UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
EMA JENSTERLE
IZKUSTVENO UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK S POMOČJO SVETLOBNE TABLE
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
EMA JENSTERLE
Mentor: izr. prof. dr. Stanislav Avsec Somentorica: asist. Veronika Šuligoj
IZKUSTVENO UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK S POMOČJO SVETLOBNE TABLE
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2020
ZAHVALA
Najprej se želim zahvaliti mentorju izr. prof. dr. Stanislavu Avscu ter somentorici asistentki Veroniki Šuligoj za vso strokovno pomoč med pisanjem diplomskega dela.
Hvala tudi vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri raziskavi ter me z navdušenjem sprejeli v skupino, da sem lahko izvedla načrtovane dejavnosti.
Hvala moji družini, ki me je skozi celo življenje podpirala pri mojih odločitvah ter me glede njih tudi spodbujala. Z vami sem lažje premagala vse izzive.
Še posebna zahvala pa gre partnerju Luku, ki me je med pisanjem diplomskega dela ves čas spodbujal ter priganjal, kadar sem izgubila rdečo nit in pozabila na pisanje. Bil pa je tudi moja opora, ko se je kje zataknilo in sem potrebovala dodatno mero motivacije za nadaljevanje dela.
I
POVZETEK
Namen diplomskega dela je predstaviti svetlobno tablo strokovnim delavcem v vrtcu kot pripomoček za izvajanje načrtovanih dejavnosti in dejavnosti po izbiri otrok v starostni skupini 5−6 let, ki jih je lahko spremeniti tudi v dejavnosti za mlajše otroke.
Svetlobna tabla je ploščat pripomoček različnih velikosti in oblik za igro in učenje. Oddaja LED-svetlobo, le-ta pa osvetli stvari, ki jih položimo nanjo.
Opisali smo teorijo učne metode izkustvenega učenja, področje tehnične vzgoje v vrtcu, svetlobne table ter pripomočke, ki jih lahko uporabljamo pri delu s svetlobno tablo. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali poznavanje svetlobnih tabel med vzgojitelji. Rezultati so pokazali, da je večina sodelujočih že slišala za svetlobno tablo, a jih več kot polovica pripomočka zaradi različnih razlogov še ni uporabila za dejavnosti. Ocenili so uporabnost svetlobne table za rabo na različnih področjih kurikuluma, in sicer za področje gibanja kot najmanj uporabno, za področje matematike pa kot najbolj uporabno. Skoraj vsi anketiranci menijo, da bi uporaba svetlobne table otroke visoko motivirala za dejavnosti. Večina anketiranih je odgovorila, da bi svetlobno tablo pogosteje uporabljali, če bi obstajal priročnik z zbranimi idejami za dejavnosti na njej, prevod zbranih idej se nahaja v prilogi.
Tekom raziskovanja teoretičnih izhodišč in izvajanja praktičnega dela diplomskega dela se je izkazalo, da je svetlobna tabla pripomoček, ki otroke navdušuje in jih motivira za dejavnosti, vzgojitelji pa imajo o tem pripomočku večinoma pozitivno mnenje.
KLJUČNE BESEDE: tehnična vzgoja, svetlobna tabla, učna sredstva, izkustveno učenje.
II
EXPERIENTAL LEARNING OF PRESCHOOL CHILDREN WITH A LIGHT TABLE
SUMMARY
The purpose of the diploma work is to present a light table to professionals in the kindergarten as an aid to carry out the planned activities and activities of the children's choice in the age group 5-6 years, which can also be turned into activities for younger children.
The light board is a flat device of various sizes and shapes for play and learning. It emits LED light, which illuminates the things we place on it.
We described the theory of experiential learning, the field of technical education in kindergarten, light tables and aids that can be used when working with a light table. With a questionnaire, we researched the knowledge of light tables among educators. The results showed that most of the participants had already heard of the light table, but more than half of the participants had not yet used it for activities for various reasons. They assessed the usefulness of the light table for use in various areas of the curriculum, namely for the field of movement as the least useful and for the field of mathematics as the most useful. Almost all respondents believe that the use of a light table would motivate children highly for activities.
Most of the respondents answered that light table would be used more often if there was a manual with collected ideas for activities on it, a translation of the collected ideas can be found in the appendix.
During the research of theoretical starting points and the implementation of the practical part of the diploma thesis, it turned out that the light table is a tool that inspires children and motivates them for activities, and educators have a mostly positive opinion about this tool.
KEY WORDS: technical education, light table, teaching aids, experiential learning.
III
IV
KAZALO
1 UVOD ... 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ... 1
1.2 Namen in cilji diplomskega dela ... 3
1.3 Metode raziskovanja ... 4
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij ... 4
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 6
2.1 Izkustveno učenje ... 6
2.2 Pomen motivacije za izvajanje dejavnosti ... 8
2.3 Tehnična vzgoja v vrtcu ... 9
2.4 Svetlobne table ... 14
2.5 Pripomočki za delo s svetlobno tablo ... 15
3 ANALIZA STANJA POZNAVANJA SVETLOBNIH TABEL MED VZGOJITELJI ... 25
3.1 Rezultati z interpretacijo ... 25
4 DEJAVNOSTI V VRTCU ... 37
4.1 Predstavitev svetlobne table otrokom ... 37
4.2 Pravila za rokovanje s svetlobno tablo ... 37
4.3 Vodene dejavnosti ... 38
4.4 Kotiček s svetlobno tablo ... 45
4.5 Spremljanje motivacije otrok za dejavnosti ... 50
5 DISKUSIJA ... 53
6 ZAKLJUČEK ... 57
7 VIRI IN LITERATURA ... 59 8 PRILOGE ... I 8.1 Vodnik za uporabo svetlobne table ... I 8.2 Vprašalnik ... XVII 8.3 Prva dejavnost: Mešanje barv ... XX 8.4 Druga dejavnost: Pripovedovanje zgodb ... XXI 8.5 Tretja dejavnost: Mešanje snovi ... XXIII
V
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Prozoren pladenj ... 16
Slika 2.2: Prosojne barvne packe ... 16
Slika 2.3: Velike barvne geometrijske oblike ... 17
Slika 2.4: Prosojne človeške figurice ... 17
Slika 2.5: Mavrične kocke ... 18
Slika 2.6: Senzorične kocke ... 18
Slika 2.7: Abeceda ... 19
Slika 2.8: Prosojni barvni gradniki ... 19
Slika 2.9: Prosojne številke ... 20
Slika 2.10: Žetoni ... 20
Slika 2.11: Prosojna barvna vesla ... 21
Slika 2.12: Senzorne tekočine ... 21
Slika 2.13: Razumevanje občutkov ... 22
Slika 2.14: Rentgenski posnetki človeškega telesa ... 22
Slika 2.15: Rentgenski posnetki žuželk ... 23
Slika 2.16: Magna gradniki ... 23
Slika 3.1: Delež anketiranih glede na delovno mesto. ... 26
Slika 3.2: Delovne izkušnje anketiranih. ... 26
Slika 3.3: Poznavanje svetlobne table. ... 27
Slika 3.4: Kje so anketiranci izvedeli za svetlobno tablo. ... 28
Slika 3.5: Uporaba svetlobne table v skupini. ... 30
Slika 3.6: Kako pogosto bi se posluževali uporabe svetlobne table. ... 34
Slika 3.7: Ali bi se pogosteje posluževali uporabe svetlobne table, če bi obstajal pripomoček z zbranimi idejami za dejavnosti na njej? ... 34
Slika 3.8: vpliv svetlobne table na motivacijo otrok za izvajanje dejavnosti. ... 36
Slika 4.1: Mešanje primarnih barv. ... 38
Slika 4.2: Pomešane barve in plakat s »formulo« za mešanje barv. ... 39
Slika 4.3: Primer risbe, ki smo si jo ogledali na svetlobni tabli. ... 39
Slika 4.4: Sestavljanje stripa »Brundo se igra«. ... 41
Slika 4.5: Dva izmed stripov, ki so jih ustvarili otroci. ... 42
Slika 4.6: Pripoved zgodbe ob stripu. ... 42
VI
Slika 4.7: Mešanje barve za živila z vodo ter izpolnjena tabela na svetlobni tabli. ... 43
Slika 4.8: Senzorna plastenka v nastajanju. ... 44
Slika 4.9: Barvne geometrijske oblike ko jih preseva dnevna svetloba. ... 46
Slika 4.10: Barvne geometrijske oblike na svetlobni tabli. ... 46
Slika 4.11: Risanje v koruzni zdrob na svetlobni tabli. ... 47
Slika 4.12: Risanje stripov in pisanje črk na svetlobni tabli. ... 47
Slika 4.13: igra z »Magna gradniki«. ... 48
Slika 4.14: Igra s fižolom in ječmenom. ... 48
Slika 4.15: Igra z vodnimi kroglicami. ... 49
Slika 4.16: Razvrščanje vodnih kroglic po barvah. ... 49
Slika 4.17: Motivacija otrok prvi dan, dejavnost »mešanje barv«. ... 51
Slika 4.18: Motivacija otrok drugi dan, dejavnost »pripovedovanje zgodb«. ... 51
Slika 4.19: Motivacija otrok tretji dan, dejavnost »mešanje snovi«. ... 52
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 2.1: Osrednje in podporne metode izkustvenega učenja (Walter in Marks v Marentič Požarnik, 1992). ... 8Preglednica 2.2: Primeri tehničnih dejavnosti za posamezna področja kurikuluma (Kurikulum za vrtce, 2011). ... 11
Preglednica 3.1: Uporabnost svetlobne plošče za dejavnosti iz kurikularnih področij. ... 31
Preglednica 4.1: Ocenjevalna lestvica. ... 50
1
1 UVOD
Dandanes smo z vseh strani obkroženi z ekrani, pa naj so to televizijski, računalniški, telefonski, tablični ali pa oglasni. Največkrat ob tem pomislimo na zmanjševanje socialnih stikov, modro svetlobo, manjšanje stopnje pismenosti, zapravljanje časa, celo na zasvojenosti z nekaterimi omenjenimi ekrani. V tujini pa so v vrtcih kot pripomoček pri raziskovanju vedno bolj priljubljene druge vrste »ekranov«, svetlobne table oz. plošče, o katerih bom pisala v svoji diplomski nalogi.
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Otrok je v osnovi socialno bitje, ki se že od rojstva, če ne že celo v prenatalnem obdobju razvija in raste v zapletenem kulturnem okolju. Tu je obkrožen z vrsto predmetov, ki so bili oblikovani kot proizvodi kulture, obdajajo ga različni znakovni sistemi, predvsem pa je novorojenec od začetka izpostavljen specifičnim človeškim interakcijam. Vse, kar obstaja v socialnem okolju, ki obkroža otroka, nastaja tudi v otrokovem psihičnem razvoju, to pa se najpogosteje izraža v najbolj izraziti otrokovi dejavnosti – v različnih oblikah igre (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna, odprta ter za otroka prijetna. V njej se prepletejo in povežejo različna področja kurikula, kar je smiselno in strokovno utemeljeno za razvojno stopnjo in način učenja v tem starostnem obdobju (Kurikulum za vrtce, 2011). Otrok v igri hkrati razvija svoje funkcije v najširšem smislu besede ter pridobiva nova izkustva (Horvat in Magajna, 1987).
Naloga odraslih, v našem primeru vzgojiteljev, pa je spodbuditi, usmeriti in voditi otrokovo igro k razvojno višjim in zahtevnejšim ravnem igralnih dejavnosti. Ker pa se otroci znanje najpogosteje pridobivajo in utrjujejo s svojo lastno aktivnostjo, bomo v tem diplomskem delu sledili predvsem izkustvenemu učenju.
Izkustveno učenje je način povezovanja teorije in prakse, izkustvenega spoznavanja resničnosti in konkretne akcije (Garvas, 2010). Je proces notranjega spreminjanja posameznika.
2
Posameznik se največ nauči iz osebne izkušnje, če teži k razvijanju lastnosti, kot so:
samostojnost in aktivnost, samospoštovanje, samozavest, radovednost, odprtost in sposobnost sodelovanja ter razmišljujoče razmerje do sveta (Jarvis, 1989 in Boydell, 1978, v Mijoč, 1996).
Za učenje na osnovi lastnih izkušenj pa potrebuje tudi spretnosti opazovanja, logičnega razmišljanja, vztrajanja v situaciji in reševanja problemov, zavzetosti in predanosti za izbrani cilj. Prva dva pogoja za uspešno izkustveno učenje sta torej posameznikove lastnosti ter njegove spretnosti. Pomembno pa je tudi okolje. Posameznik potrebuje za učenje spremembe, okolje, ki od njega zahteva prilagajanje in ga aktivira, da tudi sam posega v okolje in ga spreminja (Mijoč, 1996). Tudi Piaget poudarja pomen aktivnega usvajanja učnih vsebin. Trdi, da otroci, ki sami pridejo do spoznanj s pomočjo lastnih izkušenj (opazovanje, eksperimentiranje ipd.), snov bolje razumejo, kot če jim jo podajo drugi (učitelji, starši). Priporoča materiale, ki spodbujajo mišljenje in tako aktivnost otrok, da se bodo v zgodnjih letih sami naučili odkrivati stvari (Korban Črnjavič in Hus, 2009).
Naloga vzgojiteljev je, da pripravijo dejavnosti tako, da otroci lahko sprašujejo o tem, kar vidijo, in se učijo iskati odgovor tako, da opazujejo, raziskujejo, eksperimentirajo, opisujejo, razlagajo (Kurikulum za vrtce, 2011), pri tem pa morajo izbrati ustrezno okolje, materiale in pripomočke, da otroke motivirajo za pripravljeno dejavnost. Da lahko otroci uporabljajo ponujena orodja, materiale in pripomočke, pa je pomembno, da jih vzgojitelji tehnološko opismenjujejo.
Tehnologijo srečujemo že na vsakem koraku človekovega življenja. Omogoča nam preživetje, saj z njo lahko opravimo nekatere enostavne vsakdanje stvari, obenem pa od človeka zahteva sposobnost, da odgovorno in premišljeno sprejme odločitve z velikim vplivom na družbo. Za pravilne odločitve moramo tako dobro razumeti tehnologijo in upoštevati tehnične, socialne, ekonomske in politične vplive – biti tehnološko pismeni (Zuljan in Valenčič Zuljan, 2015).
V svetu hitrega razvoja in napredka IKT se po mojih izkušnjah v vrtcu pri izvajanju dejavnosti spomnimo le na dve skrajnosti: na uporabo računalnika ali pa nobene uporabe IKT. Pogosto pozabimo na možnosti, ki so nekje na sredini. Zagotovo bi v to sredino umestila prav svetlobno ploščo oz. tablo in njej podobne pripomočke, kot so svetlobne kocke, svetlobne mize, svetlobna telesa vseh oblik.
Svetlobna tabla je pripomoček, s katerim obogatimo izvajanje dejavnosti in pripomore k višji motiviranosti otrok. Na njej dobijo materiali nove razsežnosti, saj svetloba posveti skozi njih,
3
če so prosojni, ali pa ob njih, če niso prosojni. Tako opazovanje in raziskovanje različnih predmetov in materialov postane še bolj čarobno.
Žal pa predvidevamo, da je svetlobna tabla vzgojiteljem še vedno zelo neznana. V takih primerih se pogosto zgodi, da obupajo, preden najdejo koristne informacije o uporabi in pripomoček ostane v omari. Z diplomskim delom želimo predstaviti primere dejavnosti za otroke stare 5−6 let, ki jih je lahko spremeniti tudi v dejavnosti za mlajše otroke.
1.2 Namen in cilji diplomskega dela
Namen našega raziskovanja je umestitev svetlobne table kot pripomoček za dejavnosti v vrtcu.
Namenjen je predvsem strokovnim delavcem v vrtcu. V diplomskem delu bomo predstavili svetlobne table (opis, vrste), pripomočke, ki jih lahko uporabljamo na svetlobni plošči, prav tako pa tudi dejavnosti za delo s predšolskimi otroki.
Pri raziskovanju smo si postavili naslednje cilje (C1–4):
C1: Predstaviti svetlobno tablo kot pripomoček za obogatitev raziskovanja, spoznavanja in utrjevanja novih spoznanj.
C2: Predstaviti nabor dejavnosti na svetlobni tabli.
C3: Kritično analizirati izvedene vodene dejavnosti s svetlobno tablo.
C4: Ugotoviti in predstaviti poznavanje in mnenje vzgojiteljev o uporabi svetlobne table v vrtcu.
Preverjali smo naslednje hipoteze (H1–5):
H1: Svetlobna tabla vzgojiteljem ni znana kot pripomoček za vodene dejavnosti.
H2: Če bi obstajal priročnik z zbranimi idejami za dejavnosti, bi vzgojitelji ta pripomoček pogosteje uporabljali.
H3: Vsaj polovica anketiranih vzgojiteljev bi svetlobno tablo uporabila za dejavnosti iz področja narave.
H4: Vsaj polovica otrok bo visoko motivirana za vodene dejavnosti s svetlobno tablo.
H5: Večina otrok se bo pogosto udeležila igre v kotičku s svetlobno tablo.
4
1.3 Metode raziskovanja
− Zbiranje in prebiranje ustrezne literature.
− Deskriptivna metoda teoretičnih prispevkov, analiza in interpretacija izsledkov.
− Prevajanje navodil za uporabo svetlobne ploščo.
− Priprava dejavnosti (skupnih, v kotičku in umirjenih dejavnosti).
− Zbiranje pripomočkov, materialov in snovi za izvedbo dejavnosti.
− Izvajanje dejavnosti, fotografiranje dejavnosti in vrednotenje le-teh po zaključenih dejavnostih.
− Metoda anketnega vprašalnika za strokovne delavce v vrtcu.
− Statistična obdelava zbranih podatkov in evalvacija.
− Metoda opazovanja z udeležbo (spremljanje motiviranosti otrok).
Empirični del diplomskega dela:
− vzorec: 23 otrok, starih od 5 do 6 let;
− pripomočki: svetlobna tabla, sredstva in materiali za načrtovane dejavnosti (prozoren pladenj v velikosti svetlobne plošče, različne tempera barve, prosojnice, TickiT jumbo colour mixing shapes, barvni prosojni žetoni, risalni listi, vodene barve, lončki za vodo, kartice z različnimi simboli/predmeti/bitji, predloga za polaganje kartic v določenem zaporedju, primer kratkega stripa, predloge za risanje lastnega stripa, flomastri, prozorna folija za živila, šumeče tablete, voda, malinovec, olje, barve za živila, detergent, steklene ali plastične prozorne čaše, palčke za mešanje, prazne plastenke, lepilo, voda, perlice, bleščice, gumbi, vodne kroglice);
− postopek zbiranja in obdelave podatkov: priprava dejavnosti, pogovor, fotografiranje dejavnosti, pisna evalvacija dejavnosti.
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij
V diplomskem delu bomo predstavili svetlobno tablo kot pripomoček za izkustveno učenje.
Tako bomo v drugem poglavju (teoretični del) najprej predstavili nekaj teorij izkustvenega učenja ter načela, pogoje in metode izkustvenega učenja, prav tako pa tudi pomen motivacije za izvajanje dejavnosti. Nato bomo umestili področje tehnične vzgoje v vrtcu, primere
5
dejavnosti in kakšni so rezultati v tehnološki pismenosti. Zatem bomo opisali učila oz.
tehnologije, ki se uporabljajo za tehnično vzgojo v vrtcu. Podrobneje bomo predstavili svetlobne table, navodila za njihovo uporabo ter priporočila za varno uporabo le-te, ter katere pripomočke lahko uporabljamo za delo s svetlobno tablo.
V tretjem poglavju sledi analiza stanja poznavanja svetlobnih tabel med vzgojitelji (analiza vprašalnika).
V četrtem poglavju (praktični del) bomo predstavili uporabo svetlobne table v vodenih in prostih dejavnostih v vrtcu, ki so zasnovane s poudarkom na izkustvenem učenju.
V petem poglavju bomo predstavili diskusijo doseganja zadanih ciljev in hipotez, zadanih v dispoziciji.
V šestem poglavju (zaključek) bomo povzeli zapisano v diplomskem delu ter ovrednotili smiselnost diplomskega dela glede na izvedene dejavnosti in ugotovitve glede uporabe svetlobne table za izvajanje dejavnosti.
6
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
»Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni dejavnosti in pridobivanju konkretnih izkušenj. Za otroka izhaja smiselno učenje iz njegovih predhodnih izkušenj ter možnosti povezovanja novih izkušenj s starimi. Učenje, v katerem sodelujejo z več svojimi čutili, je učinkovitejše, zanj so tudi bolj motivirani« (Garvas, 2010, str. 37).
2.1 Izkustveno učenje
Ljudje se učimo na različne načine. Nekateri hitreje pomnijo, kadar novo stvar vidijo, drugi, ko jo tipajo, spet drugim pomaga, ko nove podatke slišijo. Vse te stile učenja pa lahko združimo v enega, to je izkustveno učenje. Izkušnje so bile že od nekdaj cenjene, a so z željo po pospeševanju učenja v procesu izobraževanja pristale v manjšini. A ker življenje ni le znanje, naučeno iz knjig, se je v zadnjih letih pokazala rast uporabe učenja na neposredni izkušnji, tj.
na izkustvenem učenju. Za le-tega obstaja kar nekaj različnih opredelitev.
Nastanek izkustvenega učenja lahko razlagamo s pojavom iskanja tesnejšega povezovanja med teorijo in prakso. Rdečo nit izkustvenega učenja lahko opredelimo z neposredno aktivno vpletenostjo v vsakdanje življenjske situacije, na drugi strani pa z razmišljanjem o pridobljenih novih izkušnjah (Lepičnik Vodopivec, 2008). Marentič Požarnikova (2000, v Lepičnik Vodopivec, 2008) pa ga opredeljuje kot ciklični, vseživljenjski proces, celostno prilagajanje svetu in proces ustvarjanja znanja. Med zgodovino se je z izkustvenim učenjem ukvarjalo že več avtorjev, najbolj pomembni pa so John Dewey, Jean Piaget, Kurt Lewin ter David Kolb.
John Dewey je učenje pojmoval kot dialektičen proces, v katerem se integrirajo izkušnje in pojmi, opazovanje in akcija. Menil je, da je pomembno, da akcija ne sledi neposredno impulzu izkušnje, ampak je dal velik pomen fazi opazovanja in analize pogojev ter okoliščin te izkušnje.
Temu sledi povezava z že pridobljenimi izkušnjami v podobnih okoliščinah ter presoja, ki poveže opaženo in vse skupaj osmisli. Tako impulz neposredne izkušnje predstavlja vir za nastanek abstraktnih idej, te pa dajejo smer impulzom (Marentič Požarnik, 1992).
Jean Piaget je trdil, da otrokov intelektualni razvoj poteka v naslednjih razvojnih fazah (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004):
7
➢ senzomotorična faza (od rojstva do 2. leta),
➢ predoperativna faza (od 2. do 7. leta),
➢ faza konkretnih operacij (od 7. do 12. leta),
➢ faza formalnih operacij (od 12. leta dalje).
Zgoraj opisane faze intelektualnega razvoja pa naj bi se odvijale v stalni interakciji med otrokovimi obstoječimi miselnimi strukturami in izkušnjami, pridobljenimi iz okolja. Ker med otrokom in okoljem ves čas prihaja do izmenjave impulzov, je otrokov odnos do okolja že od začetka aktiven. Ta aktiven odnos pa imenuje tudi mentalna adaptacija, ki združuje asimilacijo in akomodacijo. Asimilacija je sprejem, predelava in prilagoditev nove informacije iz okolja obstoječim izkušnjam, akomodacija pa je prilagoditev novih izkušenj, ki ne ustrezajo nobeni prejšnji izkušnji, in sicer s spremembo načina mišljenja. Piaget je proces za dosego ravnotežja med obema poimenoval ekvilibracija (Marentič Požarnik, 1992).
Kurt Lewin je izkustveno učenje predstavil kot integriran proces, ki poteka v štirih med seboj povezanih fazah. To so 1. konkretna izkušnja, 2. opazovanje in razmišljanje o izkušnji, 3.
oblikovanje abstraktnih pojmov in posplošitev in 4. preverjanje pojavov v novih situacijah (Samotorčan, 2007).
David A. Kolb pravi, da je izkustveno učenje prepletanje dveh dimenzij spoznavanja, in sicer dimenzija neposrednega, enkratnega, subjektivnega doživljanja na eni strani in abstraktnega razmišljanja na drugi strani ter dimenzija od razmišljujočega opazovanja pojavov do aktivnega eksperimentiranja. V primerih uspešnega učenja je prisotno stalno ciklično prehajanje med ravnmi. Bolj pomembno, kot to, na kateri stopnji vstopimo v ciklični krog izkustvenega učenja, je to, da med stopnjami prehajamo med nivoji in med učenjem povezujemo izkušnje na različnih nivojih. Zapisal je tudi, da so za uspešen potek izkustvenega učenja potrebni:
podporno, sprejemajoče skupinsko vzdušje, primerni materiali in okolje, omogočanje začasne zasebnosti, da posameznik lahko nemoteno dela ali razmišlja, ter usposobljenost in osebne značilnosti vodje, ki vodi aktivnost, da jo pozna teoretično, pa tudi iz lastne izkušnje. Prav tako naj bo vodja enakopraven udeležencem, a hkrati naj ohrani pregled ter produktivno usmerjanje energije udeležencev (Marentič Požarnik, 1992).
Marentič Požarnik, B. (1992) je od zgoraj opisanih avtorjev povzela bistvo izkustvenega učenja v treh načelih, in sicer izkustveno učenje:
➢ je kontinuiran proces ustvarjanja znanja, zasnovan na izkušnji,
➢ je cikličen proces,
8
➢ je celosten proces prilagajanja svetu.
Marentič Požarnik, B. (1992) predstavi tudi delitev metod izkustvenega učenja po Walterju in Marksu. Delita jih na osrednje in podporne (preglednica 2.1).
Preglednica 2.1: Osrednje in podporne metode izkustvenega učenja (Walter in Marks v Marentič Požarnik, 1992).
Osrednje metode izkustvenega učenja: Podporne metode izkustvenega učenja:
➢ simulacije,
➢ igra vlog in socialne igre,
➢ strukturirane naloge,
➢ skupinska interakcija,
➢ telesno gibanje ter sproščanje.
➢ opazovanje procesa,
➢ fantaziranje in vizualizacija,
➢ čas za razmislek,
➢ terenske izkušnje,
➢ ekskurzije,
➢ metoda projektov,
➢ uporaba avdiovizualnih sredstev, metoda primerov.
2.2 Pomen motivacije za izvajanje dejavnosti
Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje. Obstaja več opredelitev tega, kaj je motivacija, a vse se skladajo v tem, da je:
➢ občutena oziroma doživljena napetost, ki je usmerjena k ali pa proti nekemu ciljnemu objektu;
➢ notranji proces, ki vpliva na smer, vztrajnost in intenzivnost k cilju usmerjenega vedenja;
➢ specifična potreba, želja ali hotenje, kot npr. lakota, žeja ali dosežek, ki spodbudi k cilju usmerjeno vedenje (Petri in Govern, 2004 v Kobal Grum in Musek, 2009).
Kobal Grum, D. in Musek, J. (2009) sta zapisala, da motivacijo vedno sestavljajo tri prvine:
➢ Potreba je vzrok motiviranega vedenja. Poznamo fiziološke, psihološke in socialne potrebe. Npr.: žeja, lakota, potreba po spanju, po radovednosti, vera … ki nas vodijo v dejavnosti.
➢ Dejavnost je vedenje, ki nas vodi do ustreznega predmeta, osebe, dogodka in z njo oseba uresniči svoj cilj. Če cilj dejavnosti ni jasen, pravimo, da posameznikovo vedenje usmerja nezavedna motivacija.
9
➢ Cilj je element vsake motivacije. Z njim želimo zadovoljiti potrebo (npr. če smo lačni, jemo). Cilj je torej hrana, tekočina, znanje, zabava, mir, izobrazba, družabnost itd.
Glavne sestavine motiviranega vedenja so povečano delovanje energije; vztrajnost, moč in učinkovitost vedenja; usmerjenost k cilju; spreminjanje vedenja (Lamovec, 1986 v Kobal Grum in Musek, 2009).
Pri delu z otroki pa se osredotočamo na učno motiviranost. Tega, da je motivacija pomembna za uspešno učenje, se zaveda vsak učitelj (Marentič Požarnik, 2016). Juriševič (2012) je zapisala, da je učna motiviranost vedenjski izraz motivacije, ki je razviden iz učenčeve miselne, vedenjske in čustvene naravnanosti za učenje. Vrsta in stopnja motivacije določata kakovost doseženih rezultatov in temeljitost učenja (Marentič Požarnik, 2016). Učno motivacijo dodatno krepimo, ozaveščamo ali pa znižamo s pomočjo motivacijskih spodbud. Le-te lahko razdelimo v dve skupini: didaktične motivacijske spodbude (organizacija učnega okolja, izbira didaktičnih materialov, izbira načinov motiviranja) in psihološke motivacijske spodbude (vodenje učenca s povratnimi informacijami, učna podpora, usmerjanje pri učenju) (Juriševič, 2012).
Predšolski otroci so radovedni in vedoželjni. Če je njihovo okolje varno, je njihova potreba po varnosti zadovoljena. Taki otroci so pogumni, spremljajo jih pozitivni motivi. Otrok, ki ne bo imel občutka varnosti in ljubezni, bo nabiral v sebi slabe izkušnje, motivi bodo v položaju umika in mu bodo zmanjševali vedoželjnost. Pozitivni motivi opogumijo otroka, da vedno več pričakuje od sebe. Vzgojitelji moramo otroku ustvariti ljubeče in spodbudno okolje, pozorno moramo spremljati otrokove male dosežke, ki se dogajajo dan za dnem. Pohvaliti je treba vsako pozitivno dejanje in napredek. Pogoj za uspešno vzgojno delo so motivirani otroci, za uspešnost motivacije pa je odgovoren vzgojitelj, ki izbira najbolj učinkovito vzgojno sredstvo pri različnih oblikah in metodah dela (Podplatnik, b. d.).
2.3 Tehnična vzgoja v vrtcu
»Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o dejavnostih ter oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur na osnovi prvih generalizacij, na notranji motivaciji in reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkušenj« (Kurikulum za vrtce, 2011).
10
Tehnična vzgoja v Kurikulumu za vrtce (2011) ni opredeljena kot samostojno področje dejavnosti. Kljub temu pa je prepletena med vsemi področji dejavnosti in pomembno prispeva k celotni medpodročni prepletenosti programa predšolske vzgoje. Povezanost tehnične vzgoje z drugimi področji zagovarja tudi Papotnik (1993), ki je zapisal, da je dejavnosti različnih vzgojnih področij treba povezovati v kompleksen vzgojni program, kjer gre tudi za uvajanje otrok v svet tehnike in dela.
Največ ciljev, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo v vrtcu pa najdemo v Kurikulumu za vrtce (2011), na področju narave, in sicer eden izmed globalnih ciljev narekuje: »Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije« (str. 38). Le- temu pa sledijo tudi cilji:
➢ otrok odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov),
➢ otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese, spoznava njihov namen in pomen ter v igri ponazarja njihovo delovanje,
➢ otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,
➢ otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnostih predelave,
➢ otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti.
Ko bolj podrobno beremo Kurikulum za vrtce (2011), pa lahko med primeri dejavnosti tako rekoč pri vsakem področju najdemo primere tehničnih dejavnosti prikazane v preglednici 2.2.
11
Preglednica 2.2: Primeri tehničnih dejavnosti za posamezna področja kurikuluma (Kurikulum za vrtce, 2011).
Področje Primeri dejavnosti
Gibanje
− Otrok se vključuje v dejavnosti, kjer se igra oziroma upravlja z različnimi predmeti (palčice, vrvice, kroglice, krpice itn.) in snovmi (voda, mivka, pesek, itn.), ki omogočajo gibanje z rokami, dlanmi, prsti, nogami in stopali (gnetenje, nizanje, pretikanje, presipanje itn.).
Jezik − Otrok uporablja različne vrste simbolov, s katerimi izraža svoje misli.
Umetnost − Otrok tipa, boža, gnete, mečka površine, materiale in oblike.
− Otrok riše, modelira, reže, sestavlja, oblikuje tudi drobnejše oblike, detajle, vzorce, ipd.
Družba − Otrok pridobiva veščine, povezane z varnostjo (ukrepanje ob nevarnostih, nezgodah in nesrečah).
Narava
− Otrok spoznava različne materiale in jih primerja med seboj (npr. usnje, les, kamen, kovina, plastika).
− Otrok odkriva, kako se spreminjajo materiali in njihove lastnosti.
− Otrok oblikuje iz testa, plastelina, gline, plete košarice, papirnate kite, itn.
− Otrok se igra s konstrukcijskimi zbirkami, razstavljivimi igračami (razstavlja in sestavlja).
− Otrok uporablja različne materiale in orodja.
Matematika
− Otrok iz posameznih delov sestavi celoto.
− Otrok načrtuje želeno aktivnost (premisli zaporedje dogodkov), jo izpelje in premisli o tem, kaj vse je opravil.
− Otrok razloži drugim svoj načrt, potek dela, rezultat.
− Otrok rabi izraze za geometrijske pojme, kot so nagnjeno, poševno na, krivo, rob, vogal, imena teles, ki jih uporabljamo v vsakdanjem pogovoru.
Papotnik (1988) pravi, da otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe, pri tem pa se srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Otrok tako pri svojih dejavnostih opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. V svojih igrah konstruira, gradi in razstavlja, s tem pa si pridobiva prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike ter njegove posebnosti. Ta proces je razmeroma spontan v družinskem krogu, bolj načrtno in usmerjeno pa v okviru družbeno organizirane predšolske vzgoje.
Otroci ob tehničnih dejavnostih zadovoljujejo potrebo po aktivnosti in ustvarjalnosti, uveljavljanju in samopotrditvi. Tehnično delo lahko ima vpliv na oblikovanje značaja, razvijanje ustvarjalno tehniškega mišljenja, odkrivanje lastnih sposobnosti in interesov, otrok pa ima tudi motivacijo za produktivno delo. Otrokom nudi vrsto vzgojnih možnosti, kot so:
spoznavanje gradiva, koordinacija gibov, natančnost, vztrajnost, doživljanje lepega, razvijanje urejenosti in ustvarjalno dopolnjevanje vsebin, oblik in delovnih tehnik. Če se je ob lastni aktivnosti otrok nekaj naučil ali ustvaril in je hkrati koristno in uporabno, je zadovoljen. Takrat
12
obstaja velika možnost, da bo s to aktivnostjo nadaljeval in se bo želeli naučiti še več. Uspehi ga bodo vodili v iskanje novih postopkov, s tem pa se mu bodo razvijale specifične telesne in umske sposobnosti. Dojel bo korist svoje aktivnosti, zato se bo v njej še izpolnjeval, samoiniciativno bo iskal nove dopolnitve, dobival nove ideje. To dejstvo mu bo porajalo v življenju občutek ponosa. Rezultati dela razvijajo v otrocih samozaupanje in težnjo po uveljavljanju z delom. Z znanjem, razvojem lastnih sposobnosti kot tudi z lastnim izdelkom, otrok krepi pozitivne medsebojne odnose (Lipar Kadunc, 1995).
Papotnik (1999) je zapisal usmerjevalne in globalne cilje tehnike in tehnologije za predšolsko obdobje:
➢ otrok spozna namen in pomen tipičnih predmetov, pojavov in procesov,
➢ otrok primerja in razlikuje objekte, vozila, stroje, orodja in pripomočke, ki jih srečuje v svojem okolju,
➢ otrok spozna nekatere strojne dele in pojme (os, gred, jermen),
➢ otrok odkriva osnovne tehnične funkcije (prevažanje, dviganje, poganjanje, vrtenje),
➢ otrok spoznava različne materiale (papir, les, žica, usnje, kamenje),
➢ otrok oblikuje iz različnih materialov in si tako razvija svoje tehnično-ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti,
➢ otrok pri konstruiranju s sestavljankami pridobiva tehnično-fizikalna znanja in izkušnje ter razvija sposobnost za ustvarjalnost in konstruktorstvo,
➢ otrok pri ustvarjalnem oblikovanju in preoblikovanju materialov uporablja različna ergonomska pravilno oblikovana in varna merila, zarisna in obdelovalna orodja ter naprave, pripomočke in vpenjala,
➢ otrok se uri v različnih tehnoloških opravilih (žaganje, rezanje, pribijanje, sestavljanje, lepljenje, barvanje) ter si oblikuje pravilne spretnosti in delovne navade ob ergonomsko pravilno urejenem in varnem delovnem mestu,
➢ otrok pridobiva interes za tehnične izdelke, pojave in procese,
➢ otrok razpoznava pogoje, ki so jim tehnični predmeti izpostavljeni (trpežnost, občutljivost na dotik, obremenitve, preobremenitve, nosilnost),
➢ otrok dojema tehnične odnose (skrb za varno delo, skrb za racionalno izrabo materialov, sredstev za delo, časa in energije),
➢ otrok si oblikuje odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike, odgovornosti, natančnosti ter reda in razvija sposobnost za sodelovanje pri odkrivanju in reševanju problemskih situacij,
13
➢ otrok razvija in bogati svoje govorne sposobnosti in občutek za pravilno uporabo slovenskih imen za tehnična učna sredstva, orodja, predmete, pojme, pojave in procese.
Kot smo že omenili, tehnična vzgoja ni samostojno področje v Kurikulumu za vrtce (2011), vsekakor pa je ne smemo zanemariti. Vzporedno z vsemi tehniškimi dejavnostmi, ki jih izvajamo v predšolskem obdobju, namreč otroke tudi tehniško opismenjujemo. Današnji trg dela je namreč bolj in bolj odvisen od sodobnih tehnologij, ki zahtevajo posameznike z višjo stopnjo tehnološke pismenosti. Z zgodnjim pričetkom razvijanja le-te pa lahko pomagamo otrokom, da bodo do konca izobraževanja in vstopa na trg dela na to čim bolje pripravljeni.
Glavni cilj učnih načrtov predmetov tehniškega izobraževanja je razvijanje tehnološke pismenosti učencev, da bodo sposobni razumeti in vrednotiti tehnologije, s pomočjo katerih zavestno in smotrno preoblikujemo naravni svet v človekovo okolje (Avsec, 2012).
Tehnološka pismenost je definirana kot sposobnost posameznika za uporabo, ravnanje, upravljanje, presojo/ocenjevanje in razumevanje tehnologij. Določajo jo tri kompleksne dimenzije: (a) znanje, (b) zmožnosti in (c) kritično razmišljanje in odločanje, ki so med seboj povezani, usklajeni in ustvarjaji dodatne sinergije (Avsec, 2012).
Pri tem imajo pomembno vlogo ravno vzgojitelji (in kasneje učitelji), in sicer:
➢ zagotavljanje širšega konteksta znanja, v katerem lahko otroci/učenci poiščejo in razumejo vsebino svojih posebnih učnih snovi/študij,
➢ vzpostavitev učnega okolja, v katerem bodo otroci/učenci lahko previdno in kritično premislili ter izrazili svoje misli in v katerem želijo soočiti in rešiti težave, namesto da jih prekrivajo,
➢ stalno spremljanje in reflektiranje o procesih poučevanja in razumevanja učencev ter si prizadeva za nenehno izboljšanje njihove vsebine (Avsec, 2012).
Za doseganje ciljev tehnične vzgoje pa imamo na voljo različne materiale, tehnologije materialov ter učila. Poznamo več različnih materialov, ki jih lahko delimo na: kovine, nekovine, kompozite, goriva in maziva, lepila ter zaščitne materiale. Le-te lahko delimo na osnovne, dodajne, pogonske in zaščitne materiale. Ključnega pomena za uporabo materialov pa so njihove lastnosti (fizikalne, kemijske, mehanske, tehnološke). Ločimo naslednje tehnologije materialov: primarno oblikovanje, preoblikovanje, odrezovanje, spajanje, toplotna obdelava in površinska obdelava (Papotnik, 1988).
14
Ob tem pa ne smemo pozabiti na novejše naprave ter informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), kot so npr. računalniki, tablice, telefoni, 3D-tiskalniki in svetlobne table.
2.4 Svetlobne table
Najbrž se vsakemu ob prvem stiku s svetlobno tablo poraja vprašanje, kakšna je vrednost dejavnosti, izvedenih z njeno pomočjo. Svetloba pomaga pridobiti in zadržati pozornost otrok.
Pozornost je potrebna za uspešno dokončanje katerekoli naloge, učenje novih stvari in reševanje vsakodnevnih izzivov. Lažje si je zapomniti slike ali predmete, nameščene na svetlobni plošči, tabli, kocki, torej na nek način z njeno pomočjo razvijamo vizualni spomin. Dober vizualni spomin pa je nujen pri učenju branja, pisanja, štetja. Svetloba pomaga otrokom, da iste predmete vidijo drugače (Edu2, 2020).
Na svetlobni tabli otroci lahko izrazijo svoje edinstveno dojemanje sveta s kombiniranjem različnih materialov, oblik, barv, tehnik. Preko proste igre razvijajo domišljijo, ki je bistvena za ustvarjalnost (Edu2, 2020).
Z njihovo pomočjo pa lahko otroci tudi razvijajo svoja čutila. Od rojstva do zgodnjega otroštva otroci s svojimi petimi čutili raziskujejo in poskušajo smiselno razumeti svet okoli sebe.
Pomemben del zgodnjega razvoja otrok je zagotavljanje možnosti, da otroci aktivno uporabljajo svoja čutila, ko raziskujejo svet s pomočjo »senzorične igre« in je ključnega pomena za razvoj možganov. Učenje s pomočjo senzoričnega raziskovanja je pri dojenčkih in majhnih otrocih spontano. Na podlagi teh izkušenj bodo kasneje lahko zgradili razumevanje predmetov, prostorov, ljudi in interakcij v celoti. Odraslim čutila zagotavljajo življenjsko pomembne informacije, ki jih uporabljamo za sprejemanje odločitev tisočkrat na dan. To sposobnost jemljemo kot samoumevno in jo komaj opazimo, a je prav zato pomoč otrokom pri spoznavanju lastnih čutov tako pomembna (Goodstart early learning, 2020).
Kaj je torej senzorična igra? Tipanje stvari in občutek njihove teksture je tisto, kar ljudje pogosto povezujejo s senzorično igro, vendar gre za veliko več kot dotik. Senzorična igra vključuje vsako aktivnost, ki spodbudi otrokove občutke dotika, vonja, okusa, vida in sluha, pa tudi vse, kar vključuje gibanje in ravnotežje. Resnično omejena je samo z našo domišljijo, in nekaj zdrave pameti glede materialov in vrst igre, ki ustrezajo otrokovi starosti in zmožnosti (prav tam).
15
Prednosti senzorične igre: s senzorično igro se vedno dogaja veliko več, kot je vidno očem.
Senzorične aktivnosti so poleg tega, da so zabavne in zanimive za dojenčke in majhne otroke, otroke spodbujajo k raziskovanju. Poleg tega te dejavnosti podpirajo otroke pri učenju opazovanja, oblikovanju hipotez, eksperimentiranju in sklepanju (prav tam).
Otrokom omogočajo tudi določitev pragov za različne senzorične informacije, kar pomaga njihovim možganom, da vzpostavijo močnejše povezave s senzoričnimi informacijami in se naučijo, katere so koristne in katere je mogoče filtrirati (prav tam).
Na primer, otrok se bo težko igral z drugimi otroki, če bo okrog njega preveč različnih zvokov in vizualnih dražljajev. Otrok se lahko s pomočjo senzorične igre nauči ignorirati zvoke in druge dražljaje, ki v dani situaciji niso pomembni, in se osredotoči na igro z vrstnikom (prav tam).
Drug primer je otrok, ki zavrača uživanje hrane z mokro teksturo, kot so špageti. Uporaba senzorične igre lahko otroku pomaga pri dotiku, vonju in igranju s teksturo. Ko otrok razvije razumevanje in zaupanje do te teksture, ustvari pozitivne povezave v možganih, ki mu nato ob obrokih sporočajo, da je "mokra" hrana varna za uživanje (prav tam).
Drugi razlogi, za katere je senzorična igra koristna za otroke, so:
➢ pomaga pri vzpostavljanju živčnih povezav v možganih,
➢ spodbuja razvoj motoričnih sposobnosti,
➢ podpira jezikovni razvoj,
➢ spodbuja „znanstveno razmišljanje“ in reševanje problemov,
➢ vključuje lahko premišljene dejavnosti, ki so koristne za vse otroke (prav tam).
Želja po ukvarjanju s senzorično igro seveda prihaja od otrok, zato jo je treba spodbujati in podpirati tako doma kot vzgojno-izobraževalnih ustanovah (prav tam).
Prav za ta namen pa so zelo priročne tudi svetlobne table, kocke in pripomočki, ki jih uporabljamo skupaj z njimi (Goodstart early learning, 2020).
2.5 Pripomočki za delo s svetlobno tablo
Na trgu obstaja že veliko pripomočkov za delo s svetlobno tablo. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj stvari, ki jih priporoča proizvajalec svetlobne table (TickiT), ki sem jo uporabila za praktični del diplomske naloge. Nato bomo predstavili še nekaj drugih
16
pripomočkov in idej, uporabnih za delo s svetlobnimi tablami, kockami itd. V prilogi 8.1 je priložen tudi priročnik za delo s svetlobno tablo (znamka TickiT).
➢ Prozoren pladenj (TickiT Light Panel Cover)
Velik prozoren pladenj, ki je prikazan na sliki 2.1, se uporablja za zaščito svetlobne table (TickiT, 2020).
Slika 2.1: Prozoren pladenj (https://tickit.co.uk/light-panel-covers.html).
➢ Prosojne barvne packe (TickiT Splats)
Barvne prosojne packe, prikazane na sliki 2.2, so v primarnih in sekundarnih odtenkih (rdeča, modra, rumena, zelena, oranžna in vijolična), v beli in črni barvi, prosojne ter z packe, ki imajo obojestransko ogledalo. Lahko se jih uporabi samostojno, na svetlobni tabli/kocki, za mešanje barv, opazovanje svetlobe, igro s sencami ali pa kot dekoracijo v slikarskem kotičku (TickiT, 2020).
Slika 2.2: Prosojne barvne packe (https://www.tickit.co.uk/splats.html).
17
➢ Velike barvne geometrijske oblike (TickiT Jumbo Colour Mixing Shapes)
Komplet vsebuje 6 velikih likov, ki so prosojni in v različnih barvah. Liki: kvadrat, pravokotnik trikotnik, krog, petkotnik in šestkotnik. Barve: rožnata, modra, rumena, zelena, vijolična in oranžna. Prikazani so na sliki 2.3. Uporabljamo jih lahko za prepoznavanje likov, barv, mešanje barv, kot šablono in nasploh za matematično opismenjevanje (TickiT, 2020).
Slika 2.3: Velike barvne geometrijske oblike (https://www.tickit.co.uk/jumbo-colour-mixing-shapes.html).
➢ Prosojne človeške figurice (TickiT SiliShapes Linking People)
Izdelani so iz mehkega silikona. Komplet sestavlja 6 družin s 6 družinskimi člani − vsaka je narejena iz drugačne prozorne barve (zaradi česar je vsak lik popolnoma drugačen od ostalih), ki jih je mogoče povezati z rokami. Liki vključujejo dedka in babico, mamo in očeta ter deklico in fanta, kar vidimo na sliki 2.4. So odlična iztočnica za pripovedovanje zgodb, razvrščanje, raziskovanje družinskih razmerij in življenjskega cikla (TickiT, 2020).
Slika 2.4: Prosojne človeške figurice (https://www.tickit.co.uk/silishapes-linking-people.html).
➢ Mavrične kocke (TickiT Rainbow Blocks)
18
Komplet vključuje 24 lesenih kock v šestih oblikah in štirih transparentnih barvah, kot je vidno na sliki 2.5. Lahko jih uporabljamo za konstruiranje, primerjanje, prepoznavanje oblik, mešanje barv in na svetlobni tabli/plošči (TickiT, 2020).
Slika 2.5: Mavrične kocke (https://www.tickit.co.uk/rainbow-blocks.html).
➢ Senzorične kocke (TickiT Sensory Blocks)
16 velikih kock iz lesa, ki vsebujejo kroglice, barvni pesek in žepke napolnjene z vodo/bleščicami v 4 različnih oblikah (kvadrat, pravokotnik, trikotnik in polkrog), kot je vidno na sliki 2.6. Senzorične kocke bodo spodbujale opazovanje v širšem smislu, saj vse oblike sledijo enaki barvi in obliki. Tako so na primer trikotniki vedno zeleni, ne glede na vsebino bloka. Kombinacija gladke lesene zunanjosti in svetlo obarvanega senzoričnega središča predstavlja očarljivo komponento z množico izobraževalnih možnosti za uporabo z otroki vseh starosti (TickiT, 2020).
Slika 2.6: Senzorične kocke (https://www.tickit.co.uk/sensory-block-set.html).
➢ Abeceda (TickiT SiliShapes Trace Alphabet)
Prosojne roza silikonske črke, na sliki 2.7, so močne, mehke in upogljive in jih je mogoče uporabiti v vsakodnevni igri − v igri s peskom, na tleh, na svetlobni plošči in v vodi. Idealne za
19
vrtce in osnovne šole, saj se kompleti po uporabi enostavno očistijo v milnici ali v pomivalnem stroju. Puščice kažejo smer pravilnega zapisa črk (TickiT, 2020).
Slika 2.7: Abeceda (https://www.tickit.co.uk/silishapes%c2%ae-trace-alphabet.html).
➢ Prosojni barvni gradniki (TickiT Translucent Colour Module Blocks)
Različni barvni gradniki na sliki 2.8 so odlični za razvijanje fine motorike skozi domišljijsko igro. Najbolj pridejo do izraza, ko jih uporabljamo na svetlobni plošči (TickiT, 2020).
Slika 2.8: Prosojni barvni gradniki (https://www.tickit.co.uk/translucent-colour-blocks.html).
➢ Prosojne številke (TickiT SiliShapes Trace Numbers)
Prozorne rumene silikonske številke na sliki 2.9 so močne, mehke in upogljive in jih je mogoče uporabiti v vsakodnevni igri − v igri s peskom, na tleh, na svetlobni plošči in v vodi. Komplet se po uporabi enostavno očisti v milnici ali v pomivalnem stroju (TickiT, 2020).
20
Slika 2.9: Prosojne številke(https://www.tickit.co.uk/silishapes%c2%ae-numbers.html).
➢ Žetoni (TickiT Translucent Stackable Counters)
Svetlo obarvani prosojni števci, prikazani na sliki 2.10, so idealni za učenje štetja, razvrščanja, oblikovanja vzorcev, geometrije, pa tudi za razvijanje fine motorike (TickiT, 2020).
Slika 2.10:Žetoni (https://www.tickit.co.uk/translucent-colour-counters.html).
➢ Prosojna barvna vesla (TickiT Translucent Colour Paddles)
Prosojna barvna vesla, prikazana na sliki 2.11, so narejena v primarnih in sekundarnih barvah in so tako odlična za spoznavanje mešanja barv (TickiT, 2020).
21
Slika 2.11: Prosojna barvna vesla (https://www.tickit.co.uk/translucent-colour-paddles-set.html).
➢ Senzorne tekočine (TickiT Sensory Liquid Sets)
Na sliki 2.12 vidimo zelo privlačne, kristalno čiste senzorične komplete, ki vsebujejo barvita mineralna olja in vodo v različnih izvedbah. Ko jih obračamo, si lahko ogledamo, kako kapljice potujejo iz enega dela na drugega. Seti bodo očarali in so idealen vir za trening osredotočenosti, pa tudi za spodbujanje radovednosti, razvijanje ustvarjalnega jezika, vključevanje čutov in razumevanje preprostih znanstvenih načel (TickiT, 2020).
Slika 2.12: Senzorne tekočine (https://www.tickit.co.uk/sensory-liquid-sets.html).
➢ Razumevanje občutkov (TickiT Understanding Feelings)
Set »Razumevanje občutkov«, ki ga lahko vidimo na sliki 2.13 je zasnovan tako, da otrokom pomaga spoznati različne občutke in jim omogoča učinkovitejšo komunikacijo z drugimi. V kompletu je 13 obrazov, vsak z drugačnim izrazom. Priložen je tudi velik plakat, na katerem so izrazi narisani in poimenovani. Priloženi so tudi 3 prazni obrazi in 3 ogledala v obliki obraza za opazovanje lastne mimike (Amazon, 2020).
22
Slika 2.13: Razumevanje občutkov (https://www.amazon.com/TickiT-9327-Understanding-Feelings- Pack/dp/B079ZDW2HM?ref_=ast_bbp_dp).
➢ Rentgenski posnetki človeškega telesa (Roylco True to Life Human X-Rays)
Rentgenski posnetki različnih delov človeškega telesa, vidni na sliki 2.14, s pomočjo katerih lahko otroci spoznavajo podrobnosti telesa (Amazon, 2020).
Slika 2.14: Rentgenski posnetki človeškega telesa (https://www.amazon.com/Roylco-True-Life-Human-X- Rays/dp/B000GL1BVA/ref=sr_1_47?dchild=1&keywords=light+table+accessories&qid=1587575753&rnid=29
41120011&s=toys-and-games&sr=1-47).
➢ Rentgenski posnetki žuželk (Roylco Insect X-Rays and Picture Cards Set)
Sličice žuželk, ki so priloženi tudi rentgenski posnetki, za spoznavanje sestave teles žuželk, primer vidimo na sliki 2.15 (Amazon, 2020).
23
Slika 2.15: Rentgenski posnetki žuželk (https://www.amazon.com/Roylco-Insect-X-Rays-Picture- Cards/dp/B0012RMOM2/ref=sr_1_3?dchild=1&keywords=light+table+accessories&qid=1587575651
&rnid=2941120011&s=toys-and-games&sr=1-3).
➢ Magna gradniki (Magna-Tiles Colors 100 Piece Set)
Magnetni gradniki v različnih oblikah in prosojnih barvah, prikazani na sliki 2.16, s pomočjo katerih otroci urijo prostorsko predstavljivost, ustvarjalnost, spoznavajo barve, oblike itd.
(Amazon, 2020).
Slika 2.16: Magna gradniki (https://www.amazon.com/Magna-Tiles-100-Piece-Clear-Colors-Award- Winning/dp/B000CBSNRY/ref=sr_1_12?dchild=1&keywords=light+table+accessories&qid=1587575651&rnid
=2941120011&s=toys-and-games&sr=1-12).
Seveda pa obstaja tudi več pripomočkov, ki jih lahko kupimo ali pa si jih izdelamo kar sami.
Vsestransko uporaben je prosojen barven papir, vodene barvice, tempere, prozorni zaboji za shranjevanje, zdrob, kamenčki, riž, kinetični pesek, različne perlice, čopiči, pincete, lopatke, posodice in tako dalje.
24
25
3 ANALIZA STANJA POZNAVANJA SVETLOBNIH TABEL MED VZGOJITELJI
V anketnem vprašalniku (priloga 8.2 smo zastavili 10 vprašanj. V izpolnjevanje smo ga poslali/razdelili med naključne vzgojitelje in pomočnike vzgojitelja predšolskih otrok, zaposlene v štirih različnih vrtcih, v Osrednjeslovenski in Gorenjski regiji. Razdelila sem 75 vprašalnikov, od tega smo dobili 52 ustrezno rešenih vprašalnikov, ki smo jih vključili v obdelavo podatkov.
Od desetih vprašanj sta bili prvi dve vprašanji vezani na osnovne podatke (trenutno delovno mesto in delovne izkušnje), ostalih 8 pa se je direktno navezovalo na temo diplomske naloge.
Od teh vprašanj sta bili 4. in 5. vprašanje namenjeni le tistim anketirancem, ki so pri 3. vprašanju odgovorili z odgovorom, da so že slišali za svetlobno tablo.
Od tega je bilo 7 vprašanj zaprtega tipa, 1 vprašanje kombiniranega tipa, 1 vprašanje odprtega tipa in 1 vprašanje z ocenjevalno lestvico. V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, skupaj z interpretacijo odgovorov in grafičnimi prikazi.
3.1 Rezultati z interpretacijo
Vprašanje 1: Vaše trenutno delovno mesto?
Pri prvem vprašanju smo želeli izvedeti, na katerem delovnem mestu so trenutno anketirani. Na izbiro so imeli tri odgovore: vzgojitelj/-ica, pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice ali pa drugo.
Rezultat: Ugotovili smo, da je v raziskavi sodelovalo 25 (48 %) vzgojiteljev/-ic ter 27 (52 %) pomočnikov/-ic vzgojitelja predšolskih otrok, kar prikazuje tudi slika 3.1.
26
Slika 3.1: Delež anketiranih glede na delovno mesto.
Vprašanje 2: Delovne izkušnje?
Zanimalo nas je, koliko let delovnih izkušenj imajo vključeni v raziskavo. Lahko so izbirali med odgovori, da imajo do 5 let delovnih izkušenj, od 5 do 10 let delovnih izkušenj, od 10 do 20 let delovnih izkušenj ter več kot 20 let delovnih izkušenj.
Rezultat: S tem vprašanjem smo ugotovili, da ima 14 (27 %) anketiranih do 5 let delovnih izkušenj, 12 (23 %) anketiranih od 5 do 10 let delovnih izkušenj, 13 (25 %) anketiranih od 10 do 20 let delovnih izkušenj ter 13 (25 %) anketiranih več kot 20 let delovnih izkušenj, kar je prikazano tudi na sliki 3.2.
Slika 3.2: Delovne izkušnje anketiranih.
Vzgojitelj predšolskih
otrok 48 % Pomočnik
vzgojitelja predšolskih
otrok 52 %
Do 5 let
Od 5 do 10 let Od 10 do 20 let
Več kot 20 let
27 Vprašanje 3: Ali ste že slišali za svetlobno tablo?
Na voljo sta bila odgovora da in ne. S tem vprašanjem smo želeli izvedeti, koliko je svetlobna tabla sploh poznana strokovnim delavcem.
Rezultati so pokazali, da je 40 (77 %) anketiranih na vprašanje odgovorilo z da, 12 (23 %) anketiranih pa z ne, kar vidimo tudi na sliki 3.3.
Slika 3.3: Poznavanje svetlobne table.
Vprašanje 4: Kje ste izvedeli za svetlobno tablo?
Na voljo so bili odgovori: v vrtcu, na spletu, na izobraževanju, anketiranci pa so imeli tudi možnost dopisati, kje so izvedeli za svetlobno tablo.
Rezultati: največ vzgojiteljev, 27 (67,5 %) je odgovorilo, da je svetlobno tablo spoznalo v vrtcu, 9 (22,5 %) jih je odgovorilo, da so jo našli na spletu, 3 (7,5 %) so zanjo izvedeli drugje, le 1 (2,5 %) anketirani pa jo je spoznal na izobraževanju, kar je prikazano na sliki 3.4.
Da 77 % Ne
23 %
28
Slika 3.4: Kje so anketiranci izvedeli za svetlobno tablo.
Vprašanje 5: Ali ste svetlobno tablo že kdaj uporabili v skupini za dejavnost?
Na voljo sta bila odgovora ne in da. Zanimalo nas je, ali so dani pripomoček že kdaj uporabili in zakaj ne oziroma, če so ga, kaj so z njim počeli. Dobljeni odgovori so prikazani na sliki 3.5, obširnejši odgovori pa so zapisani v nadaljevanju.
Rezultati: 19 (47 %) anketiranih, ki so že slišali za dani pripomoček, je odgovorilo, da svetlobne table še niso uporabili za dejavnosti, razlogi, ki so jih navedli, pa so naslednji:
− ker se ne spomnimo, da jo imamo;
− ni še bilo takšne priložnosti, da bi jo uporabila, poleg tega je "premalo"
oglaševana;
− ker je nimamo;
− ker je nisem imela možnosti dobiti;
− nimamo v skupini;
− še ni bila v programu;
− ni tako znan didaktičen pripomoček in se nisem spomnila nanj;
− je nismo imeli v vrtcu, je predraga, da bi si jo sama kupila;
− sem v različnih skupinah in ne načrtujem dejavnosti, se prilagajam skupini;
− ni bilo v planu dela;
− nismo imeli priložnosti;
− ker nisem imela priložnosti dobiti;
− ker je nimamo v vrtcu;
0 5 10 15 20 25 30
V vrtcu Na spletu Na izobraževanju Drugo
Št. odgovorov
Podani odgovori
29
− vrtec je ni imel na razpolago, oziroma dejavnosti vzg. niso bile načrtovane s tem pripomočkom;
− nikoli je nisem imela v skupini.
Da so svetlobno tablo že uporabili, pa je odgovorilo 21 (53 %) anketiranih, ki so za dani pripomoček že slišali; in sicer za naslednje dejavnosti:
− prepoznavanje barv, prepoznavanje likov, mešanje barv, boljša motivacija, boljša senzorika;
− raziskovanje barve − igra s prosojnimi liki;
− simulacija rentgena pri dejavnosti spoznavanja poklica − zdravnik, za risanje s peskom;
− risanje v pesek/zdrob;
− razvrščanje oblik, po barvi, oblikovanje množic, sestavljanje slik, različne dejavnosti s števili, štetjem;
− mešanje barve, risanje s kinetičnim peskom, geometrijski liki;
− igra in opazovanje različnih barvnih likov, ki so namenjeni za igro na svetlobni tabli, sestavljanje različnih podob iz likov, opazovanje listov različnih dreves, opazovanje listnih žil;
− za umiritev, ustvarjanje, za rokovanje s senzoričnimi materiali;
− za matematiko: liki, število, barve, velikost;
− s koruznim zdrobom in peskom, geometrijski liki;
− spoznavanje geometrijskih likov, številk in črk, risanje po zdrobu na svetlobni plošči;
− razvrščanje po različnih lastnostih (barvi, obliki ...), mešanje barv (prekrivanje različnih folij), spoznavanje oblik, razvrščanje svetlobe in njenih lastnosti;
− za nastop za strokovni izpit (ogled rentgenskih slik);
− sestavljanje oblik s prosojnimi liki, raziskovanje svetlobe;
− tempera barve na svetlobi, PVC barvne kocke (prelivanje svetlobe), kinetični pesek (risanje);
− igra po želji otroka;
− mešanje elementarnih barv v sestavljene, preučevanje rastlin, izdelovanje mozaika iz prosojnih kamenčkov;
− sestavljanje slik, razvrščanje oblik po barvi, različne dejavnosti s števili, štetjem;
− spoznavanje likov;
30
− matematične dejavnosti, geometrijski liki, številke, črke, risanje po različni zmesi na svetlobni plošči.
Slika 3.5: Uporaba svetlobne table v skupini.
Vprašanje 6: Kako uporabna se vam zdi svetlobna tabla za dejavnosti iz danih področij?
Anketiranci so ocenjevali uporabnost svetlobne table za področja dejavnosti po Kurikulumu za vrtce.
Rezultat: Za področje gibanja je svetlobno tablo 11 (21 %) anketiranih ocenilo kot neuporabno, 18 (35 %) anketiranih kot malo uporabno, 15 (29 %) anketiranih kot uporabno ter 8 (15 %) anketiranih kot zelo uporabno. Za področje jezika svetlobne table nihče od anketiranih ni ocenil kot neuporabno, 3 (6 %) anketirani kot malo uporabno, 36 (69 %) anketiranih kot uporabno ter 13 (125 %) anketiranih kot zelo uporabno. Za področje umetnosti svetlobne table nihče od anketiranih ni ocenil kot neuporabne, 1 (2 %) anketirani kot malo uporabno, 19 (36,5 %) anketiranih kot uporabno ter 32 (61,5 %) anketiranih kot zelo uporabno. Za področje družbe so svetlobno table 3 (6 %) anketirani ocenili kot neuporabno, 11 (21 %) anketiranih kot malo uporabno, 27 (52 %) anketiranih kot uporabno ter 11 (21 %) anketiranih kot zelo uporabno. Za področje narave je svetlobno tablo 1 (2 %) anketirani ocenil kot neuporabno, 2 (4 %) anketirana kot malo uporabno, 27 (52 %) anketiranih kot uporabno ter 22 (42 %) anketiranih kot zelo uporabno. Za področje matematike svetlobne table nihče od anketiranih ni ocenil kot neuporabne, 1 (2 %) anketirani kot malo uporabno, 15 (29 %) anketiranih kot uporabno ter 36 (69 %) anketiranih kot zelo uporabno. Odgovori so obširneje prikazani v preglednici 3.1.
18 18,5 19 19,5 20 20,5 21 21,5
Ne Da
Št. odgovorov
Podani odgovori
31
Iz dobljenih odgovorov lahko razberemo, da bi se anketiranim svetlobna tabla zdela najmanj uporabna za področje gibanja, najbolj uporabna pa za področje matematike.
Preglednica 3.1: Uporabnost svetlobne plošče za dejavnosti iz kurikularnih področij.
Področje dejavnosti
1 - ni uporabno
2 - malo
uporabno 3 - uporabno 4 - zelo
uporabno Skupaj
Gibanje Frekvenca 11 18 15 8 52
Odstotek (%) 21 35 29 15 100
Jezik Frekvenca 0 3 36 13 52
Odstotek (%) 0 6 69 25 100
Umetnost Frekvenca 0 1 19 32 52
Odstotek (%) 0 2 36,5 61,5 100
Družba Frekvenca 3 11 27 11 52
Odstotek (%) 6 21 52 21 100
Narava Frekvenca 1 2 27 22 52
Odstotek (%) 2 4 52 42 100
Matematika Frekvenca 0 1 15 36 52
Odstotek (%) 0 2 29 69 100
Vprašanje 7: Kakšne dejavnosti bi najverjetneje izvajali z otroki s pomočjo svetlobne table?
Vprašanje je bilo odprtega tipa. Anketirani so imeli možnost zapisati različne dejavnosti, ki bi jih potencialno izvajali s pomočjo svetlobne table.
Rezultat: dobili smo naslednje predloge za dejavnosti:
− utrjevanje, prepoznavanje barv, kako se barve mešajo med sabo, prepoznavanje geometrijskih likov, sestavljanje različnih figur;
− raziskovanje svetlobe, mešanje barv, raziskovanje naravnih materialov;
− risanje z drobnim peskom/zdrobom, opazovane listov dreves (žile), risanje s prsti, mešanje barv, za izvedbo kakšne predstave v stilu kamišibaja;
− odvisno od starosti otrok, spoznavanje črk, likov, mešanje barv;
− grafomotorične vaje, prepisovanje;
− oblikovanje slik, prirejanje, urejanje po velikosti, razvrščanje po različnih lastnostih, pripovedovanje zgodb, igra s svetlobo;
32
− seznanjenje z geometrijskimi liki; velikostnimi in prostorskimi odnosi, iskanje podrobnosti oz. enakih oblik, utrjevanje barv, seznanjenje s črkami;
− spoznavanje svetlobe, dejavnost za razvoj senzorike, dejavnost za razvoj fine motorike, spoznavanje oblik, sestavljanje sestavljank, igra s črkami, številkami;
− senzorna delavnica s kinetičnim peskom, kot terapevtska delavnica;
− mešanje barv, risanje s peskom, opazovanje naravnega materiala, opazovanje raz.
rentgenskih slik;
− matematične, dejavnosti za razvoj finomotorike;
− dejavnosti iz vseh področji, otrok opravi različne naloge, ki jih lahko opravlja sam ali v skupini, iz likov naredi predmet, otrok opisuje, govori si izmišljuje − govorno udejanjenje;
− mešanje barv, risanje z vodenkami, odvisno od starosti/sposobnosti otrok;
− likovno izražanje s pomočjo sipkih snovi, slikanje po zdrobu, moki, spoznavanje likov, črk, številk;
− dejavnosti na področju narave, raziskovanje svetlobe in lastnosti, mešanje barv, matematika, razvrščanje, urejanje po velikosti, geometrijski liki, družba − skupinska igra, dogovarjanje, jezik − aplikati za obnovo različnih zgodb;
− za razvoj govora, fine motorike, ustvarjanja, delitev z vrstniki;
− risanje po plošči (pesek, mivka), polaganje semen − štetje razvrščanje, opazovanje listov plodov, drobne žilice, pripovedovanje ob slikah, zaporedja;
− mešanje barv, rentgenski posnetek, ogled jesenskih listov, polaganje različnih likov;
− raziskovanje svetlobe, risanje s peskom;
− umetnost, matematika;
− pri matematiki bi lahko uporabljali svetlobno ploščo za spoznavanje likov, pri razvrščanju in urejanju, primerjanje 1-1; pri gibanju bi lahko uporabili za prikaz vaj, poligona; pri umetnosti bi s svetlobno ploščo uprizorili lutkovno predstavo; za področje jezika bi lahko spoznavali črke; pri naravoslovju bi lahko z lupo
opazovali rastline, školjke; otroci s svetlobno ploščo lahko spoznavajo, usvajajo različne barve;
− izvajala bi dejavnosti za predstavitev nove teme, za razlaganje pomenov besed, za naštevanje, pri spoznavanju matematičnih zaporedij;
− prelivanje barv na svetlobi, risanje s peskom;
− izpostavljanje določenih igrač, učenje novih besed, podroben pogled živali;
33
− mešanje barv, sestavljanje različnih likov in oblik;
− grafomotorične dejavnosti; premikanje predmetov s prsti po plošči, risanje po pesku, ki bi ga dali na ploščo, opazovanje listov; opazovanje barv in oblik;
− posut zdrob na plošči in pisanje črk ali številk;
− igra s sencami, barve, liki, številke, črke (spoznavanje);
− mešanje barv, urejanje po velikosti, družba − skupne igre;
− gibanje, jezik, umetnost;
− senčne lutke, liki − geometrijski, oblike;
− risanje, sestavljanje sličic, likov, sestavljank, opazovanje, ali se vidi skozi predmete, snovi;
− postavljanje likov na svetlobno ploščo, prirejanje likov, sestavljanje;
− sama bi verjetno svetlobne plošče uporabljala pri dejanju z barvami, vajami z elementi finomotorike, razvrščanja, raziskovanja novih elementov;
− grafomotorične vaje;
− prirejanje, urejanje po velikosti, pripovedovanje zgodb, igra s svetlobo, oblikovanje slik;
− vsa področja iz kurikula se da povezati z uporabo svetlobne plošče, tako da tukaj omejitve ni;
− spoznavanje črk in številk in likov, risanje po različnih snoveh (mivka, moka);
− spoznavanje barv, štetje, besedno izražanje ob dejavnostih s ploščo, razvijanje fine motorike, spoznavanje narave (žive in nežive), prostorski odnosi, oblike
predmetov.
Vprašanje 8: Če bi imeli možnost vsakodnevne uporabe svetlobne table, kako pogosto bi jo uporabljali?
Na voljo so bili štirje odgovori, in sicer nekajkrat tedensko, nekajkrat mesečno, nekajkrat letno in nikoli. Zanimala nas je potencialna pogostost uporabe svetlobne table, če bi jo imeli vedno na voljo.
Rezultati: Kot je razvidno na sliki 3.6, je največ anketiranih (30 odgovorov oz. 58 %) odgovorilo, da bi svetlobno tablo uporabljali nekajkrat mesečno, sledi odgovor nekajkrat tedensko s 13 odgovori (25 %), nato odgovor nekajkrat letno z 9 odgovori (17 %), nihče pa ni izbral odgovora, da se pripomočka ne bi posluževal nikoli (0 %).
