UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ŠPELA STARC
PRIMERJALNI VIDIKI TREH MODELOV TEHNIČNIH DEJAVNOSTI ZA DVIG
USTVARJALNOSTI OTROK
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
ŠPELA STARC
Mentor: doc. dr. STANISLAV AVSEC
PRIMERJALNI VIDIKI TREH MODELOV TEHNIČNIH DEJAVNOSTI ZA DVIG
USTVARJALNOSTI OTROK
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Najprej se zahvaljujem svojemu mentorju, doc. dr. Stanislavu Avscu, za pomoč, nasvete in hitro odzivnost pri izdelavi diplomskega dela.
Velika zahvala gre moji družini, da mi je omogočila študij, me spodbujala in bila z mano v veselih in težkih trenutkih. Velika zahvala gre atiju in bratu za izdelavo večfunkcijske igrače in za nasvete.
Zahvalila bi se tudi vsem mojim prijateljem, ki so me v času študija spodbujali in me pri tem podpirali.
Hvala pa tudi mojim otrokom iz skupine Ježki, ki so sodelovali pri dejavnostih. Zahvalila bi se tudi sodelavkam za hitro odzivnost pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika in za nasvete pri izvajanju dejavnosti.
POVZETEK
V diplomskem delu želimo predstaviti različne lesene modele za otrokovo igro, pri katerih lahko dvignemo stopnjo njihove ustvarjalnosti. Pri delu z lesom želimo pri otrocih spodbujati njihovo ustvarjalnost in jih spodbuditi k razmišljanju, podajanju mnenj, iskanju novosti, novih rešitev. Iz navedenih razlogov smo se odločili, preizkusiti tri lesene modele igrač v vrtcu.
Otroci, ki so sodelovali pri dejavnostih, so bili stari od 4 do 5 let. Dokazali so, da lahko ustvarijo mnoge zanimive stvari, če jim pustimo prosto pot ustvarjanja in domišljije. Pred začetkom izvedbe dejavnosti smo v Vrtcu Ribnica razdelili anketne vprašalnike, saj smo hoteli z njimi ugotoviti, kako in koliko uporabljajo les kot material v vrtcu. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da les ni med prvimi materiali za uporabo pri izvedbi dejavnosti. Med prvimi so bila papirna gradiva in umetne snovi. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali ustvarjalnost kot širok pojem, osredotočili smo se na ustvarjalnost pri otrocih v predšolskem obdobju. Predstavili smo tudi ustvarjalnost v kurikulumu za vrtce po nekaterih ciljih in načelih.
Opisali smo igro in njene vrste, ki so pri otrocih najbolj pogoste v predšolskem obdobju, in predstavili les kot material za igro otrok v vrtcu. V empiričnem delu smo podali analizo anketnega vprašalnika. Predstavili smo tri lesene modele igrač, opisali izvedbo ter prikazali analizo poteka dejavnosti v vrtcu. Dejavnost smo izvajali v skupini Ježki s 16 otroki, starimi od 4 do 5 let. V sklopu dejavnosti smo izvajali igro treh lesenim modelov igrač. Opazne so bile osredotočenost, motivacija in lastna ustvarjalnost otrok. Skozi dejavnosti smo spremljali razmišljanje, ideje, pobude in raziskovanje otrok, spoznavali njihovo domišljijo in nove izkušnje. Glede na videno smo prepričani, da so otroci v igri uživali, saj so po modelih posegali tudi v času proste igre, jutranjega sprejemanja in popoldanske igre. Trije leseni modeli igrač so otrokom dali novo znanje in jih še bolj spodbujali k igri in ustvarjalnosti.
Z diplomskim delom želimo dati pobudo vsem vzgojiteljem, da začnejo z dejavnostmi in projekti, katerih ključna vsebina je les, saj otroci ob tem neznansko uživajo, razvijajo ustvarjalnost in pridobivajo prva znanje iz tehnike in tehnologije.
Ključne besede: tehnična vzgoja, ustvarjalnost, igra, les, leseni modeli igrač.
Comparison of Three Models of Technical Activities for Child Creativity Development
ABSTRACT
This paper tries to make kindergarten teachers aware of different wooden models for children's play that help increase their creativity. Working with wood, we want to encourage children's creativity and motivate them to think, give an opinion as well as search for novelties and solutions. Due to these reasons, we decided to test three wooden toy models in the kindergarten.
Children who participated in the activity were aged between 4 and 5. They proved that they can create many different shapes if we let them be creative and imaginative. Prior to the activity, we carried out a survey in the Ribnica Kindergarten to determine how and to what extent they use wood as a material. The results of the survey show that wood is not the first choice when it comes to selecting a material to perform activities, but paper and plastic. The theoretical part describes creativity as an extremely broad term and focuses on creativity in children in the preschool period. We present creativity in the Kindergarten Curriculum in terms of some of its goals and principles. We also describe play and the types of play that are the most common in the preschool period, which is followed by a presentation of wood as a material for children’s play in the kindergarten. The empirical part presents the analysis of the survey carried out among kindergarten teachers. Three wooden toy models are described, performance of the activity presented and the analysis of the course of the activity in the kindergarten outlined. The activity was performed in the group Ježki with 16 children, aged from 4 to 5. Children played with the three wooden toy models. We could see their focus, motivation and creativity.
Throughout the activity, we observed their thoughts, ideas, incentives and explorations and we learnt about their imagination and new experience. Based on what we witnessed, children enjoyed the play as they played with the toy models even during recess, at the morning reception and during afternoon play. The three wooden toy models broadened the children's knowledge and even more encouraged them to play and be creative. This paper tries to encourage all kindergarten teachers to perform activities or projects with wood as a key element. The thing is that children immensely enjoy when playing with wooden toys, develop their own creativity as well as gain technical and technological knowledge.
Keywords: technical education, creativity, play, wood, wooden toy models.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD... 1
1.1 Opredelitev problema ... 1
1.2 Namen in cilji diplomskega dela ... 3
1.3 Hipoteze diplomskega dela ... 3
1.4 Raziskovalne metode ... 4
1.5 Pregled vsebine drugih poglavij ... 4
2 USTVARJALNOST... 5
2.1 Opredelitev ustvarjalnosti ... 5
2.2 Ustvarjalnost pri otrocih v predšolskem obdobju ... 6
2.2.1 Ustvarjalnost v Kurikulumu za vrtce ... 7
2.2.2 Vloga vzgojitelja... 8
3 IGRA ... 10
3.1 Opredelitev igre ... 10
3.2 Vrste otroške igre ... 11
3.3 Les kot material za igro ... 12
4 IGRALNI MATERIAL IN USTVARJALNOST OTROK ... 14
4.1 Analiza stanja med vzgojitelji ... 14
4.2 Zasnova in predstavitve modelov ... 23
4.2.1 Potek izdelave prvega modela (natikanka) ... 24
4.3 Izvedba in analiza dejavnosti v vrtcu ... 26
5 DISKUSIJA ... 35
6 ZAKLJUČEK ... 39
7 VIRI IN LITERATURA ... 40
8 PRILOGE ... 42
8.1 Anketni vprašalnik ... 42
8.2 Kriteriji za ocenjevanje risb ... 46
8.3 Delovna lista ... 49
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Spol. ... 15
Graf 2: Starost. ... 15
Graf 3: Delovne izkušnje. ... 16
Graf 4: Materiali. ... 16
Graf 5: Igrače. ... 17
Graf 6: Pogostost dejavnosti z lesenimi igrami. ... 17
Graf 7: Izdelava igrače. ... 18
Graf 8: Odnos do lesa. ... 19
Graf 9: Izkušnje z lesom... 20
Graf 10: Ustvarjalnost pri otroku. ... 23
Graf 11: Risanje z uporabo konkretnih predmetov po dejavnosti – R2. ... 32
KAZALO SLIK Slika 1: Leseni profili. ... 26
Slika 2: Model lesene igrače natikanka. ... 27
Slika 3: Igra z večfunkcijsko igračo... 27
Slika 4: Reševanje delovnega lista z abstraktnimi predmeti. ... 28
Slika 5: Model izvedbe dejavnosti in vrednotenja učinkov ustvarjalnosti. ... 29
Slika 6: Risanje z uporabo abstraktnih likov pred dejavnostjo – R1. ... 29
Slika 7: Delovni list abstraktnih predmetov. ... 30
Slika 8: Delovni list abstraktnih predmetov. ... 31
Slika 9: Delovni list abstraktnih predmetov. ... 32
Slika 10: Delovni list konkretnih predmetov... 33
Slika 11: Delovni list konkretnih predmetov... 33
Slika 12: Delovni list konkretnih predmetov... 34
1 UVOD
Človek že od pradavnine sobiva z naravnim okoljem, ga preoblikuje glede na svoje potrebe in želje, kar imenujemo tehnika. Pri tem poleg pripomočkov, orodja, strojev, naprav uporablja tudi ustvarjalno in kritično mišljenje, da se lahko odloči za čim boljšo dobrobiti družbe (Standards for technological literacy …, 2007). Odrasli moramo otroke aktivno vključiti v iskanje razlik med naravnim in umetnim okoljem že zelo zgodaj. Tako lahko otroci kmalu začnejo razlikovati med enim in drugim. Zavedajo se pomena okolja, v katerem živijo, ne zavedajo pa se, kako vse poteka prek tehnologije. Ključnega pomena so različni materiali, s katerimi lahko otrok manipulira.
1.1 Opredelitev problema
Les je naravni material in tudi najstarejša surovina, iz katere je človek gradil že v pradavnini.
Uporabljal ga je za izdelavo orodja, orožja in kot stavbno gradivo. Les se danes uporablja v številnih stvareh. Iz njega pridobimo različne snovi in izdelke. Je surovina za proizvodnjo celuloze, papirja, kemičnih vlaken, plastičnih mas in še bi lahko naštevali. Pri lesu smo pozorni tudi na njegove estetke lastnosti; v zvezi s tem so pomembni prerezi, in sicer: prečni ali čelni, radialni in tangencialni prerez (Papotnik, 1993). Skoraj 80 % organskih snovi na Zemlji je zbranih v gozdovih, saj je gozd pomemben tako za živali kot ljudi. Gozd je kot filter, ki čisti zrak, uravnava primerno vlažnost ozračja in skrbi, da se tla ne izsušijo preveč. V gozdu se les stalno obnavlja, vendar moramo biti previdni, da izkoriščevanje lesa ni večje od naravnega prirastka (Jug-Hartman, 1997). Zato je prav, da že otroke v vrtcu seznanjamo s pomenom lesa, da jim skušamo privzgojiti spoštovanje do narave in zavedanje o tem, da brez dreves ne bi bilo življenja.
Otroška igra je najbolj pomembna dejavnost v otrokovem življenju. Igra otroka spremlja vsepovsod, tako pri načrtovanih in spontanih dejavnostih kot tudi pri vsakdanjih opravilih, dnevni rutini in v vrtcu. Igrače in materiali, iz katerih je igrača sestavljena, sodoločajo, kako bo igra potekala. Za igro je otrok notranje motiviran, cilj igre pa je dejavnost sama. Pri igri se prepletajo vsa področja otrokovega razvoja. Pomembno pri igri je, da vzgojitelj zagotovi dovolj materiala, strukturiranega in tudi nestrukturiranega, časa in prostora, da se bo igra čim bolj razvila (Kroflič in Marjanovič Umek, 2001).
Pri tehniki oziroma dejavnostih, v katere vključujemo tehnične elemente, lahko otroci v predšolskem obdobju ogromno spoznajo. Spoznavajo nove pojme, predstave, besede, materiale, orodja, elemente itd. Za ustvarjanje pri tehniki v vzgoji in izobraževanju je pomembno divergentno mišljenje, saj omogoča ustvarjalne dosežke. Z divergentnim mišljenjem prihajamo do izvirnih, novih, nenavadnih rešitev. S tega vidika bi lahko ustvarjalnost opredelili kot sposobnost učinkovitega reševanja problemov na izviren in nov način (Papotnik, 1999). S konvergentnim mišljenjem pridemo do ciljnih rešitev in najboljše možnosti oziroma izboljšave.
Pojem ustvarjalnost je strokovno obravnavan, zato je treba opredelitev poiskati v psihologiji. Z vidika ustvarjalnosti v predšolskem obdobju govorimo o značilnostih ustvarjanja, o ustvarjalnem procesu in o vlogi vzgojitelja, kjer so vključene metode in oblike dela, določene v Kurikulumu za vrtce. Ustvarjalnost se lahko opredeli na več načinov, saj ima že sam pojem širok pomen. Ustvarjalnost lahko enačimo s sposobnostjo reševanja problemov na nov, drugačen, izviren način. Prek ustvarjalnosti lahko oblikujemo nekaj novega, nekaj, kar je še nepoznano ali manj znano. Z izkušnjami z že znanih dogodkov pa lahko z domišljijo in dobro motivacijo nadgradimo in ustvarimo nekaj novega. Področje ustvarjalnosti se povezuje z inteligentnostjo. Za ustvarjalnost so značilni divergentno mišljenje, fleksibilnost, originalnost, fluentnost in večja sposobnost izkoriščanja desne možganske hemisfere (Tomori, 2016).
Pri ustvarjalnih dejavnostih potrebujemo tudi tehnične sposobnosti. Te so: sposobnost opazovanja (predstavljanje, razumevanje tehničnih problemov, dojemanje strukture in funkcije tehničnih naprav), ugotavljanje zvez med deli in celoto (medsebojni odnosi med napravami), konstruktivna fantazija in konstruktivno mišljenje oz. miselno ustvarjanje nove konstrukcije (Papotnik, 1999).
Kot bodoči vzgojiteljici se nam zdi zelo pomembno, da se začne otroke čimprej ozaveščati o tem, kaj vse nas obdaja. Da ves naš naravni svet zajema drevesa, rastline, živali, reke, oceane, gore in kamnine, ki so pomembni za življenje na Zemlji. Ob tem pa je pomembno, da jim predstavimo tudi umetni svet, zasnovan in ustvarjen po meri človeka (Zuljan, 2012).
Trije modeli tehničnih dejavnosti, ki smo jih predstavili otrokom, so izdelani izključno in samo iz lesa. Želeli smo, da so otroci pri igri čimbolj ustvarjalni, saj je igra v predšolskem obdobju zelo pomembna. V vrtcu se sicer poslužujejo lesenih igrač, vendar menim, da v premajhnem
obsegu, saj obstaja mnogo umetnih snovi, ki so tudi cenovno bolj ugodne. Izvedbo dejavnosti smo zasnovali tako, da so bili ves čas vključeni vsi otroci, in sicer smo jih razdeli v tri skupine.
V vsaki skupini je bil po en model igrače in vsi otroci so se igrali enako časa. Pred vsako dejavnostjo in po njej so dobili različna delovna lista, ki smo jih pozneje po vseh zbranih podatkih analizirali in ovrednotili. Modeli igrač so igrače natikanke na lesenih profilih (sladoledne paličice) in večfunkcijske igrače. Po koncu vseh dejavnosti smo lahko ugotovili, ali je katera od treh modelov igrač spodbujala ustvarjalnost otrok, in kaj je bilo tisto, kar je otroke najbolj spodbudilo k ustvarjanju in kreiranju novih idej. Zanimalo nas je tudi, kaj imajo modeli igrač skupnega in kaj je tisto, po čemer se razlikujejo.
1.2 Namen in cilji diplomskega dela
Namen diplomskega dela je predstaviti in umestiti tri različne modele tehničnih dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti predšolskih otrok.
Pri tem smo si zadali naslednje cilje (od C1 do C5):
C1: Predstaviti ustvarjalnost v predšolskem obdobju.
C2: Predstaviti tehnično vzgojo in les kot material za igro in ustvarjanje v predšolskem obdobju.
C3: Pri konstruiranju z različnimi modeli tehničnih dejavnosti graditi in si bogatiti ustvarjalne zamisli.
C4: Predstaviti in preizkusiti vse tri modele igrač ter jih analizirati in kritično ovrednotiti.
C5: Oblikovati in soustvarjati z lesom ter tako razvijati lastne tehnične ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti (sestavljanje, lepljenje lesenih profilov).
1.3 Hipoteze diplomskega dela
Skozi diplomsko delo smo preverjali naslednje hipoteze (od H1 do H6):
H1: Večina vzgojiteljev pogosteje uporablja igrače iz drugih materialov kot pa iz lesa.
H2: Večina vzgojiteljev meni, da je les primeren za dejavnosti v vrtcu v predšolskem obdobju.
H3: Večina otrok bo pri igri pogosteje posegla po lesenih igračah/izdelkih.
H4: Vsaj polovica otrok bo izkazala zanimanje, sodelovanje in željo po ustvarjalnosti pri lesenih modelih igrač.
H5: Večina vzgojiteljev v vrtcu pri igri in dejavnostih ne posega po lesenih izdelkih/igračah.
H6: Vsaj polovica otrok bo v času izvajanja dejavnosti usvojila vse tri različne modele tehničnih dejavnosti.
1.4 Raziskovalne metode
Zbiranje literature in virov,
študij literature in virov,
snovanje in izdelava treh modelov igrač,
priprava in izvedba dejavnosti za tri različne modele lesenih igrač,
aktivno opazovanje treh različnih tehničnih dejavnosti,
vrednotenje, obdelava podatkov in evalvacija,
fotografiranje in izdelava dokumentacije.
1.5 Pregled vsebine drugih poglavij
V drugem poglavju je predstavljena ustvarjalnost kot pojem in ustvarjalnost pri predšolskih otrocih. Predstavljena je tudi z zornega kota kurikuluma za vrtce in posameznih načel. V tretjem poglavju smo opredelili igro, navedli vrste otroških iger v predšolskem obdobju in opisali les kot material za igro. Četrto poglavje je empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika za vzgojitelje in izvedba dejavnosti s tremi različnimi modeli lesenih igrač v vrtcu pri otrocih, starih 4 do 5 let. Predstavljeni so tudi rezultati izvedbe dejavnosti in primeri risb otrok ter slike med izvedbo dejavnosti. Nato sledita diskusija in vrednotenje hipotez v petem poglavju, v šestem pa je zaključek diplomskega dela.
2 USTVARJALNOST
Mnogi avtorji, ki so se ukvarjali z ustvarjalnostjo, jo definirajo glede na posamezne vidike poučevanja in izražanja. Opredelijo jo kot dejavnost, lastnost mišljenja, osebnostno potezo, sposobnost iskanja, odkrivanja in razvijanja idej ter reševanja problemov. Temeljna značilnost ustvarjalnosti je divergenca v razmišljanju, zato ne obstaja le ena definicija ustvarjalnosti. Gre za pojem s širokim pomenskim poljem in ponuja veliko možnosti za raziskovanje (Kovač, 2003).
V mnogih dejavnostih na področju ustvarjanja je prisoten človekov ustvarjalni proces. Ko izhajamo iz pojma ustvarjalnosti, je izpostavljen dejavnik novosti, ki je pokazatelj, da je neko delovanje lahko ustvarjalno. Pri opredelitvi tehniške ustvarjalnosti najprej izberemo širši vidik, pozneje pa ožji vidik, ki ga skušamo umestiti v predšolsko obdobje. V predšolski vzgoji in izobraževanju sta tehnika in tehnologija vpleteni v področja dejavnosti, ki so zapisane v kurikulumu za vrtce (Tomori, 2016).
2.1 Opredelitev ustvarjalnosti
Sodobne teorije ustvarjalnost razlagajo kot celovito interakcijo med biološkimi, psihološkimi in sociološkimi dejavniki. Lahko jo opredelimo kot produkcijo uporabnih, učinkovitih miselnih in fizičnih konstruktov (Fric in Bucik, 2015). Strokovnjaki se sprašujejo, ali so otroci sploh lahko ustvarjalni, saj le redko dosegajo kriterije. Nekateri strokovnjaki menijo, da so otroci ustvarjalni, ko so njihove ideje nove in uporabne tudi za njih same. Te produkte je možno prepoznati v otrokovi igri že v zgodnjem obdobju otroštva. Splošne teorije za razvoj ustvarjalnosti, ki bi bila podprta z empiričnim podatki, ni. Odvisna je od domišljije in izkušenj posameznika, od posameznikovega celostnega odnosa do okolja, interesov. Pri otroku se že v zgodnjem otroštvu uporabljajo miselne predstave in simbolne reprezentacije, ki imajo ključni pomen za pojav ustvarjalnosti. Ustvarjalnost je povezana tudi z igro, pri kateri sta pomembna divergentno mišljenje in sposobnost transformacije. Divergentno mišljenje omogoča asociacije, izvirnost in prožnost idej, medtem ko sposobnost transformacije opušča stare vzorce mišljenja in omogoča oblikovanje novih shem iz novih informacij (Fric in Bucik, 2015).
2.2 Ustvarjalnost pri otrocih v predšolskem obdobju
Pri ustvarjalnosti, ki je tesno povezana s simbolno igro, imajo skupne spoznavne procese:
iskanje in reševanje problemov, preklapljanje med logičnim in narativnim slogom mišljenja, predmetna reprezentacija, iskanje alternativnih pristopov reševanja problemov. Sodobne raziskave kažejo povezavo med ustvarjalnostjo in igro ter razkrivajo velik pomen čustvenih procesov v temu odnosu (Fric in Bucik, 2015).
Glavni kriterij znanstvenosti je merjenje, saj brez njega ni mogoče primerjati rezultatov med seboj. Raziskovalci menijo, da ustvarjalnost lahko merimo, a nekateri psihologi navajajo, da to ni mogoče. Nekoč so ustvarjalnost merili na osnovi inteligentnosti. Lestvice, ki se uporabljajo za merjenje, morajo zadostiti trem kriterijem: kriteriju veljavnosti (morajo zares meriti tisto, kar naj bi merile), kriteriju zanesljivosti (ponovne uporabe morajo dati podobne rezultate) in kriteriju objektivnosti (ne smejo meriti sodb in mnenja uporabnikov lestvice). Iz poskusov, kako spodbuditi ustvarjalnost, so nastali postopki (tehnike) ustvarjalnega mišljenja. Ti so namenjeni predvsem odraslim, nekateri pa bi se lahko uporabili tudi za mladostnike in celo za otroke, če bi jim prilagodili probleme (npr.: »Predlagajte novo igračo.«) (Pečjak in Štrukelj, 2013).
Otroci pri ustvarjanju pridobivajo izkušnje, raziskujejo in preizkušajo. Med potekom odkrivajo novosti, spoznajo ustvarjalnost, doživljajo veselje in frustracije. Njihovo raziskovanje in ustvarjanje spodbujamo s pogovorom in z različnimi vprašanji (»Povej mi, kaj si narisal; kaj ti je najbolj všeč pri delu; koliko barv si uporabil; kakšna se ti zdi ta barva.«) (Kohl, 2000).
Sodobne raziskave povezav med ustvarjalnostjo in igro razkrivajo pomen v čustvenih procesih.
Ustvarjalnost se kaže v odprtosti do doživljanja čustev, v dostopu do idej in podob, v doživljanju zadovoljstva ob izzivih in reševanju problemov. Runco se pri razlagi ustvarjalnosti opira na Kohlbergovo teorijo moralnega razvoja, poskuša pa pojasniti upad stopnje mišljenja otroka, ko je otrok star približno deset let. V zgodnjem otroštvu je otrok na predkonvencionalni stopnji moralnega razvoja in takrat je njegovo moralno presojanje bolj egocentrično kot presojanje otroka na konvencionalni stopnji. Mlajši otroci so manj občutljivi na konvencije, norme itd. Ta občutljivost se kaže kot upad ustvarjalnosti otrok okoli desetega leta starosti (Fric in Bucik, 2015).
2.2.1 Ustvarjalnost v Kurikulumu za vrtce
Kurikulum za vrtce temelji na načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. »Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih« (Bahovec, Bregar-Golobič in Kranjc, 1999, str. 7).
V Kurikulumu najdemo cilje in načela, vedenja o razvoju otroka, globalne cilje in iz njih izpeljane cilje po posameznih področjih ter primere dejavnosti za 1. in 2. starostno obdobje.
Opisane so tudi vloge odraslega (Kovač, 2003).
V Kurikulumu zasledimo spodbujanje ustvarjalnosti po naslednjih kurikularnih ciljih (Kovač, 2003):
»bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšolske otroke« – spodbujanje vrtcev k ponudbi dejavnosti za potrebe staršev in otrok;
»večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino« – razvoj individualnih ustvarjalnih potencialov otrok, poudarjeni so vidiki, ki so značilni za spodbujanje ustvarjalnega vedenja (divergentnost, originalnost idr.);
»večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev«
– dokument je osnova, na kateri vrtec kot organizacija gradi in ustvarja svoj izvedbeni kurikulum
Pri usmerjanju ustvarjalnosti zasledimo naslednja načela:
načelo demokratičnosti in pluralizma:
»različne metode in načini dela«, »čimbolj pester izbor vsebin in dejavnosti /.../«
ter »fleksibilnost v prostorski in časovni organizaciji /.../«;
načelo odprtosti kurikuluma, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu:
»uveljavljanje različnih posebnosti okolja, otrok ter staršev«, »uveljavljanje avtonomnosti vrtca, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev« ter »prilagajanje različnim spremembam«;
načelo omogočanja izbire in drugačnosti:
različnih sredstev, materialov, igralnih in raziskovalnih dejavnosti) in da zagotavlja pozitivna stališča in ravnanja, ki spodbujajo k toleranci in sprejemanju drugačnosti;
načelo uravnoteženosti:
»/.../ sistematično razvija občutljivost za probleme in zavest o različnih možnih odgovorih nanje«;
načelo razvojnoprocesnega pristopa:
»cilj učenja v predšolski dobi je sam proces učenja, katerega cilj niso pravilni in nepravilni odgovori, temveč spodbujanje otrokovih lastnih (simbolnih, fantazijskih in domišljijskih) strategij dojemanja, izražanja, razmišljanja itn., ki so zanj značilne v posameznem razvojnem obdobju«;
načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja:
»stalna skrb za zagotavljanje udobnega in spodbudnega okolja /.../ ter upoštevanje otrokovih samoiniciativnih ponudb«, »/.../ razvijanje občutljivosti in zavesti o problemih« ter »/.../ spodbujanje ter navajanje na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov«.
Levi-Strauss navaja, da problem ustvarjalnega otroka ni v pedagoškem sistemu, temveč v civilizaciji. »Vselej ustvarjamo na podlagi nečesa, kar potemtakem moramo temeljito poznati, pa čeprav zato, da mu lahko nasprotujemo ali ga presežemo« (Levi-Strauss, 1985, str. 331).
Živimo v družbi, ki jo tudi sami soustvarjamo in prek vzgoje otrok tudi prihodnost. V primeru, da se nam zdi pomanjkanje ustvarjalnosti, je prav, da delujemo v skladu s prepričanji, da si je za spodbujanje ustvarjalnega vedenja prizadevati različne načine. Procesnorazvojna naravnanost pojmuje vzgojo kot načrtni sistem dejavnikov, ti pa podpirajo razvoj otrokovih osebnostnih lastnosti in potencialov (Kovač, 2003).
2.2.2 Vloga vzgojitelja
Kurikulum, ki je odprt in procesno naravnan, izhaja iz predpostavke zaupanja v strokovnost vrtcev. Vrtcu in vzgojiteljicam zagotavlja strokovno avtonomijo in odgovornost za načrtovanje in izvedbo dejavnosti, ki se izvajajo. Vzgojiteljica mora razumeti vse splošne napotke, pomembno je, da si sama ustvari vsebinske, metodične rešitve. Njena naloga je, da vso potrebno teorijo, načela in cilje ustrezno prenese in jih uporabi v vsakdanji praksi. Pričakuje se njena
ustvarjalnost, da pri otroku prepozna ustvarjalno vedenje, da ga spodbuja ter na ta način prispeva največ, kar lahko (Kovač, 2003).
Pri vlogi vzgojitelja, kjer poteka ustvarjalni proces so pomembne vse tri stopnje. Prva stopnja je, ko se otrok seznani s predmetom, materialom, glasom, gibom, obliko. Otrok z njim manipulira, ga raziskuje in ugotavlja, kaj lahko še naredi. Druga stopnja je stopnja, ko že obvladuje uporabo ali funkcijo predmeta, materiala. Tukaj je že možno zaslediti otrokovo ustvarjalnost, ki pa je rezultat izkušnje same. Na tretji stopnji otrok sam ustvarja nove kombinacije, pravila, uporabo, nadgrajuje. Ustvarjalnost se lahko spodbuja posredno z zmanjšanjem zaviralnih elementov, odprtostjo ali neposredno z vajo in urjenjem sposobnosti ustvarjalnega mišljenja. Vaja prispeva h krepitvi ustvarjalnega vedenja pri otrocih in tudi pri odraslih. Vzgojiteljica v vrtcu je tista oseba, ki ureja in strukturira okolje, izbor vsebin, metod, od nje se zahteva ogromno in stvari so odvisne od nje same (Kovač, 2003).
»Če naj vzgojiteljica vzbuja otrokovo ustvarjalnost, ne more delati po receptih, ampak je ustvarjalka vzgojnega procesa« (Kroflič in Gobec, 1995).
Vzgojiteljica je za otroka oseba, ki mu je vzor in avtoriteta. Pomembno je, kakšne odnose razvije z otroki, da lahko sledi ciljem vzgoje, strpnosti do drugačnih in medsebojnemu spoštovanju. Njen vpliv se kaže skozi način vodenja skupine, pravila in delo v oddelku ter skozi ponujene dejavnosti. Če vzgojiteljica veliko časa posveča samorefleksiji svojega vzgojnega dela, lahko najde veliko možnosti za spodbudo ustvarjalnosti pri otrocih (Kovač, 2003).
3 IGRA
Igra je ena od najbolj pomembnih in specifičnih dejavnosti, ki je vpeta na različne načine v kurikulumu za vrtce, v načrtovane dejavnosti in v življenje otrok na sploh. Različne psihološke teorije dajejo osnovo za interpretacijo otroške igre, pri kateri lahko prepoznamo veliko skupnih značilnosti, ki igro opredelijo (Kroflič in Marjanovič Umek, 2001).
Kot navaja Horvat (2001, v Batistič Zorec, 2002), »je igra izredno primerna za divergentno vedênje, raziskovanje in preizkušanje … Na ta način postaja igra osnovno gibalo psihičnega razvoja v zgodnjem otroštvu ter osnova za primarne oblike učenja«.
3.1 Opredelitev igre
Igra je spontana, ustvarjalna dejavnost, ki jo zasledimo v različnih obdobjih človekovega življenja in ne le v otroštvu (Batistič Zorec in sod., 1996, str. 12), a je v predšolskem obdobju otrokova prevladujoča dejavnost. Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna, odprta in za otroka prijetna (Bahovec idr., 1999, str. 19). Otrok se igra zaradi lastnega zadovoljstva, ki mu ga igra ponuja, in ne zaradi prisile. Potek in smisel sta v igri sami, zato ni pomemben toliko končni rezultat kot proces in zadovoljstvo v njej. Igra je otrokova primarna potreba, saj je za njo notranje motiviran. Otroka spodbuja, da je čimbolj aktiven in neodvisen od okolja, v katerem živi (Batistič Zorec, 2002).
V psihologiji otroško igro obravnavamo kot dejavnost, pri kateri se povezujejo različna področja otrokovega razvoja. Raziskovalci jo opredeljujejo s dejavniki, kot so notranja motivacija, pozitivna čustva, nestvarnost, fleksibilnost. Igra je tudi dejavnost, v kateri otroci lahko dosežejo višjo raven razvoja psihičnih funkcij kot v neigralnih situacijah (Kroflič in Marjanovič Umek, 2001).
Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Po eni strani sta torej izbira in način otrokovega igranja odvisna od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, čustvene in socialne zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva na to, da otrok v razvoju napreduje (Batistič Zorec, 2002).
3.2 Vrste otroške igre
Pri klasifikaciji otroške igre lahko med različnimi avtorji zasledimo razlike v smislu različnih vrst iger, skupin in podskupin ter v poimenovanju. Pri nas v Sloveniji je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre, ki jo je izdelal Toličič (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001). Igro umesti v naslednje štiri skupine: funkcijska igra, domišljijska igra, dojemalna igra, ustvarjalna igra.
Različni avtorji razvrščajo različne vrste iger po posameznih skupinah glede na razvojno raven, sledijo zaporedju od razvojno nižjih k razvojno višjim ravnem igre. Za vsako starost navajajo posamezno vrsto igre, ki je v tistem starostnem obdobju najbolj tipična. Se pa seveda lahko razlikuje v kakovosti igre. V raziskavah, v katerih so raziskovali pogostnost različnih vrst iger pri različnih starostih, so spremljali otrokovo igro dalj časa. Ugotovili so, da po tretjem letu starosti začne funkcijska igra upadati, pokaže pa se porast dramske igre in igre s pravili (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).
V nadaljevanju predstavljamo vrste igre, ki so najbolj pogoste v predšolskem obdobju.
Funkcijska igra
Otrok v funkcijski igri preizkuša zaznavno-gibalne sheme. Igro lahko opredelimo kot igro z novim gibanjem, čutnimi in zaznavnimi funkcijami. Otrok v obdobju funkcijske igre manipulira s predmeti in raziskuje ter spoznava različne značilnosti predmetov. Tej igri lahko rečemo tudi raziskovalna igra, saj otrok preizkuša različne značilnosti predmetov. Ta vrsta igre je prevladujoča v prvem letu otrokovega življenja. V drugem letu starosti otroka že opažamo upad funkcijske igre.
Konstrukcijska igra
Otrok v konstrukcijski igri že povezuje, sestavlja, gradi in že ustvari konstrukcijo. Igro lahko primerjamo tudi že z ustvarjalno igro. Takšna igra se pojavi ob koncu prvega leta starosti. Ko je otrok starejši, je igra tudi bolj pogosta in celovitejša. Tukaj lahko že vidimo razlike med mačkom in starejšim predšolskim otrokom v grajenju konstrukcije. Malček bo nekaj zgradil, sestavil in nato povedal, kaj je naredil, starejši predšolski otrok pa bo najprej povedal, kaj bo zgradil. Z igralnim materialom otrok sestavlja glede na metode poskusov in napak.
Dojemalna igra
Gre za vrsto igro, ki jo opisujemo kot poslušanje, opazovanje, posnemanje in branje. Primeri te igre se lahko pojavljajo že pri šestmesečnem dojenčku, najbolj pa je pogosta v drugi polovici prvega leta življenja. Zupančič, Gril, Cecić Erpič in Puklek (1999) opišejo dejavnosti, ki so značilne za dojemalno igro:
otrok poimenuje predmete, ki jih vidi, ali opiše, kaj počne;
otrok sledi navodilom, odgovarja na vprašanja, torej izvaja dejavnost na pobudo;
otrok daje navodila in zastavlja vprašanja;
otrok že dojame relacijo, kar pomeni, da razume odnos med prvinami, ki so v igralnem kontekstu.
Simbolna igra
Pri tej igri je značilno, da otrok reprezentira dejanje, predmet, osebo ali nek pojav, ki je lahko prisoten v realnem ali domišljijskem svetu. Uporablja simbole, ki že imajo pomen v igri. Takšna oblika igre se začne pri okoli leto in pol starem otroku. Nato je v drugem letu starosti še pogostejša. Gre za pretvarjanja, fleksibilnost, reverzibilnost, zmožnost, razumeti drugega (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).
Otroku je treba dati dovolj časa, da se igra razvije. Pomembno je, da vzgojiteljica vzpostavi ustrezno razmerje med strukturiranimi in nestrukturiranimi igračami. Te možnosti so nujni pogoj za visoko raven simbolne igre (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).
Igra s pravili
Igra s pravili se pojavi pri drugem, tretjem letu starosti. Ta igra je najbolj pogosta pri osnovnošolskih otrocih in ima dve pomembni funkciji, ki sta socialna integracija in socialna diferenciacija. Igra s pravili se povezuje z kooperativnim vedenjem, igro slučaja, tekmovalnim vedenjem in spretnostnimi igrami (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).
3.3 Les kot material za igro
Pri otrokovi igri je pomembna igrača, saj je spodbuda za otrokovo igro. Igra je za otroka najpomembnejša v predšolskem obdobju, saj se prek nje otrok razvija, gradi in si oblikuje svojo
osebnost. Otrok v igri konstruira, si zamišlja, prihaja do spoznanj. Med igro tudi komunicira z drugimi, spozna, da je pomemben partner vrstnik, kar je pomembno za socializacijo in celostni razvoj predšolskega otroka (Papotnik, 1993).
Les je najstarejše gradivo, s katerim živimo že od nekdaj. Les sodi med naravne materiale in se ga uporablja za različne namene. Danes poznamo ogromno drugih umetnih materialov, ki lahko les nadomestijo. V gozdu se lesna biomasa obnavlja in izkoriščamo ga lahko le v tolikšni meri, kolikšen je prirastek. Človek brez gozda ne bi mogel preživeti. Danes je gozda na Zemlji za polovico manj kot pred stotimi leti, glavni krivec za njegovo propadanje pa je kisli dež. Največji onesnaževalci so avtomobilski izpušni plini in emisije termoelektrarn. Pomembno je, da skrbimo za gozd in za njegovo obnovo (Jug-Hartman, 1997).
Les je zgrajen iz lesenih vlaken, ki jih sestavljajo celice. Obdan je z lubjem, ki ga ščiti pred poškodbami, izsuševanjem, mrazom, insekti. Les ima kar nekaj lastnosti (vlaga, teža, prevodnost, trdota, prožnost in žilavost, barva). Sodi med toplotne izolatorje, prevaja zvok, veliko se ga uporablja za izdelavo glasbil. Les lahko ločimo tudi po barvi: starejši kot je, temnejši je. V lesu lahko nastanejo tudi različne napake, ki so posledica npr. ukrivljenega debla, zavite rasti, valovitih letnic, grčavost. Te napake so lahko posledica poškodb, nastalih zaradi vpliva zunanjih dejavnikov, insektov ali drugega (Jug-Hartman, 1997).
4 IGRALNI MATERIAL IN USTVARJALNOST OTROK
Empirični del diplomskega dela obsega analizo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in analizo ter vrednotenje treh modelov lesenih igrač glede na izvedbo dejavnosti v vrtcu v skupini otrok, starih 4 do 5 let.
Vzorec. Pri izvedbi treh različnih modelov tehničnih dejavnosti so bili otroci razdeljeni v tri skupine, v vsaki po šest do sedem otrok. Aktualno stanje uporabe igrač v vrtcu smo ocenili s pomočjo mnenj in stališč 25 vzgojiteljev.
Pripomočki: dva različna delovna lista (otroci izpolnijo enega pred izvedbo dejavnosti in drugega po izvedbi dejavnosti), anketa za vzgojitelje.
Spremenljivke in način zbiranja podatkov:
opazovanje otroka s pomočjo dveh delovnih listov, ki jih je vsak otrok rešil pred in po dejavnosti z vsako od teh treh modelov tehničnih dejavnosti. Na osnovi delovnih listov smo skušali ugotoviti, kaj so otroci narisali pred in kaj po dejavnosti. Ugotavljali smo razlike, nato ali so bili otroci bolj ustvarjalni pri prvem ali pri drugem delovnem listu itd. Na vsakem delovnem listu otroka smo zabeležili, kaj je narisal, in nato vse skupaj analizirali;
anketni vprašalnik je bil namenjen strokovnim delavcem. Vprašanja so bila usmerjena glede na to, kako oni vidijo ustvarjalnost pri otrocih, katere dejavnosti ustvarjalnost spodbujajo, kateri materiali igrač so pogosteje uporabljeni in kako le-ti vplivajo na otrokov razvoj.
4.1 Analiza stanja med vzgojitelji
Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, kako vzgojitelji dojemajo ustvarjalnost otrok, ki so v njihovi skupini, njihovo mnenje o tem, katere dejavnosti ustvarjalnost spodbujajo, krepijo, kakšne materiale največ uporabljajo pri dejavnostih in kateri so zanje bolj pomembni, pomen lesenih igrač za otroka. Vprašalnik je zajemal 12 vprašanj, podatke smo zbirali v mesecu februarju. Vprašanja so bila odprtega in zaprtega tipa. V Vrtcu Ribnica smo razdelili 25 anket, od tega smo jih dobili vrnjenih 20.
1. Vprašanje: Spol
Graf 1: Spol.
Pri prvem vprašanju nas je zanimal spol anketirancev. Iz grafa 1 lahko razberemo, da je v raziskavi sodelovalo 19 žensk in 1 moški.
2. Vprašanje: Starost
Graf 2: Starost.
Iz grafa 2 lahko vidimo, da je bila polovica anketirancev stara od 30 do 45 let, pri preostali polovici anketirancev pa je bil delež sorazmeren, polovica je bila starih do 30 let, druga polovica pa nad 45 let.
19 1
a) ženski b) moški
5
10 5
a) do 30 let
b) nad 30-45 let
c) nad 45 let
3. Vprašanje: Delovne izkušnje na delovnem mestu diplomiranega vzgojitelja predšolskih otrok
Graf 3: Delovne izkušnje.
Iz grafa 3 vidimo, da je največji delež anketirancev zaposlenih na delovnem mestu vzgojitelja do 5 let, sledijo tisti z od 10 do 20 let, nato s 5 do 10 let delovne dobe na tem delovnem mestu in eden, ki ima od 20 do 30 let delovnih izkušenj.
4. Vprašanje: Kako pogosto uporabljate naštete materiale za izvedbo dejavnosti v vrtcu?
Graf 4: Materiali.
Iz grafa 4 je razvidno, da je največ anketiranih odgovorilo, da je najbolj pogosto uporabljen material papir, in sicer vsak dan, sledijo umetne snovi, naravni materiali, tekstil, les.
7
4 5
1 3
a) do 5 let b) od 5 do 10 let c) od 10 do 20 let d) od 20 do 30 let e) nad 30 let
0 2 4 6 8 10 12 14 16
Papirna gradiva
Različni naravni materiali
Tekstil Umetne snovi
Odpadne snovi
Različne vrste lesa
število odgovorov
5. Vprašanje: Po katerih igračah otroci najbolj posegajo pri igri?
Graf 5: Igrače.
Iz grafa 5 lahko razberemo, da otroci najpogosteje pri igri posežejo po igračah iz lesa. Pod odgovor drugo so anketiranci navedli naslednje:
papirnata embalaža (tulci, škatle),
papirnate sestavljanke,
keramika,
nestrukturiran material,
naravni material.
6. Vprašanje: Kolikokrat mesečno pri dejavnostih posegate po lesenih izdelkih, igrah?
Graf 6: Pogostost dejavnosti z lesenimi igrami.
Iz grafa 6 je razvidno, da so anketiranci v večini izbrali odgovor »Drugo«, nekaj jih posega
0 2 4 6 8 10 12 14
Igrače iz plastike in umetnih materialov
Igrače iz lesa Igrače iz tekstila
število odgovorov
0 2 4 6 8 10
a) 1- do 2-krat na mesec
b) 2- do 3-krat na mesec
c) Nikoli v mesecu d) Drugo
število odgovorov
vsakodnevno (kocke, liki) (enkrat),
tedensko (enkrat),
zelo pogosto (enkrat),
vsakodnevno (enkrat),
odvisno od načrtovane teme (dvakrat),
dnevno (dvakrat),
dnevno v kotičku z lesenim odpadnim materialom (enkrat).
7. Vprašanje: Ali ste že kdaj naredili igračo iz lesa? Zapišite, v kateri starostni skupini. Kakšna je bila?
Graf 7: Izdelava igrače.
Iz grafa 7 je razvidno, da je velik delež anketirancev že izdelal igračo iz lesa, le trije je niso. Pri odgovoru oziroma vprašanju »Ne. Zakaj ne?« so bili odgovori naslednji:
na voljo nimam materiala, ki bi bil ustrezen;
nisem imela še te možnosti;
ker nimam materiala in opreme, stroja, pripomočkov za izdelavo.
Pri odgovoru »Da« so anketiranci navedli, da so izdelali naslednje:
sestavljanko (2–3 let),
natikanko (1–2 leti, 23 leta),
leseno vstavljanko (2–3 leta, 3–4 leta),
lesene kocke (2–3 leta),
lutke (3–4 let),
pretikanko (3–4 leta),
0 5 10 15 20
a) Ne b) Da
število odgovorov
leseno pretikanko (3–4 leta),
leseno ribico iz kuhalnice – lutka (3–4 leta),
razvrščanje lesenih kroglic (2–3 leta),
»zabijalnik« žebljev (2–3 leta),
ploščo z žebljički za prepletanje elastike (4–5 let),
štampiljke, valjčke, domine (1–2 leti),
lesene čopiče (5–6 let),
igro barve, metanje kocke (3–4 leta),
avtomobilček, traktor, lesene sestavljanke (3–6 let),
namizna igra za štetje (4–5 let), vtikanko (1–2 leti),
vstavljanko (1–2 leti),
pretikanko (4–5 let).
8. Vprašanje: Kako preverjate odnos otrok do lesa?
Graf 8: Odnos do lesa.
Iz grafa 8 lahko razberemo, da največ anketiranih vzgojiteljev preverja odnos otrok do lesa z opazovanja in prek igre, nekaj tudi s pogovorom in z vodenimi dejavnostmi.
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
a) Preko vodenih dejavnosti
b) S pogovorom
c) Preko igre d) Z opazovanjem
e) Povprašam starše, kaj si
oni mislijo
f) Drugo
število odgovorov
9. Vprašanje: Če ste imeli izkušnjo, da so se otroci dlje časa rokovali z lesom, nas zanima, ali se vam zdi, da ste opazili kakšen napredek?
Graf 9: Izkušnje z lesom.
Iz grafa 9 lahko vidimo, da je večina anketiranih vzgojiteljev že imela izkušnjo, da so se otroci dlje časa rokovali z lesom. Odgovorili so, da so opazili napredek pri daljšem rokovanju z lesom.
Izkušnja otrok z lesom se nanaša na igro v gozdu, kjer je veliko možnosti za raziskovanje.
Napisali so, da so otroci pri rokovanju z lesom bolj kreativni, izkušnja z lesom spodbuja razvoj finomotorike, spodbuja pozitivni odnosa do lesa, je prijetna izkušnja, ki omogoča obdelovanje in ustvarjanje. Odgovorili so, da so otroci pri rokovanju z lesom bolj vztrajni, pomirjeni in da pri tem razvijajo domišljijo, opazen je napredek pri koordinaciji oko – roka.
10. Vprašanje: Ali menite, da ima les kakšne prednosti kot material za uporabo v vrtcu?
Navedite nekaj primerov.
Anketiranci so navedli naslednje odgovore:
je topel in naraven,
stik z naravo, več možnosti za širjenje domišljije, ustvarjalnost,
razvijanje domišljije, vzpostavljanje odnosov z drugimi prek sodelovanja in dogovarjanja,
kreativnost, les pomirja,
je naraven, ekološki vidik, prijeten za rokovanje,
pomaga razvijati koordinacijo oko – roka, z njim razvijajo prostorsko predstavo,
bolj obstojen material kot na primer plastika,
spodbuja socialne interakcije in je odličen za razvijanje domišljije,
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
a) Ne b) Da
število odgovorov
omogoča igro in ustvarjalnost, ponuja veliko različnih možnosti,
lahko ga povežemo z drugimi področji (narava), ki je najprimernejši kraj za otroško igro, navdih in učenje.
11. Vprašanje: V čem vi vidite ustvarjalnost otrok v vaši skupini?
Anketiranci so navedli naslednje odgovore:
so bolj ustvarjalni, ko se igrajo z nestrukturiranim materialom, med gibanjem v gozdu;
v raziskovanju in manipuliranju z materialom;
spontana igra, prosta pot domišljije, sam išče možne rešitve;
z izdelki otrok, ki so jih naredili sami, in so na njih ponosni;
preko časa (se ne naveličajo);
pri njihovi individualni lastni kreativnosti;
pridobiva različne izkušnje, da je možnih več različnih načinov igre in uporabe nekega predmeta;
samostojnost pri igri in mišljenju, iskanje idej, rešitev, odgovorov;
ko pridejo sami do različnih idej pri ustvarjanju in igri;
največjo ustvarjalnost izkazujejo pri igri z nestrukturiranim materialom, preizkušajo, izumljajo, ustvarjajo;
raziskujejo nove rešitve za igro, ustvarjalnost se kaže tudi pri vodenih dejavnostih, ko nizajo ideje;
sami iščejo nove načine pri igrah, uporabijo domišljijo;
v manipulaciji z različnimi sredstvi.
12. Vprašanje: Kaj za vas pomeni tehniška ustvarjalnost?
Anketiranci so navedli naslednje odgovore:
ustvarjalnost otrok, igra brez cilja, uživanje;
igra, dejavnosti z nestrukturiranim materialom, izdelava izdelka od začetka do končnega izdelka;
uporaba različnih materialov in poljubno rokovanje z njimi, razvijanje spontanega navdiha pri ustvarjanju;
rokovanje z različnimi materiali in pripomočki omogoča ustvarjalnost, razvoj domišljije ter finomotoriko;
sposobnost ustvariti nekaj novega, otrokovo ustvarjalnost še posebej razvijamo prek aktivnega mišljenja na matematičnem področju in pri likovni ustvarjalnosti;
ustvarjalnost z zamišljanjem, preizkušanjem, načrtovanjem, dovolj materiala za raziskovanje, konstruiranje;
igra z orodji, primernimi materiali, ustvarjanje izdelka;
znati različne materiale različno uporabljati v funkcionalne ali nefunkcionalne namene;
otrok ustvarja z različnimi materiali, uživa v igri, dela sam, se trudi;
uporaba različnih materialov in tehnik, prepletanje med njimi;
učno delo, domišljija, odnos otroka do tehnike, ustvarjalno mišljenje, ročne spretnosti;
da otrok ustvarja in pri tem razvija spretnosti in je hkrati zadovoljen;
možnost izbire različnih materialov, ki otrokom omogoči ustvarjanje, možnost aktivnega učenja.
13. Vprašanje: Ocenite na lestvici, koliko je značilno za ustvarjalnega otroka pri tehnični vzgoji od spodaj naštetih trditev.
Graf 10: Ustvarjalnost pri otroku.
Pri zadnjem vprašanju anketnega vprašalnika nas je zanimala značilnost ustvarjalnega orodja pri različnih opravilih. Iz grafa 10 lahko razberemo, da se največja ustvarjalnost kaže pri uporabi orodja in pripomočkov, nato pri razstavljanju in sestavljanju različnih igrač oziroma iger, sledita risanje in podajanje nenavadnih idej.
4.2 Zasnova in predstavitve modelov
Vsi trije modeli lesenih igrač so iz lesa. Prvi model, natikanka, je sestavljen iz lesene plošče, v katero so zvrtane luknje. Poleg sodijo paličice, ki so treh različnih velikosti, in kocke, ki so
0 2 4 6 8 10 12 14 16
število dgovorov
ravno tako treh različnih velikosti. Kocke so pobarvane z različnimi barvami. Ta model smo v celoti izdelali sami. Drugi model so leseni profili oziroma sladoledne palčke. Otroci so iz njih ustvarjali s pomočjo PVAC lepila (mekol) in čopiča. Lesene profile smo kupili. Tudi naslednji model, večfunkcijska igrača, je iz lesa. Igračo sestavljajo krogi, pri strani so štiri luknje. Palčke treh različnih velikosti se poljubno natikajo. Tudi krogi so pobarvani z različnimi barvami, in sicer so rumeni, rdeči, modri in zeleni. Večfunkcijske igrače zaradi zahtevnosti nismo v celoti izdelali sami.
4.2.1 Potek izdelave prvega modela (natikanka)
V nadaljevanju bom predstavila potek in postopek izdelave prvega modela (natikanka).
Materiali:
vezana plošča, les topola (dolžina, širina, debelina: 20 cm × 20 cm × 2 cm),
lesene palice, les bukve (debelina: 1 cm, višina: 4,5 cm, 8 cm, 12 cm),
leseni kvadri, smrekovina (dolžina, širina, debelina: 5 cm × 5 cm × 2 cm; 10 cm × 5 cm
× 2 cm; 15 cm × 5 cm × 2 cm),
barve na vodni osnovi,
čopič.
Delovna sredstva (pripomočki, orodja, stroji in naprave)
Pripomočki:
ravnilo,
svinčnik,
radirka,
strojni primež,
točkalo.
Orodja:
ključavničarsko kladivo,
okrogla pila.
Stroji in naprave:
kolutni brusilni stroj,
brusni papir,
tračna žaga,
vrtalni stroj s stojalom s svedrom za les,
vibracijska žaga.
Postopek
1. korak: izris na leseno ploščo
Na les smo izrisali kvadrate v vseh treh velikostih in narisali središče za luknjo. Na vezano ploščo smo si označili, kje bomo izvrtali luknje.
2. korak: žaganje lesa na tračni žagi
Ko smo imeli vse narisano, smo na krožni žagi razžagali ploščo na polovico. Nato smo žagala po črti na različno velike kocke, ki so namenjene natikanju.
3. korak: vrtanje lukenj
Na vsaki kocki smo najprej zarisali središče, nato smo s točkalom naredili točko na mestu, kjer bo luknja. Uporabili smo vrtalni stroj s stojalom in v vsako kocko zvrtali luknjo. Pri kockah z dimenzijami 5 cm × 5 cm × 2 cm smo uporabili strojni primež. Nato smo zvrtali luknje še v vezano ploščo.
4. korak: žaganje palic
Izbrali smo palice premera 1 cm. Z ravnilom in svinčnikom smo si označilo mesto, kje žagati.
Z vibracijsko žago smo nažagali različno dolge palice.
5. korak: brušenje
S kolutnim brusilnim strojem smo pobrusili vse robove kock, palčke smo z brusnim papirjem pobrusili.
6. korak: piljenje
Vse luknje v kockah, ki smo jih zvrtali, smo spilili z okroglo pilo.
7. korak: barvanje
Kocke smo pobarvali z različnimi barvami.
4.3 Izvedba in analiza dejavnosti v vrtcu
V vrtcu smo izvajali dejavnost s tremi različnimi modeli lesenih igrač (slika od 1 do 3). Izvajali smo jo v skupini otrok, starih od 4 do 5 let. Otroke smo razdelili v tri skupine po 5 do 6 otrok.
Pri dejavnosti je sodelovalo 20 otrok. Uporabili smo različna delovna lista: prvega so otroci izpolnjevali 10 minut pred igro z različnimi modeli lesenih igrač, drugega pa po igri ponovno 10 minut. Vsaka skupina se je igrala z vsemi tremi modeli igrač.
Slika 1: Leseni profili.
Slika 2: Model lesene igrače natikanka.
Slika 3: Igra z večfunkcijsko igračo.
Otroke smo razdelili v tri skupine. V dveh skupinah je bilo pet otrok, v tretji šest. Vsaka skupina je najprej dobila delovni list, na katerega so morali nekaj narisati iz abstraktnih oblik. Delovni list so reševali 10 minut. Ko so končali, so se odšli igrat z enim izmed lesenih modelov igrač in se igrali približno 20 minut. Po koncu igre so ponovno dobili delovni list, na katerega so morali narisati nekaj iz konkretnih predmetov, podanih na listu (slika 4). Vse skupine so se preizkusile z vsemi tremi različnimi modeli lesenih igrač po enakem principu.
Slika 4: Reševanje delovnega lista z abstraktnimi predmeti.
Ko smo izvedli vse in zbrali vse delovne liste, smi jih ocenili po kriteriju, ki je priložen v prilogi.
Pri delovnih listih je bil test konvergentno-integrativnega mišljenja, saj so bili pri prvem delovnem listu abstraktnih oblik, pri drugem pa konkretnih. Otrokova naloga je bila, da iz podanih oblik, predmetov naredi risbo, nariše nekaj novega. Glede na podatke, ki jih bomo v nadaljevanju analizirali, smo ugotovili, kako so bili otroci ustvarjalni in koliko novih možnosti so našli z lastno domišljijo.
Struktura izvedbenih dejavnosti in določitev merjenja učinkov treh modelov je prikazan na sliki 5.
Slika 5: Model izvedbe dejavnosti in vrednotenja učinkov ustvarjalnosti.
Slika 6: Risanje z uporabo abstraktnih likov pred dejavnostjo – R1.
Po sliki 6 (graf) lahko primerjamo vse modele igrač, ko so otroci risali pred dejavnostjo. Vidimo napredek pri modelu 1 (profili) in modelu 2 (natikanka), vendar je bil uspešnejši model 1 (profili). Otroci so bili bolj ustvarjalni pri igri z prvim modelom (natikanka). Pri dejavnosti smo
imeli idej pri risanju, bolj so bili ustvarjalni. Hitreje je nastalo nekaj novega na risbi, saj so iz različnih likov lahko hitro sestavili nekaj novega, npr. iz pravokotnika in trikotnika so narisali hišo (slike od 6 do 8).
Slika 7: Delovni list abstraktnih predmetov.
Slika 8: Delovni list abstraktnih predmetov.
Slika 9: Delovni list abstraktnih predmetov.
Graf 11: Risanje z uporabo konkretnih predmetov po dejavnosti – R2.
Iz grafa 11 je razvidno, da so bili uspešni vsi trije modeli, najbolj model 1, sledi model 2, najmanj razvijanja ustvarjalnosti pa je bilo pri modelu 3 (večfunkcijska igrača). Risanje na delovni list s konkretnimi primeri je bolj kot ne potekala v prerisovanju že danih predmetov na sliki, veliko od otrok je vse ali skoraj vse predmete iz slike prerisala na prostor zraven ali pa jih je še podvojilo, potrojilo (slike od 9 do 11).
Slika 10: Delovni list konkretnih predmetov.
Slika 11: Delovni list konkretnih predmetov.
Slika 12: Delovni list konkretnih predmetov.
5 DISKUSIJA
V diskusiji vrednotimo, ali smo dosegli zastavljene cilje, in postavljene hipoteze. Najprej ovrednotimo cilje.
C1: Predstaviti ustvarjalnost v predšolskem obdobju.
Otrokom, ki so sodelovali pri izvedbi dejavnosti z vsemi tremi različnimi modeli lesenih igrač, smo predstavili ustvarjalnost prek vseh dejavnosti. Poudarek je bil na lesu kot materialu za igro, saj so bili vsi trije modeli izdelani iz lesa. Pri rokovanju z lesom so pridobivali nove izkušnje, spoznavali, kakšen material je les, svojo ustvarjalnost so pokazali z lastnimi zamislimi in z domišljijo. Tudi po končani dejavnosti so imeli lesene modele igrač še vedno na voljo za prosto igro v kotičkih in so po njih še vedno posegali. Teoretična dognanja o ustvarjalnosti smo predstavili v poglavju 2.
C2: Predstaviti tehnično vzgojo in les kot material za igro in ustvarjanje v predšolskem obdobju.
Otrokom smo predstavili, kako so pri dejavnostih uporabljene lesene igrače nastale, katere pripomočke in orodje je potrebno za izdelavo. Les kot material za igro so otroci sicer že dobro poznali, saj imajo v igralnici na voljo kar nekaj lesenih igrač. A vseeno smo v tem času, ko smo izvajali dejavnosti, dali poudarek uporabi lesenih igrač. Otroci so bili za igro z lesenimi igračami dobro motivirani, saj so jih vsi trije modeli igrač pritegnili in zanimali. Menimo, da je bil cilj dosežen, saj so pri dejavnosti prek igre dobili novo znanje o lesu. Les kot material za igranje je predstavljen v podpoglavju 3.3.
C3: Pri konstruiranju z različnimi modeli tehničnih dejavnosti graditi in si bogatiti ustvarjalne zamisli.
Vsi otroci, ki so bili vključeni v dejavnosti s tremi različnimi modeli lesenih igrač, so skozi igro in izpolnjevanje delovnih listov bogatili lastne ustvarjalne zamisli. Vsaka od treh model je bila po svoje uspešna, nekatera bolj, nekatera manj. Vsak otrok je individuum in vsak je po svojih zmožnostih izkazal svojo zamisel, ustvarjalnost in bogatil domišljijo. To smo predstavili v poglavjih od 4.1 do 4.3.
C4: Predstaviti in preizkusiti vse tri modele igrač ter analizirati in jih kritično ovrednotiti.
Vsem otrokom, ki so sodelovali pri dejavnosti, smo predstavili vse tri modele igrač. Z vsako od treh modelov so se otroci igrali enako dolgo časa, pred tem pa so izpolnili delovni list z abstraktnimi predmeti. Ko so končali z dejavnostjo, so ponovno izpolnili list s konkretnimi predmeti. Menimo, da je bil cilj dosežen, saj smo otrokom predstavili vse tri modele in z vsemi tremi modeli so se rokovali pri igri, kar smo podrobno opisali v podpoglavjih 4.2 in 4.3.
C5: Oblikovati in soustvarjati z lesom ter tako razvijati tehnične ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti (sestavljanje, lepljenje lesenih profilov).
Otroci so imeli na voljo lesene profile in lepilo Mekol. Z njimi so ustvarjali po lastni želji in domišljiji ter pri tem razvijali tehnične ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti. Vsak otrok si je po svoje zamislil, kaj bo naredil, in na koncu povedal, kaj njegov izdelek predstavlja. Menimo, da je bil tudi ta cilj dosežen. Vse tri modele lesenih igrač smo predstavili v poglavju 4.3.
Skozi diplomsko delo smo tudi preverjali hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku dela.
H1: Večina vzgojiteljev pogosteje uporablja igrače iz drugih materialov kot pa iz lesa.
Tako to kot druge hipoteze smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice.
Glede na njihove odgovore lahko ugotovimo, da vzgojitelji pogosteje uporabljajo igrače iz drugih materialov in da nikakor niso na prvem mestu igrače narejene iz lesa. 14 vzgojiteljev je odgovorilo, da vsak dan največ uporabljajo papirna gradiva. Pri dejavnostih uporabljajo pripomočke oziroma igrače tudi iz umetnih materialov in odpadkov, recikliranja in različnega nestrukturiranega materiala.
H2: Večina vzgojiteljev meni, da je les primeren za dejavnosti v vrtcu v predšolskem obdobju.
Iz rezultatov anketnega vprašalnika razberemo, da je za vzgojitelje uporaba lesa pri dejavnostih v predšolskem obdobju primerna, saj se jim zdi les kot naravni material topel, poudarja stik z naravo, spodbuja razvoj domišljije, pripomore k ustvarjalnosti, kreativnosti, les pomirja, je bolj obstojen material, spodbuja interakcije, ponuja veliko možnosti pri igri in ustvarjanju. 17 vzgojiteljev se strinjajo z uporabo lesa v predšolskem obdobju, zato lahko to hipotezo potrdimo.
H3: Večina otrok bo pogosteje posegla po lesenih igračah ali izdelkih.
Otroci so kmalu izkazali zanimanje za dejavnosti, v katere je bil vključen le les oziroma leseni modeli igrač. V času, ko so potekale dejavnosti, so izkazali zanimanje zanje. Tudi ko smo z izvedbo dejavnosti, pri katerih smo uporabili modele lesenih igrač, končali, so še vedno radi posegali po teh igračah, in sicer tako pri jutranji igri ali v dopoldanskem času, ko je bil čas za prosto igro. Zato lahko tudi to hipotezo potrdimo. 17 vzgojiteljev je bilo mnenja, da iz izkušenj daljšega rokovanja otrok z lesom opazijo napredke pri otrocih, v smislu rokovanja z lesom.
H4: Vsaj polovica otrok bo izkazala zanimanje, sodelovanje in željo po ustvarjalnosti.
Od začetka do konca izvedbe dejavnosti so vsi otroci, ki so sodelovali, izkazovali zanimanje in željo po ustvarjalnosti. Potrebna je bila motivacija in kakšna spodbuda, nikakor pa nobeden od otrok dejavnosti ni zavračal. Bili so pripravljeni sodelovati, poslušali so navodila in razlago, spraševali itd. Vseh 16 otrok je sodelovalo pri dejavnostih in pri tem izkazovalo zanimanje, sodelovanje in željo po ustvarjalnosti, zato lahko glede na opaženo hipotezo potrdimo.
H5: Večina vzgojiteljev v vrtcu pri igri in dejavnostih ne posega po lesenih izdelkih ali igrah.
Iz rezultatov, ki smo jih dobili s šestim vprašanjem anketnega vprašalnika za vzgojitelje, razberemo, kolikokrat mesečno vzgojitelji posegajo po lesenih izdelkih ali igrah. Devet vzgojiteljev je izbralo odgovor drugo, pri čemer so navedli, da lesene izdelke ali igre uporabljajo tedensko, vsakodnevno, zelo pogosto. Le nekaj vzgojiteljev jih uporablja enkrat do dvakrat ali tri- do štirikrat na mesec. Glede na podatke moramo hipotezo zavrniti, saj ni res, da vzgojitelji ne posegajo po lesenih izdelkih ali igrah.
H6: Vsaj polovica otrok bo v času izvajanja dejavnosti usvojila vse tri različne modele tehničnih dejavnosti.
Pri spremljanju otrok pri izvajanju dejavnosti z vsemi tremi različnimi modeli lesenih igrač nismo opazili, da kdo ne bi usvojil katerega od modelov tehničnih dejavnosti. Menimo, da je vsak otrok na svoj način usvojil vse tri modele tehničnih dejavnosti, saj je vsak prispeval svoj nabor domišljijskih idej in izkazoval, kako ustvarjalen je. Glede na to, kaj smo videli
neposredno pri izvedbi dejavnosti, lahko hipotezo ovržemo, saj se ne strinjamo s tem, da je vsaj polovica otrok usvojila vse tri različne modele tehničnih dejavnosti.
6 ZAKLJUČEK
Hoteli smo ustvariti nekaj iz lesa. To željo smo imeli, ker prihajamo iz Ribnice, ki je znana po suhi robi in lončarstvu, in tu lesa res ne manjka. Navdušeni smo bili, ko smo lahko v vrtcu začeli z dejavnostmi, pri katerih smo preizkušali tri lesene modele igrač. Otroci so dokazali, da so lahko ustvarjalni, ne da jih preveč usmerjamo in jim podajamo veliko navodil. Prek dejavnosti, ki smo jih izvedla, smo dobili še eno potrditev, da lahko samostojno ustvarjajo in razmišljajo, poleg tega smo ugotovili, česa vsega so zmožni. Na to, da bi otroci sami izrazili mnenje, ideje ali misel, vzgojitelji velikokrat pozabimo. S takim načinom lahko otroka hitro zatremo in preidemo v fazo, da posluša le še vzgojitelja in sledi njegovim navodilom.
S celotnim diplomskim delom smo presegli sami sebe. Glede na izvedene dejavnosti, pri katerih so otroci pokazali svojo ustvarjalnost glede na lastno domišljijo, nas je to poneslo le še stopniško višje. Všeč nam je bilo, da so lahko otroci samostojno ustvarjali. Pri vsakem otroku sem spremljala, kako razmišlja, kaj bo ustvaril, kaj bo ob tem povedal. Ob tem smo še bolje spoznali vsakega otroka posebej, saj je vsak svoj individuum. Upamo, da smo z diplomskim delom pokazali, da se lahko ustvarjalnost prepusti otrokom, da naj se jih pri tem le malo spodbuja in dobro motivira, saj lahko s takim načinom izdelajo neverjetne stvari.
Skozi diplomsko delo smo se naučili veliko novega, in to ne le s prebiranjem literature, učili smo se tudi od otrok, pridobili nove izkušnje, za katere verjamemo, da nam bodo pri delu še koristile. Pri spremljanju otrok velikokrat opazimo, da se določene stvari domislijo, ki se jih mi sami nebi nikoli domislili.
Zadovoljni smo, da je v ospredju les kot material za igro in ustvarjalnost, saj se z njim vsakodnevno rokujemo in je blizu tako nam kot otrokom. Ponuja nam številne možnosti za ustvarjalnost, vzpostavlja stik z naravo. Upamo, da se bodo vzgojitelji potrudili po svojih močeh in les vpeljali v razne dejavnosti ter ga otrokom predstavili kot material, pridobljen iz dreves in ga čim več uporabljali v vsakdanjem življenju v vrtcu. Upamo, da smo z diplomskim delom motivirali vzgojitelje in starše, da se bodo tudi oni posluževali lesa kot materiala za igro, spodbujanje ustvarjalnosti, lastnega razmišljanja in oblikovanja lastnih idej.
7 VIRI IN LITERATURA
Bahovec, E. D., Bregar-Golobič, K. in Kranjc, S. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Batistič Zorec, M., Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (1996). Otrokov razvoj v starostno heterogenih skupinah v vrtcu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre (Interno gradivo). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Fric, J. in Bucik, V. (2015). Odnos med ustvarjalnostjo in igralnim materialom v kontekstu simbolne igre. Psihološka obzorja, 24, 33–43.
Horvat, L. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo (str. 33-42). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Jug-Hartman, M. (1997). Naravoslovje s poznavanjem blaga: kemično, tekstilno in tehnično področje. Ljubljana: DZS.
Kohl, M. (2000). Mali umetnik. Ljubljana: Educy.
Kovač, R. (2003). Spodbujanje ustvarjalnosti otrok in vzgojiteljev v vrtcu – od zahtev prenove k iskanju možnosti izvedbenega kurikuluma. Sodobna pedagogika, 54(3), 168–187.
Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I. idr. (2001).
Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja.
Levi-Strauss, C. (1985). Oddaljeni pogled. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta.
Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M.
Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 33–46).
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.
Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.
Ljubljana: DZS.
Pečjak, V. in Štrukelj, M. (2013). Ustvarjam, torej sem. Celovec: Mohorjeva založba.
Runco, M. A. (2006). Development of children’s creativity. V B. Spodek in O. N. Saracho (ur.), Handbook of research on the education of young children (str. 121–134). Mahwah, NJ, ZDA: Lawrence Erlbaum Associates.
