Zarja ŽNIDARŠIČ
VRSTNA SESTAVA IN USTREZNOST VZDRŽEVANJA RASTLIN NA PARKIRIŠČIH OB NAKUPOVALNIH
SREDIŠČIH V LJUBLJANI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
Zarja ŽNIDARŠIČ
VRSTNA SESTAVA IN USTREZNOST VZDRŽEVANJA RASTLIN NA PARKIRIŠČIH OB NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH V LJUBLJANI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
SPECIES COMPOSITION AND MAINTENANCE SUITABILITY OF PLANTS IN PARKING LOTS AT SHOPPING CENTERS IN
LJUBLJANA
B. SC. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Agronomija in hortikultura. Terensko delo je bilo opravljeno na šestih lokacijah v Ljubljani: supermarket Spar v Štepanjskem naselju, supermarket Tuš pri Ruskem Carju, market Mercator v Novih Fužinah, Aleja in hipermarket Mercator v Šiški ter center Interspar Vič.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala izr.
prof. dr. Valentino SCHMITZER.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: doc. dr. Zalika ČREPINŠEK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: izr. prof. dr. Valentina SCHMITZER
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo Član: prof. dr. Gregor OSTERC
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dv1
DK UDK 712.4:635.92(497.4 Ljubljana)(043.2)
KG okrasno vrtnarstvo, parkirišča, drevesne zasaditve, projektiranje, vzdrževanje, poškodbe
AV ŽNIDARŠIČ, Zarja
SA SCHMITZER, Valentina (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – agronomija in hortikultura LI 2021
IN VRSTNA SESTAVA IN USTREZNOST VZDRŽEVANJA RASTLIN NA PARKIRIŠČIH OB NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH V LJUBLJANI TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja)
OP VIII, 37, [7] str., 8 pregl., 38 sl., 3 pril., 15 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Namen diplomske naloge je pregledati ter identificirati rastlinske vrste v nasadih na parkiriščih ob nakupovalnih centrih in preveriti ustreznost načrtovanja in vzdrževanja rastlin. Analizirali smo šest lokacij v Ljubljani: supermarket Spar v Štepanjskem naselju, supermarket Tuš pri Ruskem carju, market Mercator v Novih Fužinah, nakupovalno središče Aleja in hipermarket Mercator v Šiški ter center Interspar Vič.
Pregledali smo vrstno sestavo nasadov, tip nasada (linijsko/soliterno/gručno sajenje dreves, grmovnic, trajnice, trata) in po pregledu literature ocenili ustreznost posameznih vrst glede na prilagodljivost in funkcionalnost za izbrana območja sajenja.
Zaradi prevlade dreves in njihove funkcije je diplomska naloga osredotočena predvsem na nasade z drevesi. Grmi in trajnice se pojavijo samo pri novejših nasadih (mešani nasadi). Rastni prostor dreves, ki ga predstavljajo zatravljene površine ali drevesni kolobar, smo ovrednotili glede na priporočila DIN standarda (DIN 18916).
Preverili smo prisotnost škode, ki je v večini primerov nastala kot posledica pomanjkanja vode ali pomanjkljivega varovanja rastlin. Pri novejših nasadih, kjer je drevje še v začetni fazi rastne dobe, njihova funkcionalnost še ni popolna, saj parkiranim vozilom ne morejo zagotavljati sence. V večini primerov je funkcija nasadov izrazito prostotvorna in estetska, s starostjo nasadov se okrepi tudi ekološka in tehnična funkcija dreves ter trajnic.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1
DC UDC 712.4:635.92(497.4 Ljubljana)(043.2)
CX ornamental horticulture, parking lots, plants, design, maintenance, damage AU ŽNIDARŠIČ, Zarja
AA SCHMITZER, Valentina (mentorica) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture – Agronomy and Horticulture
PY 2021
TI SPECIES COMPOSITION AND MAINTENANCE SUITABILITY OF PLANTS IN PARKING LOTS AT SHOPPING CENTERS IN LJUBLJANA
DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VIII, 37, [7] p., 8 tab., 38 fig., 3 ann., 15 ref.
I sl JI sl/en
AI The aim of this thesis was to examine planting at parking lots of shopping centers and to check the adequacy of the design and maintenance of the plants. Six locations were chosen in Ljubljana for the case study: The Spar supermarket in Štepanjsko naselje, the Tuš supermarket near Ruski Car, the Mercator market in Nove Fužine, the Aleja mall and Mercator hypermarket in Šiška and the Interspar Vič center. We have identified the species composition and type of plantings of the parking lots (line/solitary/clump planting of trees, shrubs and perennial plants), and after reviewing adequate literature, assessed the suitability of each species in terms of adaptability and functionality for the selected planting areas. Due to the predominance and purpose of trees, the thesis focuses on tree planting. Shrubs and perennials appear only in more recent plantings. We compared the growing space of trees, represented by grass areas or individual pits with a modular iron grate, with the DIN standard (DIN 18916). We checked for the presence of damage, which in most cases was caused by the lack of water or inadequate plant protection. By designing and maintaining the plants appropriately, their functionality is maintained. In newer plantings, where the trees are still in the early stages of their growth, their functionality is not fully effective, as they cannot provide shade to vehicles parked below, for example. These trees mainly have aesthetic and structural functions, with the ecological function being intensified as they develop.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO PREGLEDNIC ... VI KAZALO SLIK ... VII KAZALO PRILOG ... IX
1 UVOD ... 1
1.1 VZROKI ZA RAZISKAVO ... 2
1.2 NAMEN RAZISKAVE ... 2
1.3 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 RAZVOJ NAKUPOVALNE KULTURE V LJUBLJANI ... 3
2.2 TEHNIČNI STANDARDI UREJANJA PARKIRIŠČ IN NASADOV DREVES ... 4
3 MATERIAL IN METODE DELA ... 9
3.1 MATERIAL ... 9
3.2 METODE DELA ... 10
3.2.1 Izvedba praktičnega dela naloge ... 10
3.2.2 Meritve ... 11
4 REZULTATI ... 13
4.1 NASADI NA PARKIRIŠČIH OB NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH ... 13
4.1.1 Supermarket Spar, Štepanjsko naselje ... 13
4.1.2 Supermarket Tuš, Ruski car ... 16
4.1.3 Market Mercator, Nove Fužine ... 18
4.1.4 Aleja Šiška ... 21
4.1.5 Hipermarket Mercator, Šiška ... 25
4.1.6 Center Interspar Vič ... 27
5 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 31
5.1 RAZPRAVA ... 31
5.2 SKLEPI ... 35
6 POVZETEK ... 36
7 VIRI ... 37 ZAHVALA
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Izmerjeni obsegi debel dreves pri ostrolistnem javorju (Acer platanoides) in morebitne posebnosti, ki smo jih opazili pri teh drevesih pri supermarketu Spar, Štepanjsko naselje, 2021 ... 14 Preglednica 2: Izmerjeni obsegi debel dreves pri platani (Platanus × acerifolia) in morebitne posebnosti, ki smo jih opazili pri teh drevesih pri supermarketu Tuš, Ruski Car, 2021 ... 17 Preglednica 3: Izmerjeni obsegi debel dreves pri gledičij (Gleditisia triacanthos 'Inermis') pred vhodom Mercatorja v Novih Fužinah, 2021... 19 Preglednica 4: Izmerjeni obsegi debel dreves pri drevesih velikega pajesena (Ailanthus altissima) in morebitne posebnosti, ki smo jih opazili pri teh drevesih pri marketu Mercator, Nove Fužine, 2021 ... 20 Preglednica 5: Osnovni statistični podatki za obseg debla pri drevesih maklena (Acer
campestre), japonske češnje (Prunus sp.), ostrolistnega javorja (Acer platanoides) turške leske (Corylus colurna), breka (Sorbus torminalis), večdebelne breze (Betula utilis), lamarckove šmarne hrušice (Amelanchier lamarckii), kanadske šmarne hrušice
(Amelanchier canadensis) in gledičije (Gleditisia triacantos 'Inermis') pred Aleja Šiška, 2021 ... 21 Preglednica 6: Osnovni statistični podatki za obseg debla pri drevesih platane (Platanus × acerifolia) pred nakupovalnim centrom Mercator Šiška, 2021 ... 26 Preglednica 7: Osnovni statistični podatki za obseg debla pri drevesih lipovca (Tilia
cordata), ostrolistnega javorja (Acer platanoides), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus), navadnega gabra (Carpinus betulus) in japonske češnje (Prunus sp.) pred nakupovalnim centrom Interspar Vič, 2021 ... 28 Preglednica 8: Prisotnost drevesnih vrst na parkiriščih pred izbranimi nakupovalnimi
središči ... 32
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Prikaz širjenja nakupovalnih središč v Ljubljani leta 1993 (levo), 1999 (sredina) in
2003 (desno). ... 4
Slika 2: Primer odraslega drevesa drevesa s kovinsko oporo oziroma zaščito debla. ... 6
Slika 3: Primer odraslega drevesa brez zaščite debla. ... 6
Slika 4: Primer drevesa ostrolistnega javorja (Acer platanoides) v sušnem stresu. ... 6
Slika 5: Lokacije obiskanih nakupovalnih središč v Ljubljani v okviru diplomske naloge (obrobljeni z vijolično barvo) in lokacije nakupovalnih središč, ki jih v okviru naloge nismo obiskali (obrobljene z rdečo barvo) ... 11
Slika 6: Merjenje medvrstne sadilne razdalje na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju. ... 12
Slika 7: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika supermarketa Spar v Štepanjskem naselju z označenim analiziranim območjem (desno). ... 13
Slika 8: Zasaditev grmovnic na severni strani parkirišča Spar v Štepanjskem naselju, 2021. ... 13
Slika 9: Linijska zasaditev ostrolistnega javorja na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju, 2021. ... 13
Slika 10: Sajenje dreves v vrsti (liniji) na zahodni strani parkirišča Spar v Štepanjskem naselju, 2021 ... 14
Slika 11: Poškodovano lubje ostrolistnega javorja (Acer platanoides) na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju, 2021 ... 15
Slika 12: Izraščanje debelnih izrastkov ostrolistnega javorja (Acer platanoides) na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju, 2021 ... 15
Slika 13: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika supermarketa Tuš pri Ruskem carju z označenim analiziranim območjem (desno) ... 16
Slika 14: Platana (Platanus × acerifolia) na parkirišču pri Tušu pri Ruskem carju, 2021 .... 16
Slika 15: Linijska zasaditev platane na parkirišču pri Tušu pri Ruskem carju, 2021... 17
Slika 16: Primer puščanja koreninskih izrastkov platane (Platanus × acerifolia) pri Tušu pri Ruskem carju, 2021 ... 18
Slika 17: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika marketa Mercator v Novih Fužinah z označenim analiziranim območjem (desno) ... 18
Slika 18: Linijski drevored gledičij (Gleditisia triacanthos 'Inermis') pred vhodom Mercatorja v Novih Fužinah ... 19
Slika 19: Travnata ruša in izpostavljenost korenin pred vhodom Mercatorja v Novih Fužinah, 2021 ... 20
Slika 20: Drevesa velikega pajesena (Ailanthus altissima) posajena na vzhodni strani
parkirišča Mercatorja v Novih Fužinah, 2021 ... 20
Slika 21: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika nakupovalnega centra Aleja v Šiški z označenim analiziranim območjem (desno) ... 21
Slika 22: Linijski nasad dreves maklena (Acer campestre) na parkirišču nakupovalnega centra Aleja v Šiški, 2021 ... 22
Slika 23: Mešan linijski nasad na parkirišču nakupovalnega centra Aleja v Šiški, 2021... 22
Slika 24: Linijska nasad dreves turške leske (Corylus colurna) na parkirišču nakupovalnega centra Aleje v Šiški, 2021 ... 23
Slika 25: Nasad trajnic in nižjih dreves na parkirišču nakupovalnega centra Aleja v Šiški, 2021 ... 24
Slika 26: Nasad prekrovnih rastlin pri vhodu v Alejo, 2021 ... 24
Slika 27: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika hipermarketa Mercator v Šiški z označenim analiziranim območjem (desno). ... 25
Slika 28: Linijska nasad dreves platane (Platanus × acerifolia) na parkirišču hipermarketa Mercator v Šiški. ... 26
Slika 29: Prehod platane iz podzemnega garažnega prostora na odprto parkirišče hipermarketa Mercator v Šiški ... 26
Slika 30: Linijska zasaditev platan v garažnih prostorih hipermarketa Mercator v Šiški ... 26
Slika 31: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika centra Interspar na Viču z označenim analiziranim območjem (desno) ... 27
Slika 32: Linijski nasad dreves ostrolistnega javorja (Acer platanoides 'Royal Red') na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021 ... 28
Slika 33: Nasad prekrovnih rastlinskih vrst in drevja na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021 ... 28
Slika 34: Mešan linijski nasad na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021 ... 29
Slika 35: Nepravilno ravnanje z drevjem na parkirišču centra Interspar Vič, 2021 ... 29
Slika 36: Mešana linijska zasaditev na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021 ... 30
Slika 37: Nasad grmovc in drevja na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021 ... 30
Slika 38: Vrstna pestrost dreves, grmov in trajnic na izbranih lokacijah, 2021 ... 32
KAZALO PRILOG
PRILOGA A: Izmerjeni obsegi debel in morebitne posebnosti dreves maklena (Acer campestre), japonske češnje (Prunus sp.), ostrolistnega javorja (Acer platanoides) turške leske (Corylus colurna), breka (Sorbus torminalis), večdebelne breze (Betula utilis), lamarckove šmarne hrušice (Amelanchier lamarckii), kanadske šmarne hrušice (Amelanchier canadensis) in gledičije (Gleditisia triacantos 'Inermis', ki se nahajajo pred Alejo Šiška, 2021
PRILOGA B: Izmerjeni obsegi debel in morebitne posebnosti pri vseh drevesih platane (Platanus × acerifolia), ki se nahajajo pred hipermarketom Mercator, Šiška, 2021
PRILOGA C: Izmerjeni obsegi debel in morebitne posebnosti pri vseh drevesih lipovca (Tilia cordata), ostrolistnega javorja (Acer platanoides), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus), navadnega gabra (Carpinus betulus) in japonske češnje (Prunus sp.), ki se nahajajo pred Centrom Interspar Vič, 2021
1 UVOD
Sodobne nakupovalne navade so v zadnjih desetletjih po osamosvojitvi tudi pri nas narekovale razvoj večjih trgovskih centrov in nakupovalnih središč. Ob njih so uredili utrjene površine, mestoma tudi podzemne garažne prostore, kjer obiskovalci parkirajo svoja vozila. Za zagotavljanje prijetnejše mikroklime in estetske obogatitve asfaltiranih površin, so parkirišča pogosto posajena z različnimi rastlinami.
Na parkiriščih ob nakupovalnih središčih in trgovskih centrih srečujemo raznovrstne tipe nasadov, ki jih projektant načrtuje na podlagi želenega vidika uporabe. Največkrat so v tem prostoru posajene prekrovne vrste grmov in dreves, velikokrat pa so urejene tudi zatravljene površine. Preplet tehnične, prostotvorne in ekološke funkcije je pri nasadih na parkiriščih izrazit.
Največjo ekološko funkcijo v urbanem tlakovanem prostoru nudijo odrasla drevesa, sledijo večje in manjše vrste grmov ter nižje vegetacijske oblike. Zagotavljanje osenčenosti parkirišč je ključni cilj tehnične vloge nasada, ki se navezuje tako na ekološko kot tudi na estetsko/prostotvorno funkcijo.
Drevesa (pa tudi druge oblike v nasadih) določajo izgled parkirišč, jih členijo in definirajo robove nakupovalnega središča ali trgovskega centra. Z različnimi oblikami krošenj, barvo listov, cvetov in plodov, ritmom ter teksturo debel mehčajo izgled betonskega okolja. Pri izbiri drevesne vrste, načina rezi in oblikovanju krošnje se je treba prilagoditi primarni funkciji - ključno je torej upoštevanje primerne višine debla, saj bodo pod drevesi parkirana vozila. Velikost krošnje, izraščanje vej in pokritost površine z vegetacijo nad zemljo skrbno načrtujemo in primerno izvajamo vzdrževalne ukrepe.
Rastni prostor dreves na parkiriščih je omejen tudi pod površino tal. Sadilne jame morajo slediti standardom (SIST DIN 18916, 2019), ker niso javno dostopni je v nalogi zajet DIN standard iz leta 2002 (Šiftar in sod., 2011). V primeru podzemnega parkirnega prostora pod koreninami dreves se izvedejo koreninske pregrade, ki onemogočajo prehajanje korenin v spodnje plasti tehnične izvedbe garaž. V majhnem podzemnem prostoru drevesa ne morejo razviti naravnega koreninskega sistema, zato so primerki na utrjenih (asfaltiranih) parkiriščih praviloma manj raščavi od dreves na zatravljenih površinah.
Poleg omejenega rastnega prostora so drevesa na parkiriščih velikokrat izpostavljena poškodbam vozil. Načini sajenja, ki poškodbe omejijo ali celo preprečujejo, podaljšajo življenjsko dobo dreves. Koliko časa bo drevo na parkiriščih raslo in do kakšne mere bo izpolnjevalo funkcije, je tesno povezano z vzdrževanjem zelenih površin.
Vhodi trgovin so estetsko dodelani z nižjimi nasadi, najpogosteje sestavljenih iz prekrovnih vrst grmov in trajnic, ki služijo še za ločevanje parkirišča od vhoda oziroma pločnika. Čeprav so varstvo, vzdrževanje in oskrba nasadov potrebni ne glede na vrstno sestavo, v Sloveniji nimamo točno določenih standardov, ki bi jih pri delu uporabili za smernice. Standardi, ki
jih imamo se nanašajo predvsem na sajenje dreves. Z upoštevanjem standardov se omogoči primerne rastne razmere, kar vpliva na varnost in funkcijo nasadov. Glavna funkcija nasadov na parkiriščih je zagotavljanje sence spodaj parkiranim vozilom, za kar so optimalne višje rastlinske vrste, torej drevesa. Posledice neupoštevanja standardov pri njihovem sajenju in oskrbi lahko povzročijo veliko škodo, zato je tematika naloge osredotočena predvsem na drevje.
1.1 VZROKI ZA RAZISKAVO
Stanje rastlin (predvsem dreves) na parkiriščih v Ljubljani je ponekod slabo, vidne so poškodbe in posledice pomanjkljivega vzdrževanja ali načrtovanja nasadov. Slabo vzdrževani nasadi tudi ne izpolnjujejo funkcije zelenja na parkiriščih, saj pomanjkljivo senčijo prostor ali celo predstavljajo nevarnost. Nizko izraščanje, veje, padec drevesa ali vej ob neurju ter ostanki posušenih debel lahko vodijo do poškodb parkiranih vozil in ljudi.
Napačna izbira drevesne vrste je prav tako problematična, saj na tako zahtevnem rastišču lahko preživijo le redke rastline. Pomembno je že samo načrtovanje nasadov, poznavanje lastnosti rastlinskih vrst in možnost prilagoditve na negativne okoljske razmere. Pogosta napaka pri načrtovanju so nezadostne sadilne razdalje med posameznimi drevesi ali drugimi objekti, na primer razdalje do uličnih svetilk. Raziskave na področju vrstne sestave in ustreznosti vzdrževanja parkirišč ob nakupovalnih središčih in trgovskih centrih v Sloveniji (na primeru Ljubljane) so zato pomembne, saj izpostavijo uspešne prakse in podajajo komentar za izboljšanje stanja na posameznih lokacijah.
1.2 NAMEN RAZISKAVE
Namen raziskave je bil določiti tipe nasadov (drevored, grmi, trajnice, trata) ter določiti rastlinske vrste v nasadih na izbranih parkiriščih ob trgovskih centrih in nakupovalnih središčih v Ljubljani, opredeliti morebitne poškodbe, ki so nastale zaradi abiotskih in antropogenih dejavnikov in na podlagi teh raziskati in premisliti o rešitvah ter izboljšavah, ki bi omogočile rastlinam boljše razmere za rast in razvoj.
1.3 DELOVNE HIPOTEZE
- Ob trgovskih centrih in nakupovalnih središčih so najpogostejše oblike nasadov drevoredi (linijske oblike nasadov) in travnate površine.
- Pogostost in intenzivnost poškodb sorazmerno narašča z velikostjo parkirišč.
- Vzdrževanje in zaščita rastlin sta v večji meri pomanjkljiva ali celo zanemarljiva.
- Vrstna sestava dreves je tipizirana.
- Večina nasadov ne nudi parkiranim vozilom goste sence, saj so rastline še mlade.
2 PREGLED OBJAV
2.1 RAZVOJ NAKUPOVALNE KULTURE V LJUBLJANI
V Sloveniji se je s padcem socialističnega sistema zgodil tudi premik od industrijske k bolj storitvenim dejavnostim. Namesto industrijske proizvodnje je mesto začelo poudarjati potrošnjo. Tako se je z razvojem kapitalizma začelo vzporedno razvijanje trgovske dejavnosti (Uršič, 2003).
V zadnjih dveh desetletjih smo v Ljubljani priča čedalje večjemu porastu prostorov potrošnje, kot so trgovski centri oziroma nakupovalna središča. Nakupovalna središča se med seboj razlikujejo glede na število trgovin, velikost prodajalnih površin in lego glede na oddaljenost od centra mesta. Trgovino z živili in mešanim blagom ter z možnostjo samopostrežbe in manjšimi lokali ali bifeji imenujemo hipermarket. V primeru več trgovin in lokalov v enem objektu je to trgovski center oziroma trgovski objekt. Trgovski kompleks predstavlja več združenih trgovskih objektov in lahko zajema še kinodvorane, igralnice, rekreacijske dvorane. Glede na velikost nakupovalnih objektov točnih kriterijev za kategorizacijo v Sloveniji ni (Drozg, 2001).
Eden izmed glavnih razlogov za širjenje trgovin v Ljubljani je naraščanje števila prebivalcev.
Leta 1991 je imela občina Ljubljana 271.187 prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SiStat, 2021) je začelo število prebivalcev po letu 1999 razmeroma hitro naraščati, leta 2002 je prebivalstvo nekoliko upadlo na 265.811 prebivalcev, leta 2008 pa je število naraslo na 276.091, leta 2021 pa tu prebiva že 294.464 ljudi. Zaradi primanjkovanja prostora v mestnem središču, tako za življenje ljudi, kot za gradnjo novih javnih objektov, so se trgovine širile v obmestna območja, kjer je bilo dovolj prostora za izgradnjo večjih nakupovalnih središč. Razvoj prometnic in širša dostopnost do osebnih avtomobilov (razvoj standarda) je omogočilo njihovo dostopnost tudi krajevno oddaljenim potrošnikom.
Prikaz širjenja nakupovalnih središč je dobro razviden iz spodnjih zemljevidov (Slika 1).
Iz zemljevida je razvidno, da so se večja trgovska središča širila in razvijala na južnem robu Ljubljane (Vič, Rudnik) in na vzhodnem delu (BTC).
2.2 TEHNIČNI STANDARDI UREJANJA PARKIRIŠČ IN NASADOV DREVES Vzrok za širjenje trgovin v obmestna območja je bil (poleg pomanjkanja prostora v mestnem središču) razvoj standarda (širša dostopnost do osebnih avtomobilov), zato so parkirišča v njihovi neposredni okolici obvezna. Po priporočilih državnega prostorskega reda, združenih v publikacijo z naslovom Mirujoč promet v urbanih območjih, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je število parkirnih mest na parkirišču odvisno od velikosti trgovske stavbe.
Lokalne trgovine v velikosti do 500 m2 bruto etažne površine (BTP) morajo imeti eno parkirno mesto na 100 m2 za zaposlene in dve parkirni mesti za stranke. V primeru nakupovalnih središč, ki so večja kot 500 m2 BTP, mora biti zagotovljeno eno parkirno mesto na 100 m2 za zaposlene in tri parkirna mesta za stranke.
Poleg parkirnih mest so na parkiriščih umeščeni različni tipi nasadov, najpogosteje prekrovne vrste grmov in drevesa. Z vidika optimalnih rastnih razmer je pri projektiranju rastišč za drevje potrebno zgotoviti primerno velikost podzemnega ter nadzemnega prostora in primerne sadilne razdalje ter oddaljenosti drevja od drugih objektov (Šiftar in sod., 2011).
Pri izbiri rastlinske vrste je potrebno vzeti v obzir neugodne rastne razmere na parkiriščih, kot so visoke temperature, pomanjkanje vode, sevanje sonca in izpusti avtomobilskih plinov v neposredni okolici.
Za doseganje takšnih pogojev je pri izračunu za optimalno velikost sadilnih jam potrebno upoštevati Bakker-Kopingovo pravilo, ki temelji na velikosti drevesne krošnje (predvidena končna velikost krošnje, projicirana na tla v m2 x 0,75 m3). V kolikor ni dovolj prostora,
Slika 1: Prikaz širjenja nakupovalnih središč v Ljubljani leta 1993 (levo), 1999 (sredina) in 2003 (desno)
projektanti pri novih ureditvah upoštevajo DIN standard (SIST DIN 18916, 2019), s katerim je predpisan prostor za sadilno jamo oziroma rastišče za zagotavljanje minimalnih rastnih razmer. Pri starejših nasadih, kjer ni možno zagotoviti minimalnih rastnih razmer, se za ponovno sajenje izbere drevesa primerne vrste in sorte, pri katerih končna velikost ustreza velikosti že obstoječih sadilnih jam. DIN standard je primeren za drevesa manjše do srednje velike rasti s premerom krošnje največ 10 metrov. Priporočena površina sadilne jame je 16 m2, globina pa 0,8 metrov. Okrog debla je na tleh treba zagotoviti odprt drevesni kolobar površine vsaj 6 m2. Drevesni kolobar je nezastrta obdelana površina, ki omogoči izmenjavo plinov in hitro pronicanje padavinske vode. Okrog debla je treba izvesti zalivalno kotanjo, ki je širša od območja razpona korenin oziroma koreninske grude. Kolobar vsaj v prvih letih po sajenju dreves ne sme biti zaraščen, saj predstavljajo trave in pleveli konkurenco za hranila in vodo (Šiftar in sod., 2011).
Razdalja sajenja v vrsti je odvisna od povprečne pričakovane velikosti posamezne drevesne vrste. Drevje prvega reda (višina do 40 metrov) ima minimalno razdaljo v vrsti približno 15 metrov (primer: platana, Platanus × acerifolia). Pri drevju drugega reda (višina do 20 metrov) je priporočena razdalja v vrsti okoli 10 metrov (primer: ostrolistni javor, Acer platanoides). Drevje tretjega reda (višina do 10 ali 15 metrov) se sadi z medvrstno razdaljo okoli 5 do 6 metrov (primer: mali jesen, Fraxinus ornus). Minimalni odmik od objektov je pri vseh treh skupinah za polovico manjši od razdalje sajenja v vrsti. Razdalja sajenja je prilagodljiva v primeru rednega vzdrževanja krošenj in ohranjanja manjše gojitvene oblike (Šiftar in sod., 2011).
Vzdrževanje drevja delimo na štiri faze, ki so odvisne od življenjskega obdobja drevesa.
Začetno vzdrževanje zajema vzdrževanje ob sajenju in oskrbo v fazi vraščanja korenin. Dela vzdrževalca v začetni fazi, ki traja eno do dve leti, so oskrba drevesnega kolobarja (pletje, okopavanje), zalivanje v primeru odsotnosti padavin, gnojenje z založnimi mineralnimi hranili (poudarek na N in K), odstranjevanje nizko izraščajočih poganjkov na deblu in suhih ali poškodovanih vej, obveščanje naročnika ob morebitnem pojavu bolezni, škodljivcev ali mehanskih poškodb in po potrebi popravilo opore. Opravila v začetnem obdobje vraščanja (2. in 3. leto) so enaka kot v prvem letu (Šiftar in sod., 2011).
Opora je postavljena v času sajenja in je nujna čez celotno obdobje vraščanja, preden se drevo ukorenini, kar lahko traja tudi do 7 let. Oporni koli morajo biti nekoliko debelejši od premera debla, v višino segajo vsaj 10 do 25 centimetrov pod višino krošnje. Vkopani morajo biti vsaj 0,50 metra v tla in pričvrščeni za drevesno deblo z organskimi vezicami, ki zdržijo vsaj dve leti. Opora je lahko poševna, z enim opornim kolom, dvonožna ali trinožna.
Na parkiriščih, kjer je povečan promet, so primerne tri- ali štiri-nožne opore, katerih po obdobju vraščanja ni potrebno odstraniti, saj poleg zagotavljanja stabilnosti drevesa preprečijo ali omilijo poškodbe vozil. Za oporne kole je ustrezen zgolj kotlovsko impregniran les. Kjer so koli moteči, lahko projektant predvidi nevidno (podzemno) sidranje
dreves. Odsotnost in prisotnost opore ter poškodba debla pri drevesu brez opore je razvidna iz spodnjih slik (Sliki 2 in 3) (Šiftar in sod., 2011).
Pri vzdrževanju je pomembno predvsem zalivanje, ki je obvezno v prvih dveh letih vraščanja za drevje standardne velikosti in prvih sedmih let za drevje nadstandardne velikosti. Izvaja se po potrebi odvisno od količine padavin. Potreba po vodi se oceni z vizualnim pregledom stanja rastline. Rastlina v sušnem stresu ima posušene liste in je v primeru ponavljajočega pomanjkanja vode manjše rasti (Slika 4) (Šiftar in sod., 2011).
Po začetnem vzdrževanju sledi redno vzdrževanje po končnem prevzemu, ki obsega obdobje nadaljnjega vraščanja, oblikovanje drevja ter končno oblikovanega drevja. Vraščanje korenin lahko traja do 7 sezon, odvisno od vrstnih in sortnih značilnosti ter starosti sadike in števila presajanj v času šolanja v drevesnici. Najpomembnejši opravili sta zalivanje in dognojevanje, po potrebi se izvede še oskrba drevesnega kolobarja, defoliacija in odstranjevanje suhih ali poškodovanih vej, uravnalna rez in obveščanje naročnika o izrednih dogodkih. V obdobju oblikovanja drevesa je najpomembnejše obrezovanje krošnje za ohranjanje njene funkcionalnosti. Zaradi hitrejšega celjenja je priporočljiv rez samo manjših vej. V primeru reza močnih in debelih vej lahko pride na drevesu do trajnih posledic.
Pomembna je tudi višina krošnje. Pri obcestnih nasadih je potreben dvig svetlobnega profila (svetle višine) drevesa in se izvaja postopno do 4 ali 5 let po sajenju. Mlado drevo ima začetek krošnje na višini od 2 do 2,5 metrov. 2,5 metra je funkcionalna priporočljiva višina na površinah za pešce in kolesarje, pri obcestnih zasaditvah pa ta znaša od 4,5 do 5 metrov (Šiftar in sod., 2011).
V končnem obdobju, ko je drevo popolnoma oblikovano in je v funkcionalnem stanju, se izvaja redčenje notranjosti krošnje, krajšanje vej glede na omejen življenjski prostor in odstranjevanje suhih in poškodovanih vej. Pomembno je vzdrževanje rastnega prostora
Slika 3: Primer odraslega drevesa brez zaščite debla
Slika 2: Prime odraslega drevesa s kovinsko oporo oziroma zaščito debla
drevesa. V primeru prostega drevesnega kolobarja je potrebno pletje in odstranjevanje koreninskih izrastkov, pri sajenju dreves na zatravljeni površini se izvaja košnja. Idealna višina za trato pod večjo obremenitvijo je 2,5 do 3 cm (Beckett, 1995; Šiftar in sod., 2011).
Drevesa v primeru nepravilnega vzdrževanja in malomarnega ter neodgovornega ravnanja postanejo starikava, pojavljati se začne škoda, kar lahko v obdobju končno oblikovanega drevesa vodi do ogrožanja varnosti v okolici drevesa. V sklopu prometne varnosti se zato izvajajo redni preventivni kontrolni pregledi na tri leta in v primeru prisotnosti poškodb ali starikavosti na dve leti. V času zime so možne poškodbe zaradi soljenja ali čiščenja snega.
Kopičenje snega na drevesnih krošnjah lahko povzroči lomljenje vej (Šiftar in sod., 2011).
Z zagotavljanje primernih rastnih razmer in z rednim vzdrževanjem se omogoči rastlini prostor za normalen razvoj, kar pozitivno vpliva na funkcionalnost in estetski videz posamezne rastline ali celotnega nasada. Glavni motiv sajenja parkirišč, predvsem z drevesi, je nižanje temperature pod drevesnimi krošnjami in nudenje sence med vročimi dnevi.
Drevesa lahko znižajo temperaturo za 5 do 15 °C v primerjavi z okolico. Temu primerno je treba izbrati rastlinsko vrsto z gosto krošnjo in primerno dolgim vegetacijskim obdobjem (Šiftar in sod., 2011).
S tem zmanjšamo temperaturo in učinek toplotnega otoka (heat island effect). V urbanih okoljih se pojavljajo višje temperature in nižja relativna zračna vlaga kot na podeželju zaradi infrastrukture, ki je nadomestila zelene površine z asfaltiranimi cestami in betonskimi ter železo-betonskimi zgradbami. Temperaturna razlika med mestom in podeželjem je odvisna od velikosti in urbanega razvoja naselja (Wong in sod., 2008).
Redukcija stopnje sončne obsevanosti je samo ena izmed ekoloških funkcij drevja poleg ohranjanja biodiverzitete, dušenja hrupa, izboljšanja kakovosti zraka, proizvodnje kisika, vzdrževanja normalnega vodnega krogotoka ter zaščite pred vetrom (Šiftar in sod., 2011).
Nekatere drevesne vrste oz. rodovi, ki imajo primerno presevnost krošnje za nudenje sence, so lipovec (Tilia cordata), hrasti (Quercus sp.), ostrolistni javor (Acer platanoides), špetova jelša (Alnus × spaethii, križanec A. japonica in A. subcordata), navadni gaber (Carpinus betulus) in turška leska (Corylus colurna). Vrste z minimalno presevnostjo krošnje tudi pozimi so v naših podnebnih razmerah nezaželene, saj v primeru mraza povečujejo možnost nastanka poledice in dodatno povečujejo občutek mraza (primer: albicija, Albizia julibrissin) (Šiftar in sod., 2011).
Pomembna funkcija sajenja dreves na parkiriščih je prostotvorna oziroma oblikovalska funkcija. Drevje z različnimi zasaditvami razčlenjuje prostor in omogoča ureditve in poudarjanje ter dodajanje estetike tudi robov parkirišč, pločnikov in objektov (Šiftar in sod., 2011).
Estetska vrednost nasada pripomore k popestritvi vzdušja in »lepoti« okolice, saj je ta odvisna od izbranih vrst in sort rastlin ter njihove postavitve. Estetsko relevanten je le nadzemni del rastlin, ki je viden za razliko od podzemnega koreninskega sistema.
Pomembno je tudi, da pri izbiri vrst in sort zaradi estetike upoštevamo omejitve terena.
Dekorativnost rastlin je določena z barvo in obliko plodov, cvetov, listov in lesa (lubja) ter rastne dobe sorte – okrasna vrednost pride do izraza ob določenem letnem času.
Pri izboru drevesnih vrst je potrebno poleg klimatskih razmer, primernosti rastišča in vrstnih ter sortnih značilnosti na prilagoditev ekstremnim mestnim razmeram, upoštevati stroške vzdrževanja, problematiko nadomestnih sadik v primeru potrebnih zamenjav, odpornost proti boleznim in škodljivcem, emisije, alergogenost, strupenost posameznih delov rastlin, varnost (plodovi divjega kostanja lahko ob padcu poškodujejo vozila), ipd. (Šiftar in sod., 2011).
3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 MATERIAL
Pri praktičnem delu, ko smo analizirali nasade ob nakupovalnih središčih, smo se srečali z različnimi drevesnimi vrstami, od katerih so se nekatere pojavljale v nasadih ob različnih nakupovalnih središčih.
Ostrolistni javor (Acer platanoides)
Je hitro rastoča vrsta, ki v povprečju zraste do 25 metrov. Presevnost krošnje je majhna. V primeru neustreznih rastišč je v mestih pogost pojav medene rose. Občutljiv je na zbita tla in neprepustne tlake. Estetsko zanimivi so predvsem listi, ki se jeseni obarvajo, in rumeni majhni cvetovi zbrani v češuljasto socvetje, ki se pojavijo konec marca pred olistanjem (Šiftar, 2001).
Gorski ali beli javor (Acer pseudoplatanus)
V povprečju zraste drevo belega javorja 25 - 30 metrov visoko in oblikuje jajčasto, slabo presevno krošnjo. Konec spomladi se pojavijo manjši rumeno-zeleni cvetovi v visečih socvetjih. Plodovi so rjave barve, velikosti od 3 do 4 cm in odpadejo konec novembra (Šiftar, 2001).
Platana (Platanus × acerifolia)
Platana (Platanus × acerifolia) je bila eno izmed najpogosteje sajenih mestnih drevorednih dreves po Evropi. Ima hitro rast, v višino lahko doseže do 40 metrov (običajna višina je od 20 do 30 metrov). Presevnost krošnje je majhna, v širino meri od 15 do 25 metrov. Čeprav so redki, znajo biti moteči okrogli plodovi, ki odpadajo od avgusta do spomladi. Platane so bile nekdaj v Evropi v mestih izjemno razširjene, a se v zadnjem času zaradi pojava različnih bolezni in škodljivcev (platanina plesen, platanina čipkarka) v novih nasadih precej manj pojavljajo (Šiftar, 2001; Šiftar in sod., 2011).
Gledičija (Gleditsia triacanthos 'Inermis')
Gledičija je nezahtevna rastlina, odporna na mestno klimo. Potrebno jo je saditi v slabše založena tla z mineralnimi snovmi, saj je drugače nagnjena k lomljenju vej ob močnem vetru.
Estetsko zanimivi so predvsem stroki, dolgi od 0,2 do 0,4 metre, ki spreminjajo barvo od rumene do temno vijolične oziroma dobijo usnjat videz. Listi so sestavljeni, jeseni porumenijo in odpadejo v sredini oktobra (Šiftar, 2001).
Poljski javor ali maklen (Acer campestre)
Občutljiv je na zbita tla in nepropustne tlake. Uspeva v globokih svežih tleh. Ima dobro regeneracijsko sposobnost in je primeren za oblikovanje. Jeseni so listi močno rumene barve z oranžnimi robovi, kar pa traja samo nekaj dni (Šiftar, 2001).
Turška leska (Corylus colurna)
Turška leska ima srednje veliko rast, v povprečju doseže v višino 15 metrov. Deblo ima potegnjeno skozi krošnjo z majhno presevnostjo. Slabost drevja so plodovi, ki so malo večji od plodov navadne leske in cvetovi v obliki debelejših rumenih mačic, dolgi približno 0,1 metra (Šiftar, 2001).
Malolistna lipa, lipovec (Tilia cordata)
Malolistna lipa v povprečju zraste do 20 metrov. Krošnja je gosta in široka ter se s starostjo drevesa razkreči. Zelo je pogosta v mestnih območjih kot so parki in parkirišča (Šiftar in sod., 2011).
Okrasna češnja (Prunus serrulata 'Kanzan')
Večina okrasnih vrst češenj izvira iz Japonske, zato jih pogosto imenujemo kar japonske češnje. To velja tudi za vrsto Prunus serrulata 'Kanzan'. Vrsta razvije majhna do srednje velika drevesa (višina do 15 metrov). Širina krošnje je majhna in zelo dobro prepušča sončne žarke. Njena glavna estetska vrednost so beli ali rožnati enostavni ali vrstnati cvetovi. V primeru neprimernega rastišča je nagnjena k starikavosti in smolikavosti. 'Kazan' je ena redkih sort japonske češnje, primernih za naše podnebne razmere in je zato zelo pogosto sajena v mestnem prostoru. Odlikujejo jo vrstnat rožnat cvet in skladna krošnja (Šiftar, 2001;
Šiftar in sod., 2011).
3.2 METODE DELA
3.2.1 Izvedba praktičnega dela naloge
V uvodnem delu naloge smo na kratko opisali razvoj trgovske dejavnosti in širjenja nakupovalnih središč v Ljubljani. Sledilo je kartiranje parkirišč ob trgovskih prostorih na območju Ljubljane. V diplomski nalogi so vključena parkirišča, katerih skupna velikost ne presega 15.000 m2. Po velikosti smo med potencialnimi parkirišči pregledali nasade, ki se tam nahajajo. Veliko trgovskih prostorov drugih nasadov, razen travnatih površin, ne vključujejo. Ker standardi temeljijo na nasadih različnih dreves, za potrebe parkirišč pa so najbolj funkcionalne drevesne vrste (nudenje sence), smo iz naloge izključili parkirišča, ki ne vključujejo nasadov ali pa njihova sestava ne zajema drevesnih vrst. Lokacije večjih nakupovalnih središč so označene na spodnji sliki (Slika 5).
Slika 3: Lokacije obiskanih nakupovalnih središč v Ljubljani v okviru diplomske naloge (obrobljeni z vijolično barvo) in lokacije nakupovalnih središč, ki jih v okviru naloge nismo obiskali (obrobljene z rdečo barvo)
Sledil je pregled standardov za urejanje parkirišč in nasadov v Sloveniji. V veliko pomoč je bila knjiga Mestno drevje (Šiftar in sod., 2011), kjer so natanko opisane različne funkcije in standardi za načrtovanje, sajenje ter vzdrževanje mestnega drevja, s katerimi se omogoči razmere za uspešno rast in razvoj rastline ter se zagotovi, tako njihova varnost kot varnost ostalih organizmov in okolice. Posebnih standardov za urejanje nasadov na parkiriščih v Sloveniji ni oziroma niso zakonsko določeni.
3.2.2 Meritve
Nato smo izvedli temeljit terenski pregled ureditve nasadov izbranih parkirnih prostorov, ki so prišli v poštev pri raziskavi.
Določitev vrst, pogostnost pojavljanja posamezne vrste ter zdravstveno stanje
Drevesne vrste smo najprej določili. Pri določanju smo preverjali tudi ustreznost prepoznavanja s pomočjo aplikacije PlantNet (Pl@ntNet™) na mobilnem telefonu. Ocenili smo pogostnost pojavljanja posamezne vrste v sestavi nasadov (ali so to bolj travnate površine, prekrovne vrste grmov, trajnice ali drevesa) in pregledali prisotnost morebitnih
poškodb in ustreznost vzdrževanja nasadov, ki sooblikujejo parkirni prostor ob nakupovalnih središčih in trgovskih centrih v Ljubljani.
Obseg debla, polmer drevesnega kolobarja in razdalja v vrsti
Drevju smo s pomočjo šiviljskega metra izmerili obseg debla na višini 1 metra ter polmer drevesnega kolobarja in sadilno razdaljo v vrsti z merilinikom razdalj (SY-11, Double eagle) (Slika 6).
Slika 4: Merjenje medvrstne sadilne razdalje na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju
Sledil je vizualni pregled in ocena pogostosti pojavljanja rastlinskih vrst. Po pregledu literature smo ocenili še ustreznost izbire rastlinskih vrst glede na dane življenjske razmere in učinek funkcionalnosti. Rezultate meritev drevesnega kolobarja smo primerjali z DIN standardom (DIN 18916), saj ta standard zagotavlja minimalno velikost podzemnega rastnega prostora, ki je potreben za življenje dreves v mestnem okolju. Ocenili smo kakšna vrsta oz. oblika škode je najpogostejša in premislili o vzrokih ter predlagali možne oblike zaščite ali izboljšave nasada ter njegovega vzdrževanja.
4 REZULTATI
4.1 NASADI NA PARKIRIŠČIH OB NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH 4.1.1 Supermarket Spar, Štepanjsko naselje
Supermarket Spar se nahaja v vzhodnem delu Ljubljane v Štepanjskem naselju. Celoten objekt s parkiriščem je bil postavljen leta 2017, zato so rastline v nasadih še mlade. Površina parkirišča meri približno 2.000 m2 in obsega okvirno 50 parkirnih mest (Slika 7).
Slika 5: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika supermarketa Spar v Štepanjskem naselju z označenim analiziranim območjem (desno)
Ob prihodu na parkirišče z vzhodne strani so na desni strani grmi rožmarinolistne vrbe (Salix rosmarinifolia) in douglasove medvejke (Spirea douglasii), posajene v obliki nižje žive meje in ločujejo parkirišče od pločnika ceste (Slika 8). Poleg grmov sta med posameznim parkirnimi mesti v ločevalnem pasu parkirišča in ob robu na zahodni strani parkirišča linijska nasada ostrolistnega javorja (Acer platanoides) z vmesnim nasadom navadne kaline (Ligustrum vulgare) in japonske medvejke (Spiraea japonica) (Slika 10).
Slika 8: Zasaditev grmovnic na severni strani
parkirišča Spar v Štepanjskem naselju, 2021 Slika 9: Linijska zasaditev ostrolistnega javorja na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju, 2021
V ločevalnem pasu parkirišča je posajenih 8 dreves ostrolistnega javorja (Slika 9). Glavna funkcija dreves na parkirišču je nudenje sence parkiranim vozilom. Ker so drevesa v tem primeru še mlada, te funkcije ne morejo učinkovito izpolnjevati. Obseg debla trenutno meri le od 21 do 36 cm (Preglednica 1).
Preglednica 1: Izmerjeni obsegi debel dreves pri ostrolistnem javorju (Acer platanoides) in morebitne posebnosti, ki smo jih opazili pri teh drevesih pri supermarketu Spar, Štepanjsko naselje, 2021
Drevo Obseg debla (cm) Opombe
1 32,0 -
2 25,0 -
3 36,0 -
4 30,0 -
5 27,0 -
6 32,0 -
7 21,0 -
8 28,0 brez zaščite debla, prisotne poškodbe
Povprečje 28,9 -
Drevesa v ločevalnem pasu parkirišča so sajena v liniji, v posameznih sadilnih jamah s polmerom odprtega drevesnega kolobarja 0,8 m in razdaljo sajenja 4 m. Pod drevesnim kolobarjem so vidna suha in neporaščena tla. Drevesni kolobar je zaščiten s kovinsko talno rešetko, drevesa pa so dodatno obdana s kovinsko oporo. Ker so drevesa sama dovolj stabilna, služi opora samo kot zaščita pred poškodbami. Pri enem od opazovanih dreves zaščite ni bilo, na njegovem deblu so vidne mehanske poškodbe in odrgnine lubja (Slika 11).
Te so verjetno nastale nenamerno ob parkiranju vozil ali kot posledica udarcev nakupovalnih vozičkov.
Slika 6: Sajenje dreves v vrsti (liniji) na zahodni strani parkirišča Spar v Štepanjskem naselju, 2021
Linijski nasad ostrolistnega javorja, ki ločuje zahodni del parkirišča s pločnikom, se od prve razlikuje po načinu izvedbe rastnega prostora. Namesto posameznih sadilnih mest so drevesa sajena v pasu zatravljene površine. Stanje trate je zadovoljivo, opažena so samo manjša suha mesta. Na drevju škode ni, površno je le odstranjevanje koreninskih izrastkov in odstranjevanje nizkih vej (nezadostno dvigovanje debla) (Slika 12). Pod drevoredom se nahaja še linijski nasad večjih grmovc navadne kaline (Ligustrum vulgare) in prekrovnih grmov japonske medvejke (Spiraea japonica). Tudi tukaj nismo opazili škode na rastlinah, vzdrževanje je prav tako ustrezno.
Slika 7: Poškodovano lubje ostrolistnega javorja (Acer platanoides) na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju, 2021
Slika 8: Izraščanje debelnih izrastkov ostrolistnega javorja (Acer platanoides) na parkirišču Spar v Štepanjskem naselju, 2021
4.1.2 Supermarket Tuš, Ruski car
Supermarket Tuš se nahaja za severno obvoznico pri Ruskem carju ob Dunajski cesti. Samo nakupovalno središče je bilo postavljeno leta 2003, medtem ko je celoten objekt, v katerem se nahaja trgovina, precej starejši, na kar nakazujejo tudi nasadi platan na parkirišču (slika 14). Parkirišče je manjše, njegova površina je le okoli 1.000 m2 in zajema približno 25 parkirnih mest (Slika 13).
Slika 9: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika supermarketa Tuš pri Ruskem carju z označenim analiziranim območjem (desno)
Slika 10: Platana (Platanus × acerifolia) na parkirišču pri Tušu pri Ruskem carju, 2021
Drevje je na parkirišču v ločevalnem pasu v obliki linijskega nasada z namenom nudenja sence parkiranim vozilom. Z listi, ki jeseni porumenijo, pripomore k izgledu parkirišča, v zimskem času pa je estetsko zlasti lubje. Vsako drevo se nahaja v svoji sadilni jami (Slika 15). Posamezno sadilno mesto je zavarovano z betonskimi robniki višine približno 0,1 m, ki drevesa uspešno varujejo pred poškodbami vozil. Razdalja med njimi je 3 m, medtem ko je premer odprtega drevesnega kolobarja 0,7 m. Drevesni kolobar predstavlja odprta zatravljena površina, ki je pri treh od petih primerov v slabem stanju. Trata je suha, kar je znak pomanjkanja vode, visokih temperatur na parkirišču in izpuhov.
Slika 11: Linijska zasaditev platane na parkirišču pri Tušu pri Ruskem carju, 2021
Pri merjenju obsega debla dreves je prišlo do odstopanj. Pet dreves je imelo obseg debla med 80 in 122 cm, dve sta v povprečju izstopali, eno s 45 cm in drugo z 59 cm obsega debla (Preglednica 2).
Preglednica 2: Izmerjeni obsegi debel dreves pri platani (Platanus × acerifolia) in morebitne posebnosti, ki smo jih opazili pri teh drevesih pri supermarketu Tuš, Ruski Car, 2021
Drevo Obseg debla (cm) Opombe
1 92,0 močne veje v spodnjem delu krošnje
2 101,0 -
3 45,0 močne veje v spodnjem delu krošnje
4 80,0 -
5 59,0 -
6 120,0 -
7 122,0 močne veje v spodnjem delu krošnje
Povprečje 88,4 -
Rastline nimajo nobene zaščite, predvidevamo, da je bila zaščita pri nekaterih drevesih slabo izvedena že v juvenilni dobi, saj so drevesa nagnjena (Slika 15). Izrazitih poškodb na deblu ali vejah ni opaziti. Vzdrževanje deluje primerno, zanemarjeno je samo odstranjevanje
koreninskih izrastkov in plevelov (največkrat sem opazila tla, preraščana z bršljanom), pri nekaterih drevesih so se v spodnjem delu oblikovale močne veje, ki jih ni več možno odstraniti (Slika 16). Travna ruša je v sušnem stresu, kar je indikator pomanjkanja vode in tudi pleveli predstavljajo konkurenco pri oskrbi z vodo in hranili.
Slika 12: Primer puščanja koreninskih izrastkov platane (Platanus × acerifolia) pri Tušu pri Ruskem carju, 2021
4.1.3 Market Mercator, Nove Fužine
Mercator se nahaja v vzhodnem delu Ljubljane v naselju Nove Fužine ob Zaloški cesti.
Nakupovalno središče je tako kot pri drugem primeru del večjega objekta, zraven so tudi garaže. Parkirišče v lasti trgovine je v velikosti 1.000 m2 in zajema približno 30 parkirnih mest (Slika 17). Objekt s parkiriščem je postavljen že dlje časa, tudi nasadi, ki se tam nahajajo, kažejo določeno starost.
Slika 13: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika marketa Mercator v Novih Fužinah z označenim analiziranim območjem (desno)
Pred vhodom v trgovino so v linijskem drevoredu na travnati površini posajena štiri drevesa gledičij (Gleditsia triacanthos 'Inermis'), ki spodaj parkiranim vozilom nudijo senco (Slika 18).
Obseg debla gledičij na parkirišču meri med 80 in 96 cm, posajene so na travnati površini.
Razdalja med posameznimi drevesi znaša 5 m (Preglednica 3).
Preglednica 3: Izmerjeni obsegi debel dreves pri gledičiji (Gleditsia triacanthos 'Inermis') pred vhodom Mercatorja v Novih Fužinah, 2021
Drevo Obseg debla (cm)
1 96,0
2 85,0
3 80,0
4 89,0
Povprečje 87,5
Vsa drevesa so brez zaščite, mehanskih poškodb ni opaziti. Problematične so korenine, ki izraščajo na površini in so s tem izpostavljene predvsem hoji ter vplivu vremena (Slika 19).
Pred parkiranimi vozili pa jih varuje robnik v višini približno 0,1 m. Malo slabše je vzdrževanje same travnate površine. Tu opazimo pomanjkljivosti pri namakanju in nepravilni rabi travnate površine oziroma hoje po njej. Trato na eni polovici nasada še vidimo, na drugi polovici, ki je več časa na soncu in bližje vhodu v trgovino, pa je praktično več ni.
Slika 14: Linijski drevored gledičij (Gleditsia triacanthos 'Inermis') pred vhodom Mercatorja v Novih Fužinah
Slika 15: Travnata ruša in izpostavljenost korenin pred vhodom Mercatorja v Novih Fužinah, 2021
Na vzhodni strani parkirišča se nahajajo tri drevesa velikega pajesena (Ailanthus altissima) (Slika 20). Je dvodomna rastlina, pri kateri je pogosta večdebelnost. Dve drevesi sta dvodebelni, en osebek je moški, drug ženski. Povprečni obseg posameznih debel na višini enega metra je 80 cm. Pri drevesu, ki je sicer dvodebelno (in moško funkcionalno), pa meri obseg na isti višini 150 cm (Preglednica 4). Sadilna razdalja je približno 6 metrov, nasad pa je urejen z zatravljanjem.
Preglednica 4: Izmerjeni obsegi debel dreves pri drevesih velikega pajesena (Ailanthus altissima) in morebitne posebnosti, ki smo jih opazili pri teh drevesih pri marketu Mercator, Nove Fužine, 2021
Drevo Obseg debla (cm) Opombe
1 150,0 Dvodebelnost
2 80,0 Dvodebelnost
3 80,0 -
Povprečje 103,3 -
Slika 16: Drevesa velikega pajesena (Ailanthus altissima), posajena na vzhodni strani parkirišča Mercatorja v Novih Fužinah, 2021
4.1.4 Aleja Šiška
Aleja je najnovejše nakupovalno središče v Ljubljani. Objekt se nahaja v Šiški, tik ob severni obvoznici, skupaj s parkiriščem je bil odprt leta 2020. Zunanje parkirišče z okoli 200 parkirnimi mesti meri po površini približno 14.500 m2 in zajema mlade, vrstno raznolike zasaditve rastlin (Slika 21). Pod parkiriščem se nahaja še enonivojski garažni prostor.
Slika 17: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika nakupovalnega centra Aleja v Šiški z označenim analiziranim območjem (desno)
Objekt je bil dokončan šele lanskega leta, zato rastline druge funkcije kot estetske in členitvene še ne morejo učinkovito zagotoviti. So v začetni fazi vraščanja korenin, zato imajo oporo, vendar je v večini primerov neučinkovita, saj so vezi med opornimi koli in drevesi prekinjene. Obseg debel vseh drevesnih primerov na izbrani lokaciji ne presega 0,23 metra (Preglednica 5, Priloga A).
Preglednica 5: Osnovni statistični podatki za obseg debla pri drevesih maklena (Acer campestre), japonske češnje (Prunus sp.), ostrolistnega javorja (Acer platanoides) turške leske (Corylus colurna), breka (Sorbus torminalis), večdebelne breze (Betula utilis), lamarckove šmarne hrušice (Amelanchier lamarckii), kanadske šmarne hrušice (Amelanchier canadensis) in gledičije (Gleditsia triacantos 'Inermis') pred Aleja Šiška, 2021
Povprečje (cm) Min (cm) Max (cm)
16,26 5,0 23,0
Ob južni strani Aleje je za členitev parkirišča od poti in trgovskega objekta in za kasnejše nudenje sence urejeni linijski nasad maklena (Acer campestre) (Slika 22). Maklen je v povprečju malo do srednje veliko drevo, ki lahko v višino zraste do 15 metrov in ima srednjo presevnost krošnje. Drevesa na parkirišču so umeščena na zeleni površini z veliko sadilno razdaljo (10 metrov). Prisotna dvonožna opora je pri skoraj vseh maklenih pomanjkljiva (odsotnost enega kola, prevrnjeni koli, odsotnost vezic) in svoje primarne funkcije ne opravlja. Ker je nasad rahlo dvignjen od parkirišča, sicer ni bilo nujne potrebe po zavarovanju dreves pred prometnimi poškodbami, bi pa ustrezno nameščena opora ščitila pred manjšimi mehanskimi poškodbami, kot so na primer udarci z nakupovalnimi vozički.
Drevesa so posajena na pomanjkljivo urejeni zeleni površini. Robovi, območje tik ob
drevesnem deblu, kjer pada senca in drugi posamezni deli travne ruše so v sušnem stresu.
Razlog za to je neprimerno vzdrževanje oziroma pomanjkanje vode in hoja ljudi po trati, ko si utirajo bližnjice do parkiranih vozil.
Slika 18: Linijski nasad dreves maklena (Acer campestre) na parkirišču nakupovalnega centra Aleja v Šiški, 2021
Obrobje parkirišča na južni strani krasijo mešani linijski nasadi, v katerih prevladuje okrasna japonska češnja (Prunus sp.) z vmesnimi ostrolistnimi javorji (Acer platanoides) in turško lesko (Corylus colurna). Drevesa vizualno ločujejo parkirišče od pločnika in ceste ter estetsko poudarijo prihod na parkirišče z njegove južne strani (Slika 23). Dvonožna opora je prisotna vendar so vezice pri večini odvezane ali pa deblo opira samo še ena. Drevesa so posajena na travnati površini na razdalji od 4 do 5 metrov. Travna ruša je tudi tukaj v slabem stanju, sušijo so predvsem deli kamor pada senca drevesne krošnje.
Slika 19: Mešan linijski nasad na parkirišču nakupovalnega centra Aleja v Šiški, 2021
Enaka vrstna sestava je pri linijskih nasadih na ločevalnem pasu parkirišča med posameznimi parkirnimi mesti, katere glavna funkcija je nudenje sence, čeprav zaradi svoje velikosti ta funkcija še ni popolnoma učinkovita (Slika 24). Glede na malo večje plodove
turške leske, njena izbira za parkirišča ni ravno optimalna. Tu so drevesa sajena v odprt drevesni kolobar s premerom 1,40 metra. Razdalja sajenja v vrsti je 7 metrov. Prisotna je dvonožna opora. Zaradi padcev kolov ali odsotnosti vezic tudi tukaj ni najbolj učinkovita.
Zanemarjeno je odstranjevanje koreninskih izrastkov in nizko izraščajočih poganjkov.
Slika 20: Linijska nasad dreves turške leske (Corylus colurna) na parkirišču nakupovalnega centra Aleje v Šiški, 2021
Pred vhodom v trgovski objekt so ob poti posajena posamezna drevesa breka (Sorbus torminalis), večdebelne breze (Betula utilis), kanadske šmarne hrušice (Amelanchier canadensis) in linijski nasad gledičij (Gleditsia triacantos 'Inermis') v kombinaciji z različnimi prekrovnimi in strukturnimi trajnicami in tisami (Taxus × media) v obliki žive meje (Slika 25). Drevesa so umeščena na travnati površini na razdalji od 2 do 4 metre.
Prisotna je dvonožna opora, ki je kot pri ostalih nasadih dreves na tej lokaciji pomanjkljiva in nefunkcionalna (poševni koli, brez vezic ali slabo oprta drevesa). Pri enem primeru kanadske šmarne hrušice so na deblu vidne zajede plastičnih vezi, ki na drevo pričvrščujejo okrasne lučke. Drugih poškodb pri drevju in ostalih rastlinskih vrstah ni zaslediti, pomanjkljivo je le vzdrževanje trate (pomanjkanje vode) in poškodbe zaradi hoje ter vožnje s kolesi (pump steza v neposredni bližini). Funkcija mešanih nasadov je predvsem estetska in prostotvorna. Ostale prekrovne rastline, ki dopolnjujejo nasade, so: japonska medvejka (Spirea bumalda), vretenčaste lepe očke (Coreopsis verticillata), hermelika (Sedum spectabile) in dobra misel (Origanum vulgare); slednji dve močno privabljata čebele (sta medonosni vrsti).
Slika 21: Nasad trajnic in nižjih dreves na parkirišču nakupovalnega centra Aleja v Šiški, 2021
Zahodno od vhoda se nahaja manjši, estetsko funkcionalni nasad z raznoliko sestavo prekrovnih rastlin in tremi nižjimi drevesi lamarckove šmarne hrušice (Amelanchier lamarckii) večdebelne rasti (Slika 26). Pri šmarnih hrušicah, ki sta posajeni na levem in desnem izteku grede, torej na robu nasada, so listi oveli, kar nakazuje na pomanjkanje vode.
Tudi druge rastline, ki se nahajajo v kotnih robovih nasada, kažejo znake pomanjkanja vode.
Razlog za lociran sušni stres so višje temperature zaradi neposredne bližine betonskih tal in posledično večje evaporacije vode. Prekrovne rastline, ki bogatijo sestavo nasada in imajo večinoma estetsko funkcijo, so: cipresasti mleček (Euphorbia cyparissias), dobra misel (Origanum vulgare), gavra (Gaura lindheimeri), turški žajbelj (Phlomis russeliana), vetrnice (Anemone sp.), mačja meta (Nepeta cataria), navadni vratič (Tanacetum vulgare), kitajski trstikovec (Miscanthus sinensis), muškatna kadulja (Salvia sclarea), iva (Salix caprea), astre (Astra sp.), srebrnolistna mačja meta (Anaphalis triplinervis), dolgodlakava škržolica (Pilosella officinarum), dlakava lučca (Silene coronaria) in krvomočnice (Geranium sp.). Poleg sušnega stresa na robovih nasada večje škode ni opaziti. Nekoliko pomanjkljivo je le odstranjevanje plevelov.
Slika 22: Nasad prekrovnih rastlin pri vhodu v Alejo, 2021
Večino vrstne sestave predstavljajo trajnice, saj je njihovo vzdrževanje lažje v primerjavi z enoletnicami, dvoletnicami ali čebulnicami, ki zahtevajo veliko več dela, saj je potrebna konstantna menjava rastlin oziroma obnova zasaditve (Strgar-Satler, 2011). Nekatere trajnice imajo estetsko funkcijo skozi celo rastno dobo, pri drugih je učinkovito funkcionalna le v določeni fazi dobe, na primer v času cvetenja.
4.1.5 Hipermarket Mercator, Šiška
Točnega podatka, kdaj je bil supermarket Mercator Šiška zgrajen, nismo zasledili, je pa bil center med leti vse do danes deležen različnih obnov (2007, 2018). Po starosti nasada in njenih ureditvah lahko sklepamo, da je objekt s parkiriščem postavljen že dlje časa.
Parkirišče je danes veliko približno 12.000 m2 in zajema približno 200 parkirnih mest, pod njim se nahaja garažna hiša (Slika 27).
Slika 23: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika hipermarketa Mercator v Šiški z označenim analiziranim območjem (desno)
Parkirišče členi sedem linijskih nasadov platan (Platanus × acerifolia) na ločevalnih pasovih med parkirnimi prostori (Slika 28). Zanimivo pri nasadih ob tem nakupovalnem središču je, da se del debla in koreninski sistemi dreves nahajajo v spodnjih garažnih prostorih, na zunanjem parkirišču pa je vidna samo krošnja. S takšno ureditvijo se optimalno izkoristi prostor ter zagotovi varnost rastlin in omogoči funkcionalnost senčenja. Težava pri tovrstni zasaditvi pa je pomanjkanje vode, mestoma tudi pomanjkljiva izmenjava plinov v tleh.
Sadilne jame in rastni prostor morajo biti kakovostno pripravljeni, vzdrževanje pa je nekoliko zahtevnejše.
Slika 24: Linijska nasad dreves platane (Platanus × acerifolia) na parkirišču hipermarketa Mercator v Šiški
Rastni prostor dreves je dvignjen od nivoja tal v spodnji etaži garažne hiše, delno ga prekriva kosteničevje (Lonicera nitida), v večini je videti samo okrasno lubje (Slika 30). Leta 2018 je v garažni hiši prišlo do požara, kar bi lahko bil razlog za le delno prekrivanje tal s kosteničevjem. Obseg debel dreves meri med 0,30 do 0,79 metra (Preglednica 6, Priloga B).
Debla so s kovinsko oporo zavarovana le na zunanjem (zgornjem) parkirišču. Opora ščiti tudi pred prometnimi in drugimi mehanskimi poškodbami. Razdalja sajenja znaša le 2,5 metra, pri treh vrstah so prazna mesta. Prisotni so debeli izrastki oziroma nizke veje malo pod stropom (Slika 29). Nasad v spodnji garažni hiši loči parkirna mesta in oblikuje prostore, krošnja pa zagotavlja senco in prav tako loči parkirna mesta na zunanjem parkirišču.
Preglednica 6: Osnovni statistični podatki za obseg debla pri drevesih platane (Platanus × acerifolia) pred nakupovalnim centrom Mercator Šiška, 2021
Povprečje (cm) Min (cm) Max (cm)
54,82 30,0 80,0
Slika 26: Linijska zasaditev platan v garažnih prostorih hipermarketa Mercator v Šiški
Slika 25: Prehod platane iz podzemnega garažnega prostora na odprto parkirišče hipermarketa Mercator v Šiški
4.1.6 Center Interspar Vič
Center Interspar Vič je eno od najstarejših nakupovalnih središč v Ljubljani. Postavljen je bil že leta 1997. Okoli trgovskega poslopja so tri parkirišča. Parkirišče na južni strani zgradbe ima površino okoli 4.500 m2, na jugozahodu 2.500 m2 ter na severni strani 7.000 m2. Skupna velikost parkirišč je približno 14.000 m2 in zajema okoli 700 parkirnih mest (Slika 31).
Slika 27: Splošni zemljevid (levo) in satelitska slika centra Interspar na Viču z označenim analiziranim območjem (desno)
Nasadi na parkirišču na južni strani poslopja so sestavljeni predvsem iz lipovcev (Tilia cordata).
Linijski nasadi se nahajajo okoli celotnega južnega in jugozahodnega roba parkirišča, kjer imajo učinkovito prostotvorno, ločevalno in ekološko funkcijo. Na parkirišču so še trije linijski nasadi na ločevalnih pasovih med parkirnimi prostori, ki prav tako sestojijo večinoma iz lipovcev, in en linijski nasad šestih dreves ostrolistnega javorja 'Royal Red' (Acer platanoides 'Royal Red'), katerih obseg debel meri med 0,38 in 0,56 metra (Slika 32). Dva drevoreda lipovcev poleg ločevanja parkirišč ustvarjata drevesni tunel, ki poudari pot do vhoda v poslopje. Obsegi debel lipovcev merijo med 0,52 in 0.97 metra (Preglednica 7, Priloga C). Razdalje sajenja med posameznimi drevesi so okoli 5 metrov, nekje je opažen dvojni razmak, kar nakazuje manjkajoče drevo, verjetno odstranjeno zaradi poškodb, neustreznega vzdrževanja ali bolezni. Površina, na kateri so drevesa zasajena, je zatravljena, vendar je travna ruša že v slabšem stanju. Kaže znake pomanjkanja vode in poškodb zaradi hoje. Nekateri primerki lipovcev na parkirišču so v zelo slabem stanju, listi so povsem posušeni, kar nakazuje na pomanjkanje vode. Pri lipovcu v bližini shranjevanja nakupovalnih vozičkov so prisotne poškodbe debla, drevo je tudi v hudem sušnem stresu.
Slika 28: Linijski nasad dreves ostrolistnega javorja (Acer platanoides 'Royal Red') na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021
Preglednica 7: Osnovni statistični podatki za obseg debla pri drevesih lipovca (Tilia cordata), ostrolistnega javorja (Acer platanoides), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus), navadnega gabra (Carpinus betulus) in japonske češnje (Prunus sp.) pred nakupovalnim centrom Interspar Vič, 2021
Povprečje (cm) Min (cm) Max (cm)
69,38 40,0 138,0
Parkirišče na jugozahodni strani centra je najmanjše. Takoj ob poslopju, torej na vzhodni strani parkirišča, je mešani nasad z estetsko funkcijo, ki jo sestavljajo grmi in prekrovne rastline, kot so japonska medvejka (Spiraea japonica), ameriški klek (Thuja occidentalis), navadna kalina (Ligustrum vulgare) in jerebika (Sorbus aucuparia). Jerebika je srednje visoko drevo in zraste v višino v povprečju do 10 metrov. Krošnja je okrogle oblike in ima veliko prosevnost. Poleg listov in spomladanskih belih cvetov so estetsko privlačni tudi užitni plodovi, ki privabljajo ptiče (Gilman in Watson, 1994). Ob nasadu je bočni parkirni prostor, zato so sprednje rastline poškodovane ali pa na določenih mestih suhe, veliko je prisotnih plevelov kot sta navadni srobot (Clematis vitalba) in zlata rozga (Solidago canadensis) (Slika 33).
Slika 29: Nasad prekrovnih rastlinskih vrst in drevja na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021
Zahodni del parkirišča tvorijo nasadi ostrolistnega in gorskega javorja (Acer platanoides, Acer pseudoplatanus), ki v splošnem nista primerna za uporabo v linijskih nasadih, saj slabo prenašata zbita tla in nepropustne tlake, pogost je tudi pojav medene rose.
Linijski nasadi potekajo po celotnem zahodnem in severnem robu parkirišča in po ločevalnih pasovih med parkirnimi prostori (Slika 34), obseg debel pa meri med 0,4 in 0,85 metra.
Drevesa, ki so bližje trgovskemu objektu, so v veliko slabšem stanju (sušni stres) kot drevesa dlje od stavbe. Razlog je verjetno pomanjkljiv življenjski prostor in višje temperature na večjih utrjenih površinah. Drevje na zahodni strani parkirišča je posajeno na manjšo tratno ploskev, na kateri je travna ruša v veliko boljšem stanju, kot je pod drevjem na osredju parkirišča. Začetni del na zahodni strani umeščenega drevoreda sestavljajo drevesa navadnega gabra (Carpinus betulus). Navadni gaber je srednje visoko drevo, ki zraste v povprečju od 10 do 20 metrov. Načeloma slabo prenese mestne razmere, vendar ima krošnjo srednje prosevnosti, primerno za oblikovanje (Šiftar in sod., 2011), zato je zasajen tudi ob parkiriščih. Ima slabo vidne cvetove in rjave plodove velike od 7 do 15 cm (Šiftar, 2001).
Obseg debel drevja na severnem parkirišču meri med 0,65 in 0,85 metra (Priloga C), listi pa so rahlo klorotični, prisotne so rumeno-rjave pege, kar je verjetno znak glivične okužbe.
Medsadilna razdalja je enaka med vsemi drevesi (približno 5 metrov).
Slika 35: Nepravilno ravnanje z drevjem na parkirišču centra Interspar Vič, 2021
Slika 304: Mešan linijski nasad na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021
Severno parkirišče je po površini največje, nasad pa je najmanj obsežen in strukturiran (Slika 36). Ob celotni severni strani parkirišča ob Tbilisijski ulici se nahaja linijski nasad ostrolistnega javorja (Acer platanoides) in gorskega javorja (Acer pseudoplatanus) ter okrasne japonske češnje (Prunus sp.). Verjetno gre za vrsto in sorto P. serrulata 'Kanzan'.
Obseg debel zasajenih dreves meri med 0,49 in 0,91 metra (Priloga C). Drevored na izbranem terenu učinkovito zagotavlja senco in ločuje parkirišče od pločnika in ceste ter poteka naprej po zahodni strani parkirišča skoraj do vhoda v center Interspar, kjer še z enim manjšim vzporednim drevoredom oblikujeta dostop. Travna ruša pod drevjem je v dobrem stanju. Pomanjkljivo je odstranjevanje koreninskih izrastkov. Pri enem od dreves gorskega javorja je deblo delno ovito z jekleno žico in lepilnim trakom (Slika 35), kar je v njem pustilo zajedo, druge škode ni bilo opaziti.
Ob vhodu v trgovino je manjši nasad grmov in manjših dreves (Slika 37). Tvorijo ga kosteničevje (Lonicera nitida), japonska medvejka (Spiraea japonica), rdečelistni tunbergov češmin (Berberis thunbergii), japonski javor (Acer palmatum), turška leska (Corylus colurna), navadna mahonija (Berberis aquifolium) in forzicija (Forsythia × intermedia).
Vidne škode ali bolezni ni, pomanjkljivo je le odstranjevanje plevelov.
Slika 32: Nasad grmovc in drevja na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021 Slika 31: Mešana linijska zasaditev na parkirišču centra Interspar na Viču, 2021
