila njegova opredelitev in razlaga, kako vpliva na naše zdravje, raznovrstna. Kasneje se je začel pojavljati večji poudarek na perspektivi, da zdravstvena pismenost ne predstavlja le potrebnih veščin, ki jih posameznik potrebuje za obdelavo informacij, ki so povezane z zdravjem, pač pa tudi zahteve zdravstvenega sistema za prenos informacij in navodil (Cavanaugh, 2011).
Zdravstvena pismenost je pomembna determinanta zdravja. Obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakdanje odločitve, povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in zdravstveno oskrbo. Zdravstvena pismenost je ključna za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastni zdravje (NIJZ, 2019).
Izraz zdravstvena pismenost je bil uveden v 70. letih prejšnjega stoletja. Zdravstvena pismenost pomeni dajanje lastnega zdravja, zdravja svoje družine in skupnosti v kontekst, razumevanje, kateri dejavniki vplivajo na to in vedenje, kako jih obravnavati. Posameznik z ustrezno stopnjo zdravstvene pismenosti lahko prevzame odgovornost za lastno zdravje, zdravje svoje družine in skupnosti. Prav tako je zdravstvena pismenost opisana kot sposobnost umestitve zdravja v
9
kontekst, razumevanje dejavnikov, ki vplivajo nanj, in védenje, kako se z njimi spoprijeti.
Posameznik z ustrezno stopnjo zdravstvene pismenosti je sposoben prevzeti odgovornost za svoje zdravje tako kot tudi za zdravje družine in skupnosti (Sørensen et al., 2012).
Zdravstvena pismenost je doseganje ravni znanja, osebnih spretnosti in zaupanja, da bi s spreminjanjem osebnega načina življenja in življenjskih razmer ukrepali za izboljšanje zdravja oseb in skupnosti. Tako zdravstvena pismenost pomeni več kot biti sposoben brati in pisati. Z izboljšanjem dostopa ljudi do zdravstvenih informacij in zmožnosti njihove učinkovite uporabe je zdravstvena pismenost ključnega pomena za krepitev družbene vloge posameznika (WHO, 2013).
Za zdravstveno pismenost na splošno velja, da vsebuje dva značilna elementa, in sicer: tistega, ki temelji na nalogah, in tistega, ki temelji na spretnostih. Pismenost, ki temelji na nalogah, se osredotoča na obseg, v katerem lahko oseba opravlja ključne naloge opismenjevanja, to pa vključuje branje osnovnega besedila in pisanje preproste izjave. Pismenost, ki temelji na veščinah, se osredotoča na znanje in veščine, ki jih mora imeti odrasla oseba za opravljanje omenjenih nalog (Nutbeam, 2009).
1.2.1 Stopnje zdravstvene pismenosti
Nutbeam (2000) je predstavil tri stopnje zdravstvene pismenost, skozi katere napredujejo pacienti. Kot osnovno raven je postavil funkcionalno zdravstveno pismenost, druga raven je interaktivna zdravstvena pismenost, tretja in najvišja raven pa je kritična zdravstvena pismenost:
funkcionalna zdravstvena pismenost: zadostne osnovne veščine branja in pisanja, da lahko učinkovito delujemo v vsakdanjih situacijah.
Interaktivna zdravstvena pismenost: naprednejše kognitivne in pismene spretnosti, ki jih lahko skupaj s socialnimi veščinami aktivno uporabljamo v vsakdanjih dejavnostih, pridobivamo informacije in pridobivamo pomen iz različnih oblik komunikacije in uporabljamo nove informacije v spreminjajočih se okoliščinah.
Kritična zdravstvena pismenost: naprednejše kognitivne sposobnosti, ki jih je mogoče skupaj s socialnimi veščinami uporabiti za kritično analizo informacij in za uporabo teh informacij za večji nadzor nad življenjskimi dogodki in situacijami.
10
Nutbeamov tristopenjski koncept zdravstvene pismenosti pomeni, da naprednejše veščine vodijo k večji avtonomiji in osebni moči, kar na koncu vodi do odločitev in vedenja, ki krepijo zdravje (Frisch et al., 2012).
Poleg Nutbeama sta tri stopnje zdravstvene pismenosti predstavila tudi Schulz in Nakamoto (2005). Koncept zdravstvene pismenosti sta označila kot:
deklarativno znanje: znanje, povezano z zdravstvenimi težavami, da se lahko naučimo, kako pristopiti k težavam, ki se pojavijo pri zdravljenju.
Postopkovno znanje: znanje in izkušnje za uporabo znanja in uporabo zdravstvenih informacij v določenem kontekstu.
Presoja spretnosti: sposobnost presoje na podlagi znanja, ki je potrebno za reševanje novih situacij (Schulz, Nakamoto, 2005).
1.2.2 Zdravstvena pismenost pacientov s sladkorno boleznijo
Pri sladkorni bolezni je zdravstvena pismenost povezana z znanjem o sladkorni bolezni, vodenjem sladkorne bolezni ter s samooskrbo in nadzorom nad krvnim sladkorjem.
Zdravstvena pismenost lahko zagotovi tudi boljše razumevanje razlik, ki se pojavljajo med pacienti s sladkorno boleznijo. Poleg tega pa zdravstvena pismenost pri pacientih s sladkorno boleznijo pripomore k boljšim zdravstvenim rezultatom, vključno s pridobitvijo novih znanj, izboljšanju samoučinkovitosti in vedenjem, ki je povezano z zdravjem, kar pripomore k boljšim rezultatom nadzora glikemije (Cavanaugh, 2011).
Zdravstvena pismenost predstavlja enega od dejavnikov za uspešno vodenje sladkorne bolezni.
Pacienti, ki imajo znanje o svoji bolezni, bolj verjetno izvajajo intervencije, ki pozitivno vplivajo na njihovo bolezen. Torej višja kot je raven znanja, večja je verjetnost za boljše izide zdravljenja (Monfared et al., 2019). Visoka stopnja zdravstvene pismenosti je povezana z izboljšanimi sposobnostmi samooskrbe populacije, z ustreznejšim nadzorom in obvladovanjem kroničnih bolezni, z večjo dostopnostjo in ustreznejšo uporabo zdravstvenih storitev, z nižjimi stroški delovanja zdravstvenega sistema – tudi zaradi manjše uporabe drugih storitev, in z boljšimi zdravstvenimi izidi (Babnik et al., 2019).
Zdravstvena pismenost je zelo pomembna v sklopu obravnave sladkorne bolezni. Različne raziskave so odkrile pomembno povezavo med neustrezno zdravstveno pismenostjo in slabimi
11
zdravstvenimi rezultati. Tako je nizka zdravstvena pismenost povezana z manjšo verjetnostjo razumevanja diagnoz, zdravljenja in upoštevanja navodil za jemanje zdravil. Ljudje z nizko zdravstveno pismenostjo navadno manj razumejo potrebe in koristi uporabe storitev in preventivne oskrbe, vključno s presejalnimi testi za sladkorno bolezen. Poleg vsega je nizka stopnja zdravstvene pismenosti prisotna predvsem pri priseljencih, nepismenih ljudeh, ljudeh z nizkimi dohodki in starejših ljudeh, kjer je povezana z upadom nekaterih kognitivnih sposobnosti, med katerimi je najbolj izpostavljen spomin, kar pa pri učinkovitem zdravljenju sladkorne bolezni predstavlja veliko težavo (Simon et al., 2014).
Slaba zdravstvena pismenost pri pacientih s sladkorno boleznijo je povezana s povečano smrtnostjo. Stopnja smrtnosti pri pacientih s sladkorno boleznijo z nizko zdravstveno pismenostjo je kar 1,5-krat višja kot pri pacientih s sladkorno boleznijo z ustrezno zdravstveno pismenostjo. Prav tako pacienti z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti pogosto trpijo zaradi zapletov retinopatije, poleg tega pa so tudi manj uspešni pri nadzoru glukoze v krvi (Pashaki et al., 2019).
12
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je oceniti stopnjo zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za sladkorno bolezen. Cilji diplomskega dela so:
preučiti, kakšna je stopnja splošne zdravstvene pismenosti pri pacientih s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za sladkorno bolezen,
ugotoviti, kakšna je stopnja specifične zdravstvene pismenosti pri pacientih s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za sladkorno bolezen,
preučiti, ali imajo pacienti s sladkorno boleznijo zadostno znanje za samovodenje bolezni.
13
3 METODE DELA
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Pregledana je bila domača in tuja strokovna ter znanstvena literatura, ki smo jo iskali v različnih podatkovnih zbirkah, kot so MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect in PubMed. Pregledali smo tudi spletni strani NIJZ in SZO. Iskanje literature je potekalo od novembra 2020 do marca 2021. Iskali smo jo s pomočjo naslednjih ključnih besed in besednih zvez: zdravstvena vzgoja/health education/education, življenjski slog/healthy lifestyle, zdravljenje sladkorne bolezni/treatment of diabetes mellitus, zdravstvena pismenost/health literacy. Med vključitvenimi kriteriji iskanja literature smo upoštevali literaturo, ki je bila izdana med letoma 2009 in 2021, objavljena v znanstvenih in strokovnih recenziranih revijah, napisana v slovenskem in/ali angleškem jeziku in ima omogočen dostop v celotnem obsegu.
Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je temeljila na anketnem vprašalniku.
3.1 Opis merskega instrumenta
Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik (priloga 1), ki je nastal na podlagi pregleda in analize obstoječe literature. Vprašanja so bila v celoti povzeta po vprašalniku zavoda Viva: raziskava o zdravstvenem opismenjevanju v Sloveniji (Kojić, 2013) in po prevodu vprašalnika (avtor prevoda Skok in sodelavci, 2019) za paciente s sladkorno boleznijo – Diabetes Numeracy test (DNT) Univerze Vanderbilt (Huizing et al., 2008, cit. po Skok et al., 2019), za kar smo predhodno dobili dovoljenje. Anketni vprašalnik je bil izdelan v programu Word, čemur je sledilo pilotno anketiranje petih pacientov v ambulanti za paciente s sladkorno boleznijo, to smo izvedli meseca maja 2021. Vprašalnik se je po pilotnem testiranju izkazal za ustreznega, zato je za potrebe raziskave ostal nespremenjen in v papirnati obliki.
Vprašalnik je sestavljen iz treh sklopov:
prvi sklop vprašalnika vsebuje pet vprašanj, ki se nanašajo na demografske podatke sodelujočih,
v drugem sklopu je petindvajset vprašanj o splošni zdravstveni pismenosti. Uporabljena je bila Likertova lestvica: 1 – zelo težko, 2 – težko, 3 – enostavno , 4 – zelo enostavno ter 5 – ne vem. Z oceno po Likertovi lestvici so anketiranci odgovarjali na vprašanja, kako zahtevna se jim zdi določena trditev. Poleg tega smo ocenjevali še izraze, kot so
14
inkubacijska doba, incidenca, peroralno, travma in degeneracija. Ta del vprašalnika je bil povzet po Kojič in sodelavci (2013).
Zadnji sklop vprašalnika vsebuje devet vprašanj o specifični zdravstveni pismenosti anketirancev. Ta vprašanja so bila računskega tipa, povzeta po prevodu vprašalnika DNT (Huizing in sod., 2008 cit. po Skok in sod., 2019).
Za oceno stopnje zdravstvene pismenosti je bila uporabljena številska lestvica z ocenami od 1 do 5. Morris in sodelavci (2006) opredeljujejo, da povprečne vrednosti od 1 do 2 na lestvici od 1 do 5 predstavljajo slabo/nezadostno stopnjo zdravstveno pismenost. Oceni 1 in 2 nakazujeta, da pacienti ne znajo brati in ne razumejo zdravstvenega besedila, medtem ko ocena od 3 do 5 nakazuje, da pacienti nimajo težav pri branju in razumevanju besedila, kar kaže na dobro/zadostno zdravstveno pismenost.
3.2 Opis vzorca
Uporabljen je bil namenski vzorec pacientov s sladkorno boleznijo, ki so vodeni v ambulanti za paciente s sladkorno boleznijo Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V anketiranje je bilo vključenih 72 oseb, moški in ženske, stari med 20 in 65 let, ne glede na stopnjo izobrazbe in trajanje sladkorne bolezni. Po končanem anketiranju je bilo od 72 razdeljenih anketnih vprašalnikov 60 anketnih vprašalnikov ustrezno izpolnjenih (izpolnjenih v celoti) in ti so bili vključeni v statistično analizo. 12 (20 %) anketnih vprašalnikov je bilo neustrezno izpolnjenih. Neustrezno izpolnjeni anketni vprašalniki so bili obravnavani kot prostovoljni izstop anketiranca iz raziskave.
3.3 Opis poteka raziskave in analiza podatkov
Za anketiranje pacientov s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za paciente s sladkorno boleznijo, smo predhodno (dne, 12. 4. 2021) dobili dovoljenje Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Prav tako je anketiranje odobrila Interna klinika UKC Ljubljana, Skupina za raziskovanje v zdravstveni in babiški negi UKC Ljubljana ter Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (številka dokumenta 0120-194/2021/9). Pacienti so vprašalnik izpolnili ob čakanju na kontrolni pregled ali po njem.
15
Starejšim pacientom smo pomagali pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika, če so to potrebovali, pri tem pa smo bili popolnoma nepristranski. Pomagali smo jim pri branju ali pisanju odgovorov. Raziskava je potekala v mesecu maju 2021.
V raziskavi so sodelovali pacienti, ki so se za to odločili samostojno. Vsem sodelujočim je bila zagotovljena anonimnost. Omogočeno jim je bilo, da so lahko kadarkoli izstopili iz raziskave.
Podatke, ki smo jih pridobili z anketiranjem, smo analizirali z opisno statistiko (aritmetična sredina in standardni odklon, število in odstotek). Rezultati so predstavljeni v grafih in tabelah, ki smo jih oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016.
16
4 REZULTATI
Rezultati so predstavljeni v treh sklopih, tako kot je zasnovan anketni vprašalnik. V prvem sklopu so predstavljeni demografski podatki anketirancev, sledi drugi sklop z rezultati o stopnji splošne zdravstvene pismenosti, v zadnjem, tretjem sklopu pa so predstavljeni rezultati stopnje specifične zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za paciente s sladkorno boleznijo.
4.1 Predstavitev demografskih podatkov
Demografski podatki anketirancev so prikazani v tabeli 1, kjer predstavimo število (n) in odstotek anketirancev (%). Od 60 anketirancev jih je 50 % (n = 30) moških in prav tako 50 % (n = 30) je žensk.
Tabela 1: Demografski podatki anketirancev
n %
Spol
Moški 30 50
Ženski 30 50
Starost
20–35 9 15
36–50 9 15
51–65 14 23
65 in več 28 47
Izobrazba
(Ne) dokončana osnovna šola 3 5
Poklicna šola 14 23
Srednja šola 25 42
Univerzitetna 17 28
Magisterij/doktorat 1 2
Poleg spola anketirancev nas je zanimala tudi starost in stopnja izobrazbe. V največji meri so sodelovali anketiranci, ki spadajo v starostno skupino 65 let in več, takih je bilo 47 % (n = 28).
Najmanj anketirancev je bilo iz starostne skupine od 20–35 let in od 36–50 let. Največji delež anketirancev je končal srednjo šolo, in sicer 42 % (n = 25). Kar nekaj izmed anketirancev ima univerzitetno izobrazbo, takih je 28 % (n = 17). Le en izmed pacientov ima magistrsko izobrazbo.
17
Tabela 2 prikazuje podatke o trajanju sladkorne bolezni pri pacientih. Največ anketirancev, 30
% (n = 18), ima sladkorno bolezen < 5 let, najmanjši delež pacientov s sladkorno boleznijo, in sicer 10 % (n = 6), pa sodi v skupino trajanja sladkorne bolezni od 16 do 20 let.
Tabela 2: Trajanje sladkorne bolezni anketirancev Trajanje sladkorne bolezni (leta) n %
< 5 18 30
6–10 12 20
11–15 11 18
16–20 6 10
> 20 13 22
V sklopu demografskih podatkov nas je zanimalo še, kako si anketiranci zdravijo sladkorno bolezen, rezultati načina zdravljenja so predstavljeni na sliki 1. Največ anketirancev, 33 % (n
= 20), zdravi sladkorno bolezen z inzulinom. Sledi jim 25 % anketirancev (n =15), ki se zdravijo s tabletami. Eden izmed anketirancev (2 %) je izbral možnost drugo.
Slika 1: Način zdravljenja sladkorne bolezni pri anketirancih
4.2 Rezultati o stopnji splošne zdravstvene pismenosti
Del vprašalnika o splošni zdravstveni pismenosti je vseboval 25 vprašanj, in sicer so anketiranci odgovarjali na trditve, kjer so lahko izbirali med petimi možnostmi (1 – zelo težko,
12%
25%
33%
2%
12%
8%
8%
dieta tablete inzulin dieta+inzulin dieta+tablete dieta+tablete+inzulin tablete+inzulin
18
2 – težko, 3 – enostavno, 4 – zelo enostavno in 5 – ne vem), izbrali pa so lahko le en odgovor.
Rezultati, ki se nanašajo na splošno zdravstveno pismenost, so predstavljeni v tabeli 3, kjer prikazujemo aritmetično sredino (x̅) ter standardni odklon (σ).
Najmanj težav je anketirancem povzročalo razumevanje navodil zdravnika ali farmacevta glede jemanja predpisanih zdravil (x̅ = 3,55). Anketiranci imajo največ težav z zamenjavo izbranega zdravnika ali specialista (x̅ = 2,78).
19
Tabela 3: Splošna zdravstvena pismenost anketirancev
Trditve
𝐱̅ 𝛔
Najti podatke o znakih in zdravljenju vaše bolezni 3,33 0,73 Vedeti, kaj morate storiti v primeru, kadar potrebujete nujno medicinsko
pomoč 3,47 0,75
Razumeti zdravnika, ko vam govori o vašem stanju in različnih možnostih
zdravljenja 3,42 0,74
Sodelovati v pogovoru z zdravnikom in mu zastavljati vprašanja 3,38 0,74 Razumeti navodila za uporabo, ki jih dobite ob zdravilu 3,38 0,64 Razumeti navodila zdravnika ali farmacevta glede jemanja predpisanih
zdravil oz. ustrezne terapije 3,55 0,62
Presoditi prednosti in slabosti različnih možnosti zdravljenja 3,08 0,91 Presoditi, kdaj potrebujete drugo mnenje, ki ga dobite pri drugem
zdravniku 3,02 0,87
Presoditi, katerega specialista potrebujete ob določeni zdravstveni težavi 3,05 0,83 Presoditi, če so informacije o bolezni, ki jih dobite v medijih, zanesljive 2,90 1,07 Najti podatke o tem, kako se lotiti nezdravih navad, kot so kajenje,
premajhna telesna dejavnost in pretirano pitje alkohola 3,32 0,75 Najti podatke o tem, kako se spopadati s psihičnimi težavami, kot sta stres
in depresija 3,00 0,99
Najti podatke o tem, kako preprečevati dejavnike tveganja, kot so prevelika
telesna teža, visok krvni tlak in visok holesterol 3,17 0,76 Razumeti, zakaj potrebujete cepljenje, denimo proti gripi 3,35 0,86 Razumeti, zakaj se morate udeleževati preventivnih presejalnih programov 3,30 0,87
Presoditi, kdaj morate obiskati zdravnika 3,33 0,73
Odločiti se, kako se lahko zavarujete pred boleznimi, na podlagi informacij
v medijih 2,90 0,80
Izbrati in najti aktivnosti, ki so dobre za vaše psihično počutje 3,13 0,77 Najti informacije o tem, kako ohraniti zdravje na delovnem mestu 3,17 0,94 Razumeti informacije na deklaracijah prehranskih izdelkov 3,00 0,92 Presoditi, kako vaši življenjski pogoji vplivajo na vaše zdravje 3,13 0,79
Sprejemati odločitve, ko gre za vaše zdravje 3,13 0,79
Ugotoviti, kdo nadomešča vašega izbranega zdravnika, oziroma specialista,
kadar je ta odsoten 3,27 0,84
Zamenjati izbranega zdravnika oziroma specialista 2,78 1,03 Prejeti informacije o zdravstvenem stanju vašega svojca, ki je bil sprejet v
bolnišnico 2,95 0,95
20
V drugem sklopu vprašalnika nas je poleg splošne zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo zanimalo še poznavanje izrazov, kot so peroralno, inkubacijska doba, incidenca in travma, ki so prikazani na sliki 1.
Največ pravilnih odgovorov pri izrazu peroralno je dosegla trditev »skozi usta«, kar 80 % (n = 48) anketirancev je izbralo to trditev.
Slika 1: Razumevanje izraza peroralno
Pri izrazu inkubacijska doba je pravilno odgovorilo 67 % (n = 40) anketirancev, izbrali so trditev »čas od okužbe do pojavov znakov bolezni«.
48 6
6
0 10 20 30 40 50 60
skozi usta dnevno po shemi
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
PERORALNO
21
Slika 2: Razumevanje izraza inkubacijska doba
Slika 3 prikazuje rezultate poznavanja izraza incidenca. Izraz incidenca je bil najslabše ocenjen. 43 % (n = 26) anketirancev je izbralo pravilno trditev »število novih primerov bolezni na 100.000 prebivalcev«, 35 % anketirancev (n = 21) pa je izbralo odgovor »pojav znakov bolezni«.
Slika 3: Razumevanje izraza incidenca
33 % (n = 20) anketirancev meni, da izraz travma pomeni živčni zlom, 65 % (n = 39) se jih je odločilo za trditev poškodba, en anketiranec pa je mnenja, da je to operacija. Rezultati so prikazani na sliki 4.
14
40 6
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 čas trajanja bolezni
čas od okužbe do pojavov znakov bolezni čas trajanja, ko je bolnik kužen
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
INKUBACIJSKA DOBA
13
21 26
0 5 10 15 20 25 30
št. vseh bolnikov z določeno boleznijo pojav znakov bolezni št. novih primerov bolezni na 100.000
prebivalcev
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
INCIDENCA
22
Slika 4: Razumevanje izraza travma
4.3 Rezultati o stopnji specifične zdravstvene pismenosti
V zadnjem sklopu vprašalnika so pacienti s sladkorno boleznijo rešili devet računskih nalog, ki so se nanašale na specifično zdravstveno pismenost. Rezultati računski nalog so predstavljeni v tabeli 2, kjer prikazujemo število odgovorov (n) in odstotek odgovorov (%).
Na prvo trditev, ki se je nanašala na število lističev za merjenje sladkorja, ki jih potrebujemo za 14-dnevni dopust, je pravilno odgovorilo 57 % (n = 34) anketirancev, napačno pa je odgovorilo 43 % (n = 26) anketirancev.
Na vprašanje, kjer so morali anketiranci med navedenimi odgovori izbrati ustrezni datum nakupa novega zavojčka lističev za merjenje krvnega sladkorja, je 68 % (n = 41) anketirancev pravilno odgovorilo, 32 % (n = 19) anketirancev pa je izbralo napačen odgovor.
75 % (n = 45) anketirancev je pravilno navedlo, koliko inzulina bi aplicirali pri 70 gramih ogljikovih hidratov, če pri vsakih sedmih gramih aplicirajo 1 enoto inzulina. 15 jih je pri tem odgovorilo napačno.
Na trditev, ki je od anketirancev zahtevala, da navedejo, kdaj bo škatlica z zdravili prazna, če je v njej 60 tablet, predpisano pa imajo 1 tableto 2 x na dan, je bil delež pravilnih odgovorov 87 % (n = 52). Napačno je odgovorilo 13 % (n = 8) anketirancev.
20
39 1
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
živčni zlom poškodba operacija
ŠTEVILO ANKETIRANCEV
TRAVMA
23
Trditev, ki se nanaša na aplikacijo inzulina glede na porcije ogljikovih hidratov, je dosegla enake rezultate kot prejšnja trditev.
Na vprašanje, kjer so morali anketiranci izbrati med tremi možnimi odgovori, ki se nanašajo na ciljno območje krvnega sladkorja, je 90 % (n = 54) anketirancev odgovorilo pravilno, 10 % (n = 6) pa jih je odgovorilo napačno.
83 % (n = 50) anketirancev je pravilno odgovorilo na trditev, kjer so morali navesti število tablet, ki jih morajo vzeti za večerjo, glede na 1 mg tablete, ki so na voljo. Na to vprašanje je napačno odgovorilo 17 % (n = 10) anketirancev.
Pri osmi trditvi so morali anketiranci odgovoriti, koliko se zniža krvni sladkor, če vzamemo 4 enote inzulina, če ena enota zniža krvi sladkor za 1,5 mmol/l. Pravilno je odgovorilo 70 % (n
= 42) anketirancev, napačen odgovor pa jih je dalo 30 % (n =18).
Pri zadnji trditvi so morali anketiranci odgovoriti na tri različne trditve, ki so se nanašale na aplikacijo enot inzulina glede na določeno vrednost krvnega sladkorja. Omenjena trditev je prejela najvišji delež pravilnih odgovorov, pravilno je odgovorilo kar 92 % (n = 55), napačno pa le 8 % (n = 5).
24
Tabela 4: Specifična zdravstvena pismenost anketirancev
Vprašanja
PRAVILNO NAPAČNO
n % n %
Krvni sladkor si merite 4 x na dan. Odšli boste na dopust za 2 tedna. Koliko lističev za merjenje krvnega sladkorja boste vzeli s sabo?
34 57 26 43
Krvni sladkor si merite 3 x na dan. 5. marca ste kupili 50 lističev za merjenje krvnega sladkorja.
Obkrožite datum spodaj, kdaj morate kupiti nove lističe.
41 68 19 32
Navodila so, da vzamete 1 enoto inzulina na zaužitih vsakih 7 gramov ogljikovih hidratov.
Koliko inzulina boste aplicirali pri 70 gramih ogljikovih hidratov?
45 75 15 25
Imate sladkorno bolezen in zdravnik vam je
predpisal da vzamete 1 tableto 2 x na dan. Vi imate doma 60 tablet. Koliko dni boste jemali tablete, da bo škatlica prazna?
52 87 8 13
Zdravnik vam pove, da aplicirate inzulin 2 enoti pred vsako 1 porcijo ogljikovih hidratov. Koliko enot inzulina apliciraš pri 6 obrokih ogljikovih hidratov?
52 87 8 13
Vaš ciljni sladkor je med 3,4 mmol/l–6,7 mmol/l.
Obkrožite vrednost spodaj, ki je v ciljnem območju.
54 90 6 10
Doma imate 1mg tablete za sladkorno bolezen. Na nalepki piše »Vzemite 2 mg z zajtrkom, 1 mg s kosilom in 3 mg z večerjo«. Koliko tablet morate vzeti z večerjo?
50 83 10 17
Ena enota inzulina zniža krvni sladkor za 1,5 mmol/l. Koliko zniža krvni sladkor če vzamemo štiri enote inzulina?
42 70 18 30
Lestvica spodaj prikazuje krvni sladkor in enote inzulina za določeno vrednost:
KRVNI SLADKOR ENOTE INZULINA 7,2 mmol/l–10 mmol/l 0
10,1 mmol/l–12,7 mmol/l 1 12,8 mmol/l–15,5 mmol/l 2 15,6 mmol/l–18,3 mmol/l 3 18,4 mmol/l–21,1 mmol/l 4
55 92 5 8
25
5 RAZPRAVA
Rezultati raziskave kažejo, da sta stopnji tako splošne kot tudi specifične zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za sladkorno bolezen, dobri/zadostni. Glede na dobljene rezultate lahko rečemo, da imajo pacienti s sladkorno boleznijo, vodeni v ambulanti za sladkorno bolezen, zadostno znanje za učinkovito samovodenje svoje bolezni. Omeniti velja, da avtorji strokovnih člankov, na katerih temelji teoretično znanje, različno opredeljujejo oz. poimenujejo stopnjo zdravstvene pismenosti, kar smo upoštevali v celotnem diplomskem delu.
Z raziskavo smo ugotovili, da se je stopnja splošne zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo glede na številsko lestvico Morrisa in sodelavcev leta 2006 izkazala za dobro/zadostno, saj je bila povprečna vrednost vseh trditev 3,2. Zavod Viva je v Sloveniji leta 2013 izvedel raziskavo na naključni populaciji, da bi ocenil zdravstveno pismenost Slovencev.
Rezultati raziskave so bili presenetljivi, saj je raziskava pokazala, da je kar 63 % naključnih anketirancev slabo/nezadostno zdravstveno pismenih (Kojić, 2013). Med trditvami je najnižjo povprečno oceno dosegla trditev »Zamenjati izbranega zdravnika oziroma specialista«, sledita trditvi »Odločiti se, kako se lahko zavarujete pred boleznimi na podlagi informacij v medijih«
in »Presoditi, če so informacije o bolezni, ki jih dobite v medijih, zanesljive«, kar nakazuje, da so pacienti nezaupljivi glede relevantnosti informacij, ki jih prejmejo v medijih in jim ne zaupajo. Prav tako lahko sklepamo, da zaradi starejše populacije pacientov mediji niso prvi izbor informacij, ampak imajo raje zanesljiv strokovni vir, ki jim informacije preda ustno.
Farashbandi in sodelavci (2015) so ugotovili, da se pacienti s sladkorno boleznijo za pridobivanje zdravstvenih informacij najraje obrnejo na svojega zdravnika, saj informacijam zdravnika najbolj zaupajo in menijo, da jim bo zdravnik posredoval vse potrebne informacije.
Zdravstvenih informacij večinoma ne iščejo v medijih, saj jim ne zaupajo dovolj. Poleg tega starejši pacienti težje dostopajo do informacij v medijih, ker jih veliko ne uporablja interneta, zato bolj uporabljajo tiste, ki jih dobijo prek televizije. Raziskava, ki so jo izvedli Kwon in sodelavci (2015), je pokazala, da ljudje za najbolj zanesljiv vir zdravstvenih informacij smatrajo zdravnika, najmanj pa zaupajo blogom. Rezultati trditev naše raziskave nakazujejo, da ljudje težje zaupajo informacijam iz medijev, zato bi bilo smiselno poostriti nadzor nad verodostojnostjo podatkov, ki jih podajajo mediji.
V sklopu splošne zdravstvene pismenosti smo paciente s sladkorno boleznijo povprašali po poznavanju pomenov izrazov peroralno, inkubacijska doba, incidenca in travma. Največ
26
anketirancev je poznalo pomen izraza peroralno. Dobro poznavanje pomena so pacienti pokazali tudi pri izrazu inkubacijska doba, največ težav pa so imeli pri poznavanju izraza incidenca, saj jih je malo več kot polovica odgovorila napačno. V primerjavi z raziskavo zavoda Viva so rezultati naše raziskave zelo podobni. Tudi v raziskavi zavoda Viva je najvišji delež pravilnih odgovorov prejel izraz peroralno, najmanj pacientov pa je poznalo pomen izraza incidenca (Kojić, 2013).
Poleg stopnje splošne zdravstvene pismenosti nas je pri pacientih s sladkorno boleznijo zanimala tudi stopnja specifične zdravstvene pismenosti. Pashaki in sodelavci (2019) paciente s sladkorno boleznijo s slabo stopnjo zdravstvene pismenosti povezujejo v višjo stopnjo zapletov retinopatije, poleg tega pa so tudi manj uspešni pri nadzoru nad krvnim sladkorjem.
Z raziskavo smo ugotovili dobro stopnjo specifične zdravstvene pismenosti, saj je povprečje pravilnih odgovorov 79 %. Največje število napačnih odgovorov je bilo pri nalogi, kjer so morali pacienti izračunati, koliko lističev za merjenje krvnega sladkorja bi vzeli na dopust, če si krvni sladkor merijo 4-krat dnevno, saj je napačno odgovorila skoraj polovica anketiranih.
Caduff in sodelavci (2009) navajajo, da je merjenje krvnega sladkorja večkrat dnevno izrednega pomena, saj stalni nadzor nad krvnim sladkorjem pomaga optimizirati nadzor presnove. Pri tej trditvi se je izkazalo, da bi pacienti potrebovali dodatno znanje glede potrebnega števila lističev za merjenje krvnega sladkorja, saj v primeru porabe zaloge ne bi mogli opraviti vsakodnevnih potrebnih meritev, kar bi se odražalo v presnovi. V raziskavi Skok in sodelavci (2019), kjer je bil uporabljen enak vprašalnik, je bil delež pravilnih odgovor najmanjši pri nalogi, ki je od anketirancev zahtevala izračun, koliko inzulina potrebujejo za določeno število ogljikovih hidratov. Pravilno je odgovorilo le 44 % anketirancev, medtem ko je bil delež pravilnih odgovorov v naši raziskavi 75 %.
Najvišji odstotek pravilnih odgovorov je prejelo vprašanje, pri katerem so morali pacienti z pomočjo razpredelnice določiti, koliko inzulina bi si aplicirali glede na vrednost krvnega sladkorja. Zelo pomembno je, da si pacienti s sladkorno boleznijo redno merijo vrednosti krvnega sladkorja, ob tem pa je tudi pomembno, da so poučeni o aplikaciji enot inzulina glede na vrednost krvnega sladkorja. Redno spremljanje in pravilna aplikacija inzulina, pa tudi drugih metaboličnih markerjev, je bistvenega pomena pri kliničnem zdravju pacienta s sladkorno boleznijo (Rusdiana et al., 2018). V raziskavi Skok in sodelavci (2019) je tako kot v našem primeru največji delež pravilnih odgovorov prejela naloga z določanjem enot inzulina glede na
27
vrednost krvnega sladkorja. Pravilen odgovor je podalo vseh 36 anketirancev, kar predstavlja 100 %. V naši raziskavi je na enako vprašanje pravilno odgovorilo 92 % anketirancev.
Pacienti s sladkorno boleznijo, ki so sodelovali v naši raziskavi, imajo zadostno znanje za samovodenje bolezni. To potrjujejo rezultati dobre stopnje splošne in specifične zdravstvene pismenosti. Shrivasta in sodelavci (2013) navajajo, da ima pacient velik vpliv na potek sladkorne bolezni. Izrednega pomena za samovodenje sladkorne bolezni je kakovostno in zadostno znanje. Pacienti z zadostnim znanjem bolje razumejo potek bolezni in zdravljenja, poleg tega pa hitreje prepoznajo morebitne zaplete in ustrezno ukrepajo.
Rezultati raziskave kažejo na to, da imajo pacienti s sladkorno boleznijo dobro/zadostno stopnjo tako splošne kot tudi specifične zdravstvene pismenosti. Ker so rezultati stopnje zdravstvene pismenosti dobri/zadostni, saj je bila povprečna vrednost vseh trditev splošne zdravstvene pismenosti 3,2 pri splošni in 79 % povprečje pravilnih odgovorov pri specifični zdravstveni pismenosti, smo mnenja, da korenite spremembe pri delu v ambulanti za sladkorno bolezen niso potrebne. Bi pa v ambulantah za paciente s sladkorno boleznijo lahko uvedli kratke predstavitve zdravstveno-vzgojnih vsebin, kjer bi bila udeležba prostovoljna. Na tak način bi pacientom s sladkorno boleznijo omogočili obnavljanje in utrjevanje znanja. Tisti z novoodkrito sladkorno boleznijo bi s pomočjo zdravstveno-vzgojnih vsebin in intervencij postali bolj samostojni in odgovorni pri vodenju bolezni, prav tako pa bi tako pridobili novo znanje in utrdili že obstoječe. Poleg tega bi pridobili več po njihovem mnenju verodostojnega znanja, saj informacijam, ki jih prejmejo v medijih, ne zaupajo stoodstotno. Večji poudarek bi v zdravstveno-vzgojnih delavnicah lahko namenili pomenu kontinuiranega merjenja krvnega sladkorja, in paciente bi naučili, kako zagotavljati zadostno zalogo lističev za merjenje krvnega sladkorja.
Ta raziskava ima več omejitev. Omejitev je manjše število vključenih anketirancev, saj rezultatov raziskave ni možno posploševati na populacijo pacientov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. V raziskavi spremljamo le stopnjo zdravstvene pismenosti pacientov, ki so vodeni v ambulanti za sladkorno bolezen, ne pa tudi tistih, ki se zdravijo drugje. Poleg tega smo raziskovali stopnjo zdravstvene pismenosti na splošno pri sladkorni bolezni, ne pa tudi pri posameznih tipih sladkorne bolezni. Raziskava je dobra iztočnica za nadgradnjo v naslednjih raziskavah, kjer bi bilo zanimivo raziskati stopnjo zdravstvene pismenosti med pacienti s posameznimi tipi sladkorne bolezni v Sloveniji.
28
6 ZAKLJUČEK
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja splošne in specifične zdravstvene pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo, vodenih v ambulanti za sladkorno bolezen.
Dobra/zadostna stopnja zdravstvene pismenosti je za učinkovito vodenje kroničnih bolezni, kot je sladkorna bolezen, ključna, zato je še toliko bolj pomembno, da se pacienti zavedajo pomena dobre/zadostne stopnje zdravstvene pismenosti.
Z raziskavo smo ugotovili, da imajo pacienti s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo v ambulanti za paciente s sladkorno boleznijo, dobro/zadostno stopnjo splošne zdravstvene pismenosti.
Razumejo pomen upoštevanja zdravnika in farmacevta pri jemanju predpisane terapije, poleg tega pa se zavedajo negativnega vpliva nepravilne rabe zdravil na potek in rezultate zdravljenja.
Zelo pomembno je poudariti, da pacienti poznajo ciljne vrednosti inzulina, prav tako pa znajo korigirati, koliko enot inzulina aplicirati glede na določeno vrednost krvnega sladkorja.
Ugotovimo lahko, da je to osnovno znanje, ki ga za dobro vodenje sladkorne bolezni potrebujejo prav vsi pacienti. Prav tako na podlagi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so pacienti s sladkorno boleznijo sposobni za samovodenje bolezni.
Kljub starejši populaciji anketirancev so bili rezultati raziskave dobri, zato lahko rečemo, da se v našem primeru starost anketirancev ne povezuje s slabo/nezadostno stopnjo zdravstvene pismenosti (glede na številsko lestvico). Ne glede na dobre rezultate raziskave stopnje zdravstvene pismenosti, ko se je ta izkazala za dobro/zadostno, je še vedno treba poudariti pomen kontinuirane in vnaprej načrtovane zdravstvene vzgoje pacientov s sladkorno boleznijo, pa tudi kakšen vpliv na potek same bolezni prinaša dobra/zadostna stopnja zdravstvene pismenosti. Pacienti, ki so dobro/zadostno zdravstveno pismeni in se redno udeležujejo zdravstvene vzgoje, imajo bistveno več možnosti za boljši potek bolezni z manj zapleti, posledično pa so tudi izidi zdravljenja ugodnejši.
29
7 LITERATURA
Abd-El mohsen SA, Mohamed Shehata AA (2020). Evaluating the effect of health education program on outcomes of type I diabetic patients: a randomized controlled study:
Saudi J Biol Sci 27(11): 2869–75. doi: 10.1016/j.sjbs.2020.09.018.
Adam L, O'Connor C, Garcia AC (2018). Evaluating the impact of diabetes self-Management education methods on knowledge, attitudes and behaviours of adult patients with type 2 diabetes mellitus. Canadian journal of diabetes 42(5): 470–77. doi: 10.1016/j.jcjd.2017.11.003.
Atkinson MA, Eisenbarth GS, Michels AW (2013). Type 1 diabetes. Lancet 383(9911): 69–
82. doi:10.1016%2FS0140-6736(13)60591-7.
Al-Ali SA, AlJabr QM, Alali SM (2020). Impact of family medicine training on the qoality of care for patients of diabetes in Saudi Arabia. Elsevier ltd 14(6): 2191–98. doi:
10.1016/j.dsx.2020.11.005.
Babnik K, Štemberger Kolnik T, Bratuž A (2013). Zdravstvena pismenost: stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene nege. Obzor Zdrav Neg 47(1): 62–73.
Barakat R, Refoyo I, Coteron J, Franco E (2018). Exercise during pregnancy has a preventative effect on excessive maternal weight gain and gestational diabetes. A randomized controlled trial. Brazilian journal of physical therapy 23(2): 148–55. doi: 10.1016/j.bjpt.2018.11.005.
Bellamy L, Casas JP, Williams D (2009). Type 2 diabetes mellitus after gestational diabetes: a systematic review and meta-analysis. Lancet 373: 1773–79. doi: 10.1016/S0140- 6736(09)60731-5.
Bellou V, Belbasis L, Tzoulaki I, Evangelou E (2018). Risk factors for type 2 diabetes mellitus:
An exposure-wide umbrella review of meta-analyses. PloS One 13(3): 1–27. doi:
10.1371/journal.pone.0194127.
Caduff A, Talary MS, Mueller M et al. (2009). Non-invasive glucose monitoring in patients with type 1 diabetes: a multisensor system combining sensors for dielectric and optical characterisation of skin. Biosens Bioelectron 24(9): 2778–84. doi: 10.1016/j.bios.2009.02.001.
30
Cavanaugh KL (2011). Health literacy in diabetes care: explanation, evidence and equipmen.
Diabetes Manag 1(2): 191–99.
Crowther CA, Hiller JE, Moss JR, Andrew J, Jeffiries WS, Robinson JS (2005). Effect of Treatment of Gestational Diabetes Mellitus on Pregnancy Outcomes. N Engl J Med 352(24):
2477–86.
da Silva JA, Souza ECF, Echazú Böschemeier AG et al. (2018). Diagnosis of diabetes mellitus and living with a chronic condition: participatory study. BMC Public Healht 699(18): 2–8. doi:
10.1186/s12889-018-5637-9.
Farashbandi FZ, Lalazaryan A, Zadeh AH (2015). How health information is recived by diabetic patients?. Adv Biomed Res 4(126): 1–31.
Frisch AL, Camerini L, Diviani N, Schulz PJ (2012). Defining and measuring health literacy:
how can we profit from other literacy domains?. Health Promot Int 27(1): 117–26. doi:
10.1093/heapro/dar043.
Intensive diabetes treatment and cardiovascular disease in patients with Type 1 diabetes (2005).
N Engl J Med 353(25): 2643–53. doi: 10.1056/NEJMoa052187.
Ishikawa H, Kiuchi T (2010). Health literacy and health communication. Biopsychosoc Med 4(18): 2–5.
Jackson T, Brown MV, Flint M, Larsen M (2018). A mixed method approach to understanding the factors surrounding delayed diagnosis od type one diatebes. J Diabetes Complications.
32(11): 1051–55. doi: 10.1016/j.jdiacomp.2018.08.011.
Khan RMM, Chua ZJY, Tan JC, Yang Y, Liao Z, Zhao Y (2019). From Pre-Diabetes to Diabetes: Diagnosis, Treatments and Translational Research. Medicina(Knaus) 55(9): 546. doi:
10.3390/medicina55090546.
Kharroubi AT, Darwish H (2015). Diabetes mellitus: The epidemic of the century. World J Diabetes 6(6): 850–67. doi:10.4239%2Fwjd.v6.i6.850.
Kojić T (2013). Izsledki raziskave Zdravstvena pismenost v Sloveniji.
dostopno na: https://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-drugo/10601/Izsledki-raziskave- Zdravstvena-pismenost-v-Sloveniji <24. 7. 2013>
