DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Predlog ukrepov za povečanje vpisa na smeri industrijskega in unikatnega oblikovanja na ALUO
Niko Gustin in Esma Hajdarpašić Ljubljana, 2021
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Predlog ukrepov za povečanje vpisa na smeri industrijskega in unikatnega oblikovanja na ALUO
Mentor: doc. Rok Kuhar Somentor: doc. Miha Klinar
Ime in priimek avtorjev: Niko Gustin in Esma Hajdarpašić
Študenta rednega študija
Vpisna številka: Niko Gustin 42180012, Esma Hajdarpašić 42180013 Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Industrijsko
oblikovanje
Ljubljana, avgust 2021
industrijskega in unikatnega oblikovanja na ALUO
Title of the thesis: Proposed measures to increase enrollment in the courses of industrial design and applied arts at ALUO
industrijsko oblikovanje industrial design
vpis enrolment
promocija promotion
kandidati candidates
dijaki students
diplomska naloga BA thesis
UDK 7.05(043.2)
Izvleček
Vpis na fakultete se zadnja leta na splošno znižuje, njegovo izrazito upadanje pa lahko opazimo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Na ALUO se vpisuje vedno manj dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF). Zanimalo naju je, zakaj se ti dijaki po opravljeni maturi ne odločajo za šolanje na ALUO, temveč študij nadaljujejo na drugih fakultetah ali pa ga
zaključijo z opravljeno srednjo šolo. Ker oba prav tako prihajava s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, sva hipoteze postavila na osnovi lastnih izkušenj, z raziskavo in analizo pa sva prišla do njihovih potrditev in posledično tudi do novih, končnih odgovorov na vprašanja. Opazila sva, da se skozi generacije vse manj dijakov odloča za nadaljevanje študija na ALUO v Ljubljani, saj menijo, da se na nadaljnji izobraževalni poti ne bodo naučili nič novega.
V praktičnem delu diplome sva razmišljala o rešitvah te težave ter pripravila načrt za izvedbo ukrepov za povečanje vpisa na ALUO. Svoje rešitve sva razložila v obliki storitvenega načrta, dva dela pa sva razvila podrobneje in ju pripravila za takojšnjo izvedbo.
Abstract
Enrollment at the Faculties has been declining in recent years, and the drastic decline can be seen in the numbers at the Academy of Fine Arts and Design.
Enrollment is also decreasing by students of the Secondary School of Design and Photography in Ljubljana. We were interested in why the mentioned students do not decide to study at the Academy after completing the final exam, but continue their studies either at another member or at the end of high school. Since we also come from the High School of Design and Photography, we set the hypotheses based on our own experience, and through research and analysis we came to confirm these and consequently to new, final answers to the questions. We have noticed that through the generations fewer and fewer students decide to
continue their studies at the Academy, and the key reason for this is that they believe that they will not learn anything new in their further educational path.
Through the practical part, we thought about solutions to this problem and tried to prepare a plan for the implementation of measures to increase enrollment at the Academy. We articulate our solutions in the form of a service blueprint, and we tried to develop the two segments in more detail and prepare them for immediate implementation.
Kazalo vsebine
1. Uvod v diplomsko delo 8
2. Uvod v raziskovalno-teoretični del 9
2.1. Predstavitev uporabnika 10
2.2 Subjektivne hipoteze 11
3. Cilj naloge 12
4. Raziskovalno-analitična faza ter načrtovanje raziskave 13
4.1. Intervju 1 na 1 14
4.1.1. Ugotovitve raziskave št. 1 15
4.2. Raziskava s študenti 17
4.2.1. Ugotovitve raziskave s študenti 18
4.3 Raziskava z dijaki SŠOF 21
4.3.1. Ugotovitve raziskave z dijaki 22
4.4. Intervju z zaposlenimi na SŠOF 25
4.5. Primeri dobre prakse 26
5. Sinteza: zaključki raziskav 28
5.1. Dejavnosti po raziskavi 28
5.2. Konvergentna kategorizacija podatkov 29
5.3. Oblikovanje vsebinskih skupin 30
5.3.1. SKUPINA 1 – Vtisi dijakov in študentov o informativnih dnevih 31 5.3.2. SKUPINA 2 – Mnenja študentov o profesorjih na ALUO 32 5.3.3. SKUPINA 3 – Govorice alumnov in profesorjev srednjih šol 33
5.3.4. SKUPINA 4 – Karierni cilji anketirancev 34
5.4. Selekcija skupine in pridobitev smernic 35
5.4.1. SMERNICA 1.1 36
5.4.2. SMERNICA 1.2 36
5.4.3. SMERNICA 1.3 36
5.4.4. SMERNICA 1.4 36
5.4.5. SMERNICA 1.5 37
5.4.6. SMERNICA 1.6 37
6.0. Projektivna faza 38
6.2 Splošni pregled storitvenega načrta do ukrepa št. 1 39
6.3. Ukrep št. 1 40
6.3.1. Facebookova skupina 41
6.3.2. Promocija 42
6.3.3. Ambasadorji ALUO 42
6.4. Splošni pregled storitvenega načrta do ukrepa št. 2 44
6.5. Ukrep št. 2 46
6.5.1 Prikaz dinamike na ALUO in oblikovalskem trgu 48
6.5.2. Priprave in organizacija dogodka 49
6.6. Splošni pregled storitvenega načrta po ukrepu št. 2 50
7.0. Zaključek 51
8.0. Seznam literature 52
9.0. Seznam slikovnega gradiva 53
10.0. Seznam grafov 56
1. Uvod v diplomsko delo
Projekt se je začel razvijati v petem semestru, jeseni 2020, ko sva pri predmetu Načrtovanje industrijsko oblikovanje III razvijala idejo o razstavi ALUO. Sprva je projekt obsegal le razstavo ALUO, ki pa sva jo razširila v dogodek. Razmišljanje o dogodku naju je pripeljalo do promocijskih kanalov, s katerimi bi lahko privabila ciljno skupino, njen del so tudi kandidati, ki želijo študij nadaljevati na ALUO. Vse skupaj sva nato s pomočjo mentorjev usmerila v promocijo, ki je usmerjena izključno na kandidate, ter zato kot osrednji dogodek promocije izbrala
informativni dan na ALUO. Ta izbira se nama je dela smotrna, saj sva v njej zaznala veliko prostora za razvoj, ki nama lahko služi tudi kot priložnost pri pisanju
diplomskega dela. Rezultat diplomskega dela je tako predlog ukrepov za povečanje vpisa na smeri industrijskega in unikatnega oblikovanja na ALUO z mislijo, da bi bile rešitve aplikativne tudi na ostalih študijskih smereh ALUO. Z mentorsko podporo sva uspešno oblikovala storitveni načrt, ki je osrednji vzvod za izvedbo ukrepov. Ob razvoju projekta sva začela razumevati ravni procesov, ki se dogajajo pri oblikovanju storitve, ter kako dosledno oblikovanje posameznih ravni omogoča brezhibno delovanje sistema. Naučila sva se tudi, kako določene
procese sistematizirati ter kako te sistemske rešitve dolgoročno krepijo delovanje storitve. Nalogo sva zasnovala na obsežni raziskovalni fazi in si tako omogočila tudi stabilen predlog storitve.
Diplomsko delo se po opravljeni raziskavi kaže kot storitveni načrt, ki vsebuje predlog ukrepov za povečanje vpisa na smeri industrijskega in unikatnega oblikovanja na ALUO.
2. Uvod v raziskovalno-teoretični del
V analitičnem delu sva pripravila raziskavo, s katero sva poskušala ugotoviti, kdaj se zgodi prvi stik kandidatov z ALUO, kako se ALUO predstavlja v javnosti ter kaj najbolj vpliva na odločitev dijakov za vpis oz. zakaj se za vpis ne odločijo. Z
opravljenimi intervjuji sva pridobila poglede dijakov in študentov, zbrane podatke preučila in jih razvrstila v vsebinsko sorodne sklope, ki predstavljajo negativno dojemanje institucije oz. kasneje negativno izkušnjo pri odločitvi za študij na ALUO. V drugem delu analitične faze sva primerjala tuje dobre prakse ter iskala možne rešitve za izboljšave pri izbiri študija na ALUO.
Pri raziskavi sva se najprej osredotočila na uporabnika. Razumevanje
uporabnikovih želja nam omogoča, da ohranimo ali vzbudimo njihovo zanimanje.1 Za raziskavo o uporabniku sva sprva uporabila metodo “Customer Journey”;
informacije, ki sva jih pridobila v prvem koraku, pa razdelila v skupine z metodo
“Card Sorting”. Sestavljene skupine sva poimenovala po rdeči niti vsebine ter iz najbolj pogosto omenjenih problematik sestavila smernice. Z njihovo pomočjo sva nato izvedla jasen storitveni načrt.
"Spoznanja iz raziskovalnih faz procesov designa opolnomočijo management organizacije, povečujejo njeno osredotočenost na uresničevanje priložnosti, spodbujajo domišljijo in osvežujejo mehanizme sprejemanja odločitev pri razvoju novih inovativnih rešitev."2
1 Patrick VAN DER PIJL, Justin LOKITZJ in Lisa KAY SOLOMON, Design a better business :
new tools, skills, and mindset for strategy and innovation, New Jersey : John Wiley & Sons Inc., 2016, str. 85.
2 Miha KLINAR, Vključevanje področja design v organizacijo, v: Z designom do uspešne
organizacije (ur. Miha Klinar, Mojca Mihailovič Škrinjar), Ljubljana, 2019, str. 24.
2.1. Predstavitev uporabnika
Vpis na fakultete maturantom predstavlja velik izziv. V tem času so obremenjeni zaradi bližajoče se mature, poleg tega pa se jih večina težko odloča o nadaljnji poklicni poti. Nekoliko večji izziv predstavljajo fakultete, ki poleg ocen zahtevajo tudi opravljene sprejemne izpite. Dijaki se morajo v tem času pripravljati na preizkuse znanja – maturitetne izpite, hkrati pa tudi na sprejemne izpite. To jim posledično povzroča še dodatne obremenitve. V zvezi s tem predpostavljava, da se mnogi dijaki ne odločijo za vpis na te fakultete ravno zaradi obremenitev, ki jih predstavljajo sprejemni izpiti, oz. zaradi pomanjkanja časa za pripravo nanje.
Ker sva oba, kot nekdanja dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo
Ljubljana, svoj študij nadaljevala na ALUO, sva nekaj subjektivnih predpostavk o zmanjšanju vpisa že imela, saj sva se z določenimi domnevami in vprašanji
srečevala tudi sama, sva pa jih želela potrditi z natančno raziskavo. Skozi pogovore z ostalimi sošolci in kandidati sva doumela, da se z enakimi izkušnjami srečuje večina intervjuvancev. Kot osrednji izvor slabega mnenja sva prepoznala kolege, ki so ali študenti na ALUO ali pa so študij že zaključili, veliko negativnih
komentarjev pa sva prejela tudi od znancev, ki nimajo neposredne povezave z ALUO. To so torej dogme, ki so lahko neresnične, lahko pa močno vplivajo na posameznika, ki se srečuje z velikim življenjskim korakom – izbiro študija.
Slika 1: Oseba dijak
dijaka, kjer sva prikazala vse dejavnike, ki vplivajo na njegovo razmišljanje in
odločitev o prihodnosti. Osebo so torej sprva predstavljala naša mnenja, kako smo se v času dijaških let počutili ter doživljali celotno dogajanje do odločitve za vpis na fakulteto. Vsi dejavniki, kot so družina, družba ter zaposleni na šoli, ki jo
trenutno obiskuje, vplivajo na njegovo razmišljanje ter ključno odločitev. Dijak se v iskanju korektnih informacij velikokrat obrne na spletno stran institucije, ki ga zanima, ta pa mu ponuja omejeno število informacij in nemalokrat sploh ne daje odgovorov na njegova vprašanja. K dodatni neinformiranosti pripomore tudi prenasičenost in šum podatkov, kar kandidata še bolj zmede in posledično odvrne od iskanja dodatnih informacij.
2.2 Subjektivne hipoteze
Pred izvedeno raziskavo sva iz lastnih izkušenj, dojemanj in pogovorov postavila tudi naslednje hipoteze:
H1: Dijaki se za ALUO ne odločijo zaradi bojazni pred sprejemnimi izpiti.
Dijaki so v času sprejemnih izpitov preobremenjeni zaradi maturitetnega dela.
Ker ne želijo dodatnega bremena, izberejo študijski program, ki ne zahteva sprejemnega izpita.
H2: Dijaki se na ALUO ne vpišejo, ker nimajo dovolj informacij o študiju.
Informativni dnevi, družabna omrežja, spletna stran in ostali promocijski dogodki ter portali ne ponujajo dovolj informacij o študiju ter vpisu nanj.
H3: Gimnazijci se ne vpišejo na ALUO, ker menijo, da nimajo dovolj predznanja.
Kandidati, ki se zanimajo za študijske programe, se bojijo, da njihovo znanje v primerjavi s kandidati z oblikovnih šol zaostaja ter zato nimajo možnosti uspeha.
H4: Dijaki SŠOF se na ALUO ne vpišejo, ker menijo, da svojega znanja ne bodo nadgradili.
Dijaki po zaključeni srednji šoli za oblikovanje ne vidijo možnosti nadgradnje znanja na ALUO – vpis zaznavajo kot izgubo časa.
3. Cilj naloge
Cilj naloge je opraviti obširno raziskavo, kjer bomo bolje spoznali razmišljanje dijakov ter tako lažje razumeli njihove odločitve za nadaljnje šolanje. Na osnovi natančne analize in njenih ugotovitev bomo zastavili rešitve, ki bodo pri dijakih spodbudile zanimanje ter posledično povečale vpis na študij na ALUO. Pri tem bi radi kandidate dobro informirali o sprejemnih izpitih ter postopku vpisa in jih spodbujali k udeležbi pri sprejemnih izpitih. Z rezultatom analize sva želela svoje hipoteze bodisi potrditi, zavreči ali dopolniti. Rešitve sva predstavila v obliki storitvenega načrta, v katerem sva pri dveh delih načrta pripravila tudi podroben načrt izvedbe.
4. Raziskovalno-analitična faza ter načrtovanje raziskave
Analizo sva izvedla v treh fazah.
Raziskovalno-analitično fazo sva začela z intervjuji. Najprej sva se pogovorila s svojimi sovrstniki. Pri tem naju je zanimalo, kdo in kaj vse je vplivalo na njihovo odločitev za oblikovalski poklic. Časovni okvir sva določila od osmega razreda osnovne šole, saj se takrat veliko učencev udeleži prvih informativnih dnevov in prvič sliši o možnosti kariere v oblikovalski smeri. Želela sva razumeti, ali so izbrani kandidati pot do današnjega kariernega položaja doživljali kot uresničitev sanj ali je vse skupaj potekalo bolj naključno. Izbrala sva 9 oseb, ki gradijo kariero
oblikovalca. Vsi so študenti oblikovanja, vendar se šolajo na različnih oblikovalskih fakultetah. V reprezentativni vzorec sva poskusila zajeti osebe, ki imajo različne interese na oblikovalskem področju, obenem sva bila pozorna, da prihajajo iz različnih demografskih območij ter da sta oba spola vključena kar se da enakovredno. Cilj prve faze je bil spoznati področja boleče ali nezadovoljive izkušnje vpisa na fakultete in pridobitne dejavnike kandidatov v zgoraj omenjenem časovnem okviru, da jih lahko v naslednjem koraku še bolje poudariva in analizirava.
Nalogo sva izvedla z metodo dvojnega diamanta. Že ime pove, kako je razdeljen proces dela, ki nama je pomagal do lažje organizacije in izvedbe diplomske naloge. Metodo dela sva povzela po znanstvenem članku Design methods for developing services, ki je nastal v sodelovanju vladne organizacije Innovate UK in neodvisne organizacije Design Council.
Slika 2: Dvojni diamant
Dvojni diamant sva razdelila na četrtine – na dve divergentni in dve konvergentni fazi. Prva četrtina predstavlja fazo "razišči" ali fazo raziskovanja. Ta faza je bila v našem primeru najobsežnejša, saj sva želela pridobiti čim več informacij, ki bi jim
nato poiskala skupni kontekst v drugi četrtini procesa – v fazi "določi" oz. fazi opredelitve.
Slika 3: Posamezne faze dvojnega diamanta
Po jasni kategorizaciji informacij in podatkov sledi oblikovanje projektnega izhodišča. Ta naju vodi v drugi diamant – v fazo "razvij" oz. novo divergentno razvijalsko fazo, kjer s pomočjo rezultatov prvega diamanta začneva ustvarjalni proces ideacije rešitev/izboljšav. Če sva korake od prve do tretje četrtine uspešno izpeljala, sledi samo še faza "načrtuj" oz. faza dostave projektne naloge naročniku.
Ta bi v osnovi morala iti skozi več korakov vrednotenja do točke, kjer bi se naloga idealno izvedla.
4.1. Intervju 1 na 1
Slika 4: Faza "razišči" – intervju 1 na 1
Z izbranimi udeleženci sva opravila intervju ter njihovo razmišljanje vnesla v časovnico. Osredotočila sva se na tri ključne vplive:
- osebno/čustveno doživljanje,
- kdo je vplival na njihovo odločitev ter
Pri vseh časovnicah sva označila tudi šibke in močne točke, ki so se nama zdele najpomembnejše za posameznikovo odločitev v določenem položaju.
Študent #1 – 1999 – SŠOF – ALUO Študent #2 – 1998 – SŠOF – ALUO Študent #3 –1999 – SŠOF – ALUO Študent #4 – 2000 – SŠOF – FD
Študent #5 – 1999 – gimnazija – ALUO Študent #6 – 1998 – SŠOF – NTF
Študent #7 – 1997 – SŠOF – ŠCLJ – ALUO Študent #8 – 1999 – SŠOF – ALUO
Študent #9 – 1999 – likovna gim. – ALUO
Slika 5: Uporabniška izkušnja študenta št. 5
4.1.1. Ugotovitve raziskave št. 1
Slika 6: Ključni del uporabniške izkušnje študenta št. 5
Raziskava karierne poti anketirancev nama je dala vpogled tako v njihove pozitivne kot negativne izkušnje. Ko sva vse pozitivne in negativne točke
analizirala in označila, sva izpisala najpomembnejše. Večinoma so se ponavljale.
Negativne točke:
- slab prenos informacij – kandidati niso dovolj dobro poznali programov;
- negativni predsodki o ALUO;
- infrastruktura je za mnoge intervjuvance prestavljala nekaj negativnega;
- sprejemne izpite so doživljali kot nekaj kaotičnega, zmedenega in nejasnega;
- za študij na ALUO so se odločili, ker edina izvaja program industrijskega oblikovanja na nacionalni ravni;
- informacije o programu so na spletni strani površno predstavljene;
- informativni dnevi so se kandidatom zdeli dolgočasni;
- ALUO se je kandidatom zdel preveč umetniško naravnan;
- Kandidati dvomijo o verodostojnosti ALUO;
- Sorodne fakultete so imele boljšo predstavitev na informativnih dnevih.
Pozitivne točke:
- tečaji na ALUO s prof. ______ so bili zelo učinkoviti in dobri;
- profesorji, ki predavajo drugim letnikom dodiplomskega študija,
študentom odprejo novo percepcijo oblikovanja in jih dobro motivirajo.
Slika 7: Faza "razišči" – raziskava s študenti
Po analizi podatkov iz prvega dela raziskave sva pripravila anketo z bolj poglobljenimi vprašanji, ki sva jih oblikovala s pomočjo baze intervjujev 1 na 1.
Skušala sva dobiti čim bolj specifične odgovore o izbiri študija ter o samem stiku med anketirancem in ALUO. Cilj je bil zaznati, katere težave, ki sva jih ugotovila pri prvi raziskavi, izhajajo iz ALUO same. Bolj poglobljeno raziskavo sva obnovila s petimi študenti.
Študent #3 – 1999 – SŠOF – ALUO Študent #4 – 1999 – gimnazija – ALUO Študent #5 – 2000 – SŠOF – FD
Študent #7 – 1997 – SŠOF – ŠCLJ – ALUO Študent #9 – 1999 – likovna gim. – ALUO
Slika 8: Intervju s študenti 4.2.1. Ugotovitve raziskave s študenti
Slika 9: Ključne izjave študentov
vprašanj. Izjema je anketiranec št. 3, ki študija ni nadaljeval na ALUO. Ta je odgovarjal le na 10 vprašanj.
Prvo spoznanje ob odgovorih je, da nihče od anketirancev v osnovni šoli ni poznal ALUO. Ta podatek nam da vedeti, da se razmišljanje o študiju začne relativno pozno – šele proti koncu srednje šole. Čeprav so kandidati že znatno zgodaj odkrili svoj interes za oblikovanje, so za institucijo izvedeli kasneje.
“...V srednji sem (za Akademijo) prvič slišala ko sem prejela seznam oz. brošuro kjer so bile napisani vsi faksi univerze v ljubljani.”
Študent #4
Četudi je kandidate zanimal študij na ALUO, jih okolje k temu ni spodbujalo.
Največ informacij, ki so jih prejeli posredno ali neposredno, je bila okrnjenih, pravi večina anketirancev.
“...vedno nekako govorjeno v smehu z občutkom grenkobe (npr. a ti si ta ki gre na aluo, haha, kaj boš tam), nihče ni preveč navdušeno promoviral aluo.“
Študent #3
Prav tako so bili deležni veliko negativnih komentarjev v zvezi z izbiro študija. Iz tega lahko razberemo, da ALUO kot osrednja nacionalna umetniška institucija nima dobrega ugleda. Večino tega ustvarjajo negativni komentarji okolja, dopolnjuje pa ga slaba infrastruktura ter šibka tehnološka odvisnost, ki kandidatom vzbudi občutek zastarele ter neprofesionalne institucije. Ključni razlog, da se kandidati odločijo za študij, je njihovo mnenje, da je ALUO – čeprav daje slab vtis – najboljša izbira za študij oblikovanja v Sloveniji. Kandidati se torej za študij na ALUO odločajo, ker je to najboljše, kar ponuja regionalni prostor, in ne zato, ker bi jih navdihnila institucija kot sama.
Študenti, ki so študij nadaljevali na ALUO, svoje odločitve ne obžalujejo ter potrjujejo, da so osvojili želene cilje – še posebej v drugem letniku. To najlepše razberemo iz naslednjih izjav študentov:
“Drugi letnik vrnil moj interes oblikovanja zaradi upravljanje v oblikovanju ter industrijsko oblikovanje. Predmet upravljanje v oblikovanju mi je dobesedno pokazal čisto drug skoraj neznan
pristop do oblikovanja.”
Študent #3
“jaaaa, končno rata res to to, kar želim delati”
Študent #4
“V drugem letniku sm se sploh naučila kaj je oblikovanje kr se mi zdi da v prvem letniku se nismo nc oblikoval.”
Študent #5
Torej so negativne govorice v nasprotju z realnim stanjem na ALUO. Zaposleni na ALUO študentom dajejo pričakovano znanje ter jim omogočajo prostor za razvoj ter nadgradnjo obstoječega znanja. Slab ugled navsezadnje ustvarja šibka lastna
promocija ALUO. Velja pa omeniti tudi dejstvo, da so v prvem letniku študija kandidati globoko razočarani nad programom, močno tudi poudarjajo izredno negativno izkušnjo s prof. ______ . Menijo, da je znanje, ki ga pridobijo v prvem letniku, zelo majhno ter da ne čutijo napredka.
“Predmet pri profesorju ______ mi je vzel voljo do oblikovanja v prvem letniku, prostori ALUO bi lahko delovali kul ̋industrijsko ̋ vendar delujejo bolj zapuščeno/propadlo”
Študent #3
Tako nekdanji dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo kot gimnazijci trdijo, da v prvem letniku ne prejmejo dovolj znanja ter se ne naučijo veliko novega.
Dogmo, da je ALUO zastarela, ustvarja pravzaprav njena lastna samopromocija.
Mlajše generacije, kot sta Z in alfa, so večinsko odvisne od informacij, ki so
dostopne na spletu oz. specifičnih družbenih in socialnih medijih, ki pa jih ALUO komajda uporablja. Sklepanje mladih o verodostojnosti se generira glede na dejavnost na družbenih omrežjih. Dijaki tako podatke o ALUO lahko prejemajo nevede, med brskanjem po družbenih omrežjih.
Načrt spodbujanja dijakov k vpisu je treba sproti prilagajati. Najprej je seveda treba dobro poznati generacijo, ki se v tistem času odloča za vpis. Trenutno je to generacija Z. Promocija v družbenih medijih je brezplačna in preprosta. Za njeno izvajanje ne potrebujemo posebnega predznanja, doseže pa zelo široko javnost.
Dobra lastnost take vrste promocije je tudi ta, da si s časom in izkušnjami ter napakami ne škodujemo, temveč se z njimi le učimo in iz generacije v generacijo izboljšujemo.
Slika 10: Faza "razišči" – raziskava z dijaki SŠOF
Raziskavo v tretji fazi smo opravili z dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Anketirala sva dijake četrtega letnika, ki so se v tistem času ukvarjali z izbiro fakultete, svojo končno odločitev pa so že sprejeli. Postavila sva jim enaka vprašanja kot skupini študentov v prejšnji raziskavi, izključila pa sva vprašanja v povezavi s študijem na univerzi. Zanimal naju je njihov pogled na ALUO, študij ter oblikovanje.
Slika 11: Izjave dijakov
4.3.1. Ugotovitve raziskave z dijaki
Slika 12: Ključne izjave dijakov
Raziskava je obsegala anketo z dvaindvajsetimi dijaki, ki so odgovarjali na 8 enakih vprašanj – vprašanja sva, za lažje razumevanje rezultatov, napisala pred vsak odgovor/ugotovitev. Rezultate smo analitično in teoretično analizirali in iz njih izluščili področja boleče ali nezadovoljive izkušnje in pridobitne dejavnike v kontekstu ALUO. Določena vprašanja smo zastavili v sproščenem jeziku, saj smo želeli od dijakov dobiti prav tako sproščene in iskrene odgovore.
Vprašanje 1: Si v osnovni šoli slišal/vedel za ALUO? Če ja, od kod/kako – starši oblikovalci, brat, šolska svetovalka, predavanja ...?
Večina anketiranih dijakov, natančneje 82 %, jih za ALUO v osnovni šoli ni vedela.
Vprašanje 2: Ko si se odločal za srednjo šolo, si že razmišljal o jasnem cilju z izobrazbo – karieri? Je bil v to vključen vpis na ALUO? Mogoče krajši opis, kako si si predstavljal/-a kariero v roku 10 let.
Tudi pri tem vprašanju je kar 82 % dijakov izrazilo, da v vizualizaciji lastne karierne poti o obisku ALUO niso razmišljali. Tako dejanje so potrdili z zelo konkretnimi odgovori, med temi je še posebej natančen odgovor dijaka št. 10, ki je o obisku ALUO razmišljal, vendar so ga v procesu zmotili informativni dnevi:
“Da, sem razmišljal, a sem kmalu ugotovil, da odziv oz. vtis na informativnih dnevih ni bil dober, zato sem izgubil interes in se osredotočil na Fakulteto za dizajn.”
Dijak #10
profesorji, nekdanji dijaki SŠOF, ki so oblikovali delavnico, starši ipd.?
Na splošno sva želela s tem vprašanjem izvedeti, ali so govorice po srednji šoli res tako negativne, kot sva jih takrat midva zaznavala. Izkazalo se je, da 64 %
anketirancev najino zaznavanje potrjuje. Skrb vzbujajoča je informacija, da negativne govorice širijo tudi alumni.
“Govorilo se je, da če greš z oblikovne ti vsaj v začetkih ne ponudijo novega znanja.”
Dijak #5
“Slabe možnosti za vpis glede na število prostih mest. Slaba tehnološka odvisnost. Starodavni profesorji – stare tehnike in premalo novih.”
Dijak #21
“Zelo slaba šola, ni dobra, slabi standardi, ni prave opreme, ni likovnega navdiha.”
Dijak #16
“...da so zelo zmedeni ter da so bile komplikacije glede datuma ustnega zagovora in korektur.”
Dijak #22
Vprašanje 4: Kako se je tvoja percepcija ALUO spreminjala med srednjo šolo? Je bilo vedno enaka, z dobrega faksa na slab, s slabega na super ipd.?
Ob tem vprašanju so se dijaki analitično razdelili na odgovarjanje s štirimi
možnostmi – 23 % anketirancev je obdržalo pozitiven pogled na ALUO, 30 % so ga negativno dojemali od prvega verbalnega stika do opravljene ankete, 6 % dijakov se je s pomočjo govoric, informativnih dnevov in promocije ALUO percepcija spremenila iz negativne v pozitivno, strašljiva informacija pa je, da se je 41 % dijakom zgodilo nasprotno. Spremembo iz pozitivnega v negativno je opisal Dijak
#12 :
“Najprej sem mislil iti tja, potem pa mi na informativnih ni bilo všeč, ker sem dobil vtis, da tam izgubiš voljo.”
Dijak #12
Vprašanje 5: Poznaš (po imenu) že kakšnega profesorja z ALUO?
Natančno vprašanje je prineslo nekaj zanimivih številk. Samo štirje anketiranci so poznali nekaj profesorjev, medtem ko ostalih 17 ni poznalo nikogar.
Vprašanje 6: Kakšna je bila tvoja izkušnja na informativnih dnevih ALUO? – Zanimivo/dolgočasno – organizirano/neorganizirano – boljše od
pričakovanega/slabše od pričakovanega, ker – pogrešal/-a sem …
Za lažje razumevanje rezultatov vprašanja 6 smo odgovorom prilagodili graf, ki prikazuje zadovoljstvo/izkušnjo dijakov na informativnih dnevih ALUO.
Graf 1: Rezultati odgovorov na vprašanje št. 6
Vprašanje 7: Te misel na sprejemne izpite vznemirja? Si predstavljaš, da so težki/lahki – si slišal/-a, da so izjemno naporni/u izi ipd.? Malo opiši svoj pogled nanje – se boš vpisoval/-a na tečaje zanje?
Kot sva sama sklepala in tudi dijaki potrdili, sprejemni izpiti predstavljajo velik strah – to pravi kar 67 % anketirancev. Pri njih zaznavamo strah, ki izhaja iz (ne)samozavesti posameznika, to še posebej razberemo iz odgovora Dijaka #8:
”Sem slišala, da so res težki in da sprejmejo samo najboljše, tako da, če si malo slabši se ti ne splača tja it.”
Predpostavka dijaka, da ni najboljši v razredu srednje šole, lahko hitro pripelje do spremembe njegove odločitve o opravljanju sprejemnih izpitov. Odgovor, ki nas je še posebej presenetil, je napisal Dijak #21. Prikazuje namreč visoko stanje zrelosti in odrasel način razmišljanja do predpostavljenega položaja.
“Izpiti se mi zdijo primerni – povpraševanje je veliko, izbrani pa so le najboljši, od svojega znanja je odvisno kakšen bo uspeh. Premalo prostih mest je razlog zakaj se mi zdi da je težko biti sprejet.”
Dijak #21
Vprašanje 8: Kako to, da je/ni (bil) ALUO prva izbira za fakultete glede na tvojo navdušenost nad oblikovanjem?
Z zadnjim vprašanjem smo želeli izvedeti, za katere smeri so se odločali dijaki četrtega letnika – 77 % anketirancev je ALUO uvrstilo na drugo ali tretje vpisno mesto – številka, ki naju je negativno presenetila in ponovno potrdila dejstvo, da
izkazujejo pomanjkanje osebne motivacije, negotovost ter dvom o ALUO:
“Moja navdušenost nad industrijskim oblikovanjem ni preveč visoka, zato ni bil opcija.”
Dijak #19
“Ni bil izbira, ker je preveč fokusa na 1 stvari in na smeri, ki bi me tako zanimala. Rajši bi študirali tako, da veliko ustvarjam in najdem svoj poklic, se ne omejim.”
Dijak #11
“Ker hočem postati res izvrstna oblikovalka sem se odločila za študij v tujini, ker vem, da na ALUO svojega znanja ne bom izboljšala.”
Dijak #8
Ko rezultat vpisa primerjava s svojo generacijo, opaziva, da se je zanimanje za študij na ALUO v letih drastično zmanjšalo.
4.4. Intervju z zaposlenimi na SŠOF
Slika 13: Faza "razišči" – intervju z zaposlenimi
Po opravljenih intervjujih z dijaki sva intervjuvala tudi zaposlene na oddelku za industrijsko oblikovanje SŠOF. Ugotavljava, da so zaposleni odprti za sodelovanje z ALUO, vendar so v preteklosti zaznali nekaj predsodkov ALUO do njih, kar jih je odvrnilo od navezovanja stikov. Zaposleni menijo, da bi bilo sodelovanje potrebno, ter se spominjajo nekaterih preteklih poskusov sodelovanj. Zaznati je njihovo pričakovanje, da ALUO pristopi k šoli ter skupaj načrtujejo nadaljnje povezovanje.
4.5. Primeri dobre prakse
Slika 14: Faza "razišči" – primeri dobre prakse
Med raziskavo sva pregledala tudi sorodne šole v tujini, saj naju je zanimalo, kako pristopajo h kandidatom, ki se zanimajo za študij v njihovi ustanovi.
Med brskanjem po socialnih medijih sorodnih šol sva ugotovila, da je veliko šol na družabnem omrežju Instagram poleg krovnega profila institucije ustvarilo profile še za posamezne študijske smeri. To sva opazila pri naslednjih šolah:
- Pforzheim University
- Faculty of industrial Design Engineering TU Delft - UDK Berlin
- UMPRUM Praga
Navedene šole pri komunikaciji s svojo ciljno skupino vključujejo študente ter njihova dela. V objavljenih vsebinah najdemo tudi nastajajoče projekte,
sodelovanja z različnimi podjetji, obiske tujih predavateljev ter obštudijske dejavnosti, ki jih fakulteta ponuja. Delijo dosežke študentov ter dogajanje na fakulteti. Mnogokrat vsebine objavljajo kar študenti sami, kar obiskovalcu profila omogoči neposreden stik z njimi. Njihovo zadovoljstvo ob študiju pri obiskovalcu ustvari občutek verodostojne fakultete. Vse navedene fakultete objavljajo tudi pomembne datume za vpis, ki obiskovalce spodbujajo k prijavi. Nekatere šole na družbenih omrežjih delijo tudi poučno vsebino na temo oblikovanja ali
oblikovalskih dogodkov, ki ne potekajo v sodelovanju s samo institucijo. Na tak način pridobijo sledilce, ki o študiju na instituciji ne razmišljajo, so pa del stroke in so tako obveščeni o novostih in dogajanju v svetu oblikovanja.
Ob raziskovanju spletne strani UMPRUM Praga sva opazila, da poleg informacij o študiju zelo jasno ponujajo tudi praktične informacije za tuje študente. Te
zajemajo podatke o dovoljenju za prebivanje in vizumu; zdravstvenem
zavarovanju in zdravstveni oskrbi; namestitvi; prevozu in potovanju; prostem času;
zapis o življenju v Pragi ter nekaj nasvetov. Spletna stran vsebuje tudi povezavo do aktualnih ukrepov in pogojev v zvezi s koronavirusom.
Ključne informacije o samem študiju so strnjene; datum prijave, šolnina ter
podatki za stik. Na tak način kandidati niso zmedeni, vse podrobnejše informacije pa so na povezavi poleg. To ocenjujeva kot zelo smiselno, saj že sama šola
kandidatu ponudi ne le podatke o študiju, temveč tudi o samem življenju v času študija:
Slika 15: UMPRUM Praga, spletna stran – pomembne informacije
Slika 16: UMPRUM Praga, spletna stran – dodatne informacije
5. Sinteza: zaključki raziskav
5.1. Dejavnosti po raziskavi
Pridobljene informacije so odprle veliko področij, kjer sva videla priložnosti za izboljšavo. Dobila sva tudi potrditev, da je bilo najino hipotetično razmišljanje pravilno. Vse štiri zastavljene hipoteze sva med raziskavo lahko potrdila.
H1: Dijaki se za ALUO ne odločijo zaradi bojazni pred sprejemnimi izpiti.
Hipoteza drži. Dijaki so v času sprejemnih izpitov preobremenjeni zaradi
maturitetnega dela. Ker si ne želijo naložiti dodatnega bremena, izberejo študijski program, ki ne zahteva sprejemnega izpita.
H2: Dijaki se na ALUO ne vpišejo, ker nimajo dovolj informacij o študiju.
Hipoteza drži. Informativni dnevi, družabna omrežja, spletna stran in ostali promocijski dogodki ter portali ne ponujajo dovolj informacij o študiju ter vpisu nanj.
H3: Gimnazijci se ne vpišejo na ALUO, ker menijo, da nimajo dovolj predznanja.
Hipoteza drži. Kandidati, ki se zanimajo za študijski program, se bojijo, da imajo v primerjavi s kolegi z oblikovnih šol manj znanja ter da zato ne morejo uspeti.
H4: Dijaki SŠOF se na ALUO ne vpišejo, ker menijo, da svojega znanja ne bodo nadgradili.
Hipoteza drži. Dijaki po zaključeni srednji šoli za oblikovanje ne vidijo možnosti nadgradnje znanja na ALUO – vpis nanjo zaznavajo kot izgubo časa.
Ob izvedeni raziskavi sva ugotovila, da se je najpomembnejše resnično postaviti v vlogo uporabnika. Uporabnika ne zanimajo le formalni podatki o študiju, temveč tudi drugi podatki v zvezi s študentskim življenjem ter bivanjem v kraju študija.
Nabor vseh prejetih informacij v dijaku ustvarja občutek varnosti.
5.2. Konvergentna kategorizacija podatkov
Slika 17: Faza "določi" – kategorizacija podatkov
Vse zbrane informacije sva postavila izven konteksta odgovorov ter jih skušala kategorizirati glede na količino ter vsebino posameznih odgovorov. Po tem koraku sva kot rezultat dobila več skupin informacij, katerih rdeča nit je vsebina.
Skupino smo glede na vsebino poimenovali, naslednji korak je bilo oblikovanje inovativnih smernic, ki lahko služijo kot vzvod za spremembo trenutnega stanja.
5.3. Oblikovanje vsebinskih skupin
Slika 18: Faza "določi" – oblikovanje vsebinskih skupin
V prvem koraku sva oblikovala šestnajst skupin, ki so vsebovale odgovore dijakov na podobno tematiko. Štiri skupine so bile najobsežnejše in so posledično
vsebovale veliko zanimivih in jedrnatih informacij, ki sva jih strnila v krajše opise posameznih skupin:
- Dijaki 4. letnika SŠOF IO so po informativnih dnevih večinoma razočarani – ti po njihovem mnenju ne dosegajo pričakovanj. Ugled fakultete je po informativnih dnevih bistveno nižji in zaradi njih se veliko potencialnih kandidatov premisli in na ALUO ne vpiše.
- Anketirani študenti in dijaki 4. letnika SŠOF na smeri industrijskega oblikovanja pogrešajo vključenost študentov v predstavitev – ne le predavanja in nagovori profesorjev ALUO. Na informativnih dnevih so opažene vedno iste osebe oz. isti projekti – po mnenju nekaterih anketirancev ni veliko napredka.
- Dijaki 4. letnika SŠOF IO in tudi študenti menijo, da je organizacija informativnih dnevov slaba. Nekaterim udeležencem ni bilo jasno, na katere lokacije se napotiti. Velike težave so tudi s pridobivanjem informacij v zvezi z želenimi smermi oz. pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja.
Slika 19: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 1
5.3.2. SKUPINA 2 – Mnenja študentov o profesorjih na ALUO
- Dijaki 4. letnika SŠOF IO menijo, da profesorji nimajo dovolj znanja za poučevanje. Veliko je tudi neargumentiranih mnenj, da profesorji niso dobri.
- Anketirani študentje ALUO zaznavajo veliko težavo pri predznanju v prvem letniku – menijo, da se znanje pridobiva na napačen način oz. ni poudarka na nekaterih pomembnejših stvareh, kot so v učnem programu v prvem letniku.
Slika 20: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 2
- Iz odgovorov prepoznavamo močan vpliv profesorjev srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter alumnov ALUO pri oblikovanju mnenj dijakov o ALUO. Za zdaj imajo bolj pristransko oz. negativno mnenje o ALUO.
- Dijaki 4. letnika SŠOF IO zaradi negativnih govoric (nejasnega porekla) ob prehodu s tretjega v četrti letnik dobivajo negativne komentarje v zvezi z ALUO. Zaradi njih se želja oz. zanimanje za vpis takrat zmanjša oz.
popolnoma izniči.
- Tudi sami študentje ALUO med študijem izgubljajo motivacijo in spreminjajo mnenje o ALUO na bolj negativno. Pravijo, da od samega sprejema na ALUO ni bilo več bistvenega napora.
Slika 21: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 3
5.3.4. SKUPINA 4 – Karierni cilji anketirancev
- Veliko anketiranih dijakov 4. letnika SŠOF IO ter tudi trenutnih študentov se za ALUO ne odloči na osnovi predstavitve in vsebin, ki jih ponuja, temveč zato, ker "je to edina možnost študija industrijskega oblikovanja v Sloveniji".
- V procesu šolanja na SŠOF so se dijaki 4. letnika SŠOF IO zaradi
pomanjkanja ambicij odločili prekiniti izobraževanje v smeri industrijskega oblikovanja. Delni razlog za to je tudi pomanjkanje informacij o ALUO, trgu in sami industriji.
- Veliko anketirancev je že zgodaj v osnovni šoli razmišljalo o šolanju na SŠOF, medtem ko v srednji šoli začnejo o nadaljnjem študiju razmišljati dokaj pozno – proti koncu šolanja.
Slika 22: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 4
Slika 23: Faza "razvij" – pridobitev smernic
Po ponovnem preučevanju štirih glavnih skupin sva se odločila, da se
osredotočiva le na eno, ki bi jo kasneje storitveno reševala. Največ informacij sva uvrstila v "SKUPINO 1 – Vtisi dijakov in študentov o informativnih dnevih". To
priložnost sva za ALUO tudi prepoznala kot najlažje izvedljivo v smislu načrtovanja rešitve v najkrajši in najbolj učinkoviti časovnici. Na podlagi teh vrednot sva jo določila kot projektno izhodišče.
Podatke sva ponovno razporedila v manjše skupine. Tokrat sva ustvarila šest skupin oz. smernic, na osnovi katerih sva definirala problem, si na njih zastavila ključno vprašanje, kako lahko problem rešimo, ter kot rezultat pridobila 6 priložnosti za izboljšanje izkušnje na informativnih dneh ALUO.
Slika 24: Prikaz smernic
5.4.1. SMERNICA 1.1
Dijaki so na informativnih dnevih želeli izvedeti več informacij o študiju in programu, predvsem o prvem letniku. Pričakovanih informacij niso prejeli.
Vprašanje 1.1: Na kakšen način kandidatom učinkovito podati več informacij o bistvenih točkah študija?
Priložnost 1.1: To ustvarimo z vzdušjem in s komunikacijsko spretnimi voditelji informativnih dnevov. Voditelji morajo kandidate v nekaj minutah pripraviti do tega, da brez težav vprašajo in dobijo informacijo, če je niso dobili pri predstavitvi.
5.4.2. SMERNICA 1.2
Dijaki so opazili zmedo oz. neorganiziranost prostorov in predavateljev.
Vprašanje 1.2: Kako zagotoviti občutek, da so informativni dnevi dobro organizirani?
Priložnost 1.2: Na ALUO postavimo informacijsko točko, ki dijakom omogoča, da jim študenti ALUO odgovorijo na vsa vprašanja ter jih usmerijo na želeno
predstavitev programa.
5.4.3. SMERNICA 1.3
Dijaki so pričakovali drugačno vzdušje na ALUO. Pogrešali so življenje na šoli.
Vprašanje 1.3: Kako na ALUO ustvariti dobro vzdušje in prikazati dostopnost?
Priložnost 1.3: Selektivno določanje vodičev informativnih dni – vključi se študente, ki so tudi sami zaznavali pomanjkljivosti pri industrijskem oblikovanju in so jih pripravljeni izboljšati. Vodič mora biti oseba, ki je prijazna, komunikacijsko spretna in se znajde v nepredvidenih položajih.
5.4.4. SMERNICA 1.4
Dijaki so si želeli ogledati šolo. Ker jim je nihče ni razkazal, so bili razočarani.
Vprašanje 1.4: Kako lahko vključimo ogled prostorov na informativnih dnevih oz.
kako dijakom zagotoviti oseben stik s študenti?
Priložnost 1.4: Dijake usmerimo v manjše skupine glede na njihov interes študija.
Študent prevzame skupino dijakov, ki jo vodi po ALUO ter jo skuša predstaviti na čim bolj pristen način. Zaradi manjše skupine dobijo dijaki občutek
individualnega pristopa, saj je ta namreč stalnica na ALUO. Ker se osebe v manjši
vseh morebitnih dilemah. Pri predstavitvi študija ne gre le za predstavitev predmetnika in programa, temveč tudi akademskega pristopa, socialnega življenja na šoli, dostopnosti profesorjev ter vsega drugega, kar ALUO ustvarja avtentično.
5.4.5. SMERNICA 1.5
Kandidati na informativnih dnevih prejemajo preveč podobnih oz. formalnih informacij brez praktičnega prikazovanja (študentov).
Vprašanje 1.5: Kako dijakom prikazati čim bolj dinamično delo, ki se čez leta spreminja?
Priložnost 1.5: Program predstavimo s prakso – študenti s predstavitvami lastnih izdelkov posredno predstavijo tudi ALUO in potek dela. Letno se določi najboljši projekt iz določenega letnika, ki se bo nato predstavil na informativnih dnevih.
5.4.6. SMERNICA 1.6
Kandidati so bili slabo informirani o lokaciji in poteku informativnih dnevov.
Vprašanje 1.6: Kako lahko ALUO poskrbi za informiranje o lokacijah?
Priložnost 1.6: Kandidati so preko različnih medijev predčasno informirani o lokaciji in poteku informativnih dnevov.
6.0. Projektivna faza
Slika 25: Faza "uvedi" – oblikovanje storitvenega načrta
6.1. Oblikovanje storitvenega načrta
Slika 26: Storitveni načrt
Informacije, pridobljene z intervjuji z dijaki četrtega letnika SŠOF, so se nama zdele ključne za nadaljevanje praktičnega dela, zato sva kot osrednjega protagonista storitvenega načrta zastavila dijaka četrtega letnika, ki obišče informativni dan na ALUO. Obisk informativnega dneva se nama zdi ključni dejavnik za dijakovo odločitev o izbiri študija. V tem času dijak obišče več fakultet, ki mu v danem položaju skušajo ponuditi čim več podatkov, ki bi pozitivno vplivali na njegovo odločitev o nadaljnjem izobraževanju. Z raziskavo sva ugotovila, da kandidatom v tem času zelo veliko pomeni samo počutje v instituciji. Želijo se počutiti sprejeti in dobrodošli. Smiselno se nama je zdelo zastaviti celoten dan na način, ki bi v dijaku ustvarjal tudi občutek pripadnosti, hkrati pa mu skušal
ponuditi odgovore na vsa vprašanja in razrešiti dileme.
Temeljni dejavnik, ki ALUO razlikuje od preostalih fakultet, je individualni pristop.
Ta nam omogoča učinkovitejši razvoj posameznika, hkrati pa ustvarja tudi
prijateljske medosebne odnose med zaposlenimi ter študenti. Študentom zaradi
sicer.
Zastavila sva celoten potek informativnega dneva, pri čemer sva skušala zajeti vsak korak v organizacijskem delu. Posebej sva se osredotočila na dva dela, ki sva ju skušala podrobno razdelati, ter pripravila ukrepe, ki bi posledično spodbudili dijake k vpisu.
6.2 Splošni pregled storitvenega načrta do ukrepa št. 1
Storitveni načrt prikazuje časovni okvir od prve napovedi informativnih dnevov, ko se dijak prvič seznani z dogodkom, do zadnjega nagovora, ki je en teden po
informativnih dnevih. Z raziskavo sva ugotovila, da se veliko dijakov informativnih dnevov sploh ni želelo udeležiti, zato se nama zdi pomemben že nagovor ob najavi informativnih dnevov. Ker je število terminov omejeno, je pomembno, da ALUO kandidata nagovori dovolj prepričljivo, da bo akademijo uvrstil med prioritetne obiske. Ob prepričljivem nagovoru in vabilu na obisk ALUO (preko raznih medijev, kot so družabna omrežja, plakati ipd.) ob informativnih dnevih, kandidatom predlagamo, naj za vse podrobnosti in natančne informacije obiščejo spletno stran ALUO.
Slika 27: Dijak obišče spletno stran ALUO
Obisk spletne strani sproži dejanje, ki ga podrobneje opisuje "ukrep št. 1".
6.3. Ukrep št. 1
Slika 28: Storitveni načrt – ukrep št. 1
Dijak je ob vstopu na spletno stran https://www.aluo.uni-lj.si/ preusmerjen na ciljno stran, ki je zasnovana v pričakovanju informativnih dnevov. Tam so
navedeni datumi, študijske smeri in lokacije. Ob glavnih informacijah je prostor, ki je namenjen dijakom.
Okvir za vpis podatkov prikazuje najprej izbiro smeri, za katero se dijak zanima, nato vpiše ime in elektronski naslov. Te informacije so zadostne, da lahko kandidata kasneje informiramo o želeni smeri, za sporočila imamo njegov e- naslov, v e-sporočilu pa ga lahko nagovorimo z imenom. To je dodana vrednost, ki kandidatom daje občutek pripadnosti ALUO.
kandidatov, ki jih zanima študij na ALUO. Ta deluje v okviru Facebookove skupine.
Slika 29: Dijak prejme vabilo za pridružitev k skupnosti
Stran dijake jasno nagovarja k temu, da ji zaupajo svoje podatke, ter jim pove, zakaj bi to storili. Ključni element spletne strani predstavlja veliko pojavno okno (pop-up), ki je na celotni spletni strani. Obiskovalce vabi, naj se udeležijo
informativnih dnevov.
*Obrazec vsebuje tudi avtorjev podpis (GDPR).
6.3.1. Facebookova skupina
Na družbenem omrežju Facebook se ustvari skupina, h kateri se priključijo kandidate (povabimo jih preko e-pošte). Skupina jim omogoča, da se lahko med seboj povežejo ter delijo informacije. Facebookov profil ALUO se aktivno vključuje v skupino ter kandidatom odgovarja na vprašanja. To je mladim zelo pomembno, saj jim omogoča neposreden prenos informacij tudi na mestu, kjer se danes mladi lažje izražajo. ALUO ima jasen vpogled v dileme dijakov, lahko jih nenehno spremlja ter beleži. V naslednjih letih se tako vse nejasnosti dijakov, ki se pojavljajo v skupini, razjasnijo že med informativnimi dnevi. Ključna ideja je dolgoročno zmanjšati čim več nejasnosti pri prihodnjih kandidatih.
ALUO v skupino odgovarja z različnim avdiovizualnim gradivom, ki dijake spodbuja k študiju na ALUO. Vsa vsebina, ki jo ALUO objavi, dijake nagovarja neposredno, kar jim ustvarja občutek ekskluzivnosti. Kandidati, ki dobijo dodatne informacije, so na tak način manj negotovi. Poleg odgovorov na vprašanja dijakov ALUO deli tudi nasvete ter trike, ki jih soustvarjajo študenti. Primer: video vsebina, kjer študent prikaže nekaj nasvetov za risanje figure. Skozi vsebino skušamo prikazati tudi majhnost ALUO, ki nam omogoča oseben odnos med osebjem in študenti. Prikazati želimo, da študij na ALUO poteka drugače kot na drugih fakultetah, saj osebni odnos posamezniku omogoča večji napredek na karierni
poti. ALUO bi na Facebooku osebno obravnavala vsako vprašanje, na podoben način poteka tudi študij na ALUO; profesorji se posvetijo vsakemu študentu individualno.
6.3.2. Promocija
S pomočjo promocije ALUO spodbuja dijake k obisku spletne strani.
ALUO preko družabnih omrežij oglašuje tudi prijavo na novice. V kratkih
napovednikih jim daje vpogled v vsebine, ki jih bodo deležni, če se prijavijo na e- novice. ALUO tako dijake poleg e-pošte nagovarja tudi preko družbenih omrežij, ki so sedanjim generacijam bližja. Nagovor preko različnih kanalov omogoča dostop do večje baze ljudi. Vstop v Facebookovo skupino poteka izključno preko elektronske pošte – ALUO pošlje vabilo za prijavo vanjo, tako se skupini pridružijo samo resni kandidati in ALUO lahko vodi evidenco članov. Ob prijavi na spletni strani kandidat sprejme tudi pogoje skupine.
Podatke, ki jih ALUO prejme, ko se kandidati prijavijo na spletni strani ALUO, hrani v svojem strežniku v datoteki, do katere nima dostopa nihče. Datoteka se iz leta v leto prilagaja, prenavlja in širi. Nekatere novice lahko pošilja vsem, tudi
kandidatom, ki so se na novice prijavili pred leti, spet druge pošlje zgolj aktualnim kandidatom.
6.3.3. Ambasadorji ALUO
Raziskava je pokazala najbolj očiten manko sodelovanja študentov na
informativnih dnevih. Dijaki študentom bolj zaupajo, prav tako pa jim tudi lažje postavijo vprašanja. Z opisom študentove izkušnje na informativnih dnevih dijak prejme informacije iz prve roke, prav tako pa se mu zdijo tudi verodostojnejše.
Pomembna sprememba pri tvorjenju skupine za vodenje informativnih dnevov bi bila torej vključevanje študentov. Predstavniki smeri bi na svojem oddelku izbrali ambasadorje. Izbirali bi jih na osnovi njihovega interesa ter sodelovanja pri
predmetih. Študenti, ki bi sprejeli nalogo ambasadorjev, bi bili dolžni obiskovati sestanke ter aktivno sodelovati s preostalim delom skupine. Vsak ambasador bi prejel material, podatke ter pravila, kako se v informativni dan vključuje. Poleg splošnih informacij bi prejel tudi navodila, kakšen odnos naj vzpostavi z dijaki.
Ambasador lahko postane študent, ki ga predstavnik študijske smeri oceni kot komunikativnega, angažiranega ter samoiniciativnega. Končati mora najmanj prvi letnik dodiplomskega študija.
Koordinator dogodka skupaj s predstojniki oddelkov med prijavljenimi izbere študente ambasadorje. Skupaj izvedejo srečanje, kjer se skupina spozna, prav tako pa se izvede delavnica, na kateri ambasadorji prejmejo vsa navodila za komunikacijo z dijaki ter nadaljnje delo.
Nekaj osnovnih informacij o delu ambasadorja:
Ambasador pomaga pri informativnih dnevih ter aktivno sodeluje v skupini na Facebooku, ki je namenjena kandidatom, ki se zanimajo za ALUO. V skupini odgovarja na zastavljena vprašanja ter osvežuje vsebino, ki jo pripravlja skupaj z ostalimi ambasadorji in profesorji.
Kdo lahko postane ambasador?
Ambasador lahko postane vsak študent 1. ali 2. stopnje študija na ALUO, ki je uspešno zaključil prvi letnik študija in se je pred nastopom funkcije ambasadorja udeležil usposabljanja. Mandat ambasadorja traja eno študijsko leto in se lahko podaljša. Če je prijav za ambasadorja več, lahko predstojnik oddelka odloča o tem, kdo bo postal ambasador.
Zakaj je dobro biti ambasador?
Študent se na ta način veliko nauči o vodenju in izvedbi dogodka. Spozna se s študenti drugih oddelkov, prav tako pa mu funkcija omogoča, da ob podpori profesorjev uresniči tudi svoje ideje za izboljšanje izkušnje informativnih dnevov.
Študenti tako krepijo svoje organizacijske ter vodstvene spretnosti.
Ambasadorji bodo ob zaključku prejeli potrdilo o opravljenem delu ambasadorja ter spretnostih, ki so jih pridobili med mandatom. Študenti lahko potrdilo
uporabijo kot priporočilo za delodajalca.
Naloge ambasadorja
Naloga ambasadorja je, da se aktivno vključuje v Facebookovo skupino, ki je namenjena kandidatom za vpis na ALUO. Poleg tega ambasador sodeluje pri pripravi in izvedbi informativnih dnevov, bodisi v organizacijskem bodisi v
izvedbenem delu. Ambasador se mora udeležiti usposabljanja, nato pa se redno udeležuje srečanj ter izpolni naloge, ki so mu dodeljene. V Facebookovi skupini dijakom odgovarja na vprašanja ter objavlja vsebine, ki jih pripravi skupaj z ostalimi ambasadorji in profesorji.
Ambasador se ob prvem stiku z dijakom predstavi poimensko ter pove, kateri letnik in smer obiskuje. Dijaku tudi pove, da mu je na voljo za vsa vprašanja.
Ambasador je pri pogovoru z dijakom vljuden, poda mu zgolj osnovne informacije. Pri pogovoru je lahko malo oseben, vendar vseeno ostaja
profesionalen. Ambasador prejme seznam pogostih vprašanj ter tudi vse podatke v zvezi s sprejemnimi izpiti in vpisom na ALUO. Ambasador po opravljenih
pogovorih z dijaki napiše poročilo. Vanj vnese število dijakov, s katerimi je bil v stiku, vprašanja, ki so jih zastavili, ter zapiše kratek komentar. Izpolnjeno poročilo posreduje koordinatorju dogodka.
6.4. Splošni pregled storitvenega načrta do ukrepa št. 2
Po uspešni preusmeritvi dijaka na spletno stran, prejemu njegovih podatkov in njihovem hranjenju v primernem prostoru (vpogled vanje ima le koordinator informativnih dnevov), ALUO s tedenskim zamikom začne promocijsko kampanjo – dijaki prejmejo prvo e-sporočilo, v katerem jih ALUO informira o datumih
informativnih dnevov in jih tako povabi k obisku.
S pomočjo podatkov, ki jih ALUO prejme ob kandidatovi vključitvi v Facebookovo skupino, lahko posameznike poimensko nagovarjamo, kar naredi dober prvi vtis.
ALUO po nekaj tednih/mesecih opomni zadolžene za promocijski material o pripravi navodila za informativne dneve. Kandidat tako ponovno prejme vabilo, ki vsebuje vse natančne informacije o datumih, lokacijah, urah itd. Potencial
prepoznavamo v sporočilih, ki vsebujejo malo besedila in imajo veliko grafičnih prikazov, zato bi se za tako storitev odločili tudi sami. Kandidate ponovno nagovarja poimensko.
Medtem ko del ekipe ALUO skrbi za promocijski material na informativnih dnevih, drugi del sestavi ekipo ter določi koordinatorja dogodka. Koordinator ekipo vodi, pripravi natančen program informativnega dneva ter določi študente, ki se za sprejem kandidatov primerno pripravijo. ALUO pripravi uradni del dogodka ter seznam gostov (alumnov). Gostje so vsako leto različni, vodi se tudi njihov seznam.
Koordinator pripravi načrt vodstva po ALUO ter navodila za študente. Skupni prostori so prilagojeni na kategorizacijo kandidatov in smeri. Koordinator
študente seznani z načrtom vodenja, pripravi jih tudi na vsa morebitna vprašanja dijakov.
Slika 30: Skupni sprejem na informativnih dnevih
Na informativni dan študenti sprejemajo dijake, jim izrekajo dobrodošlico ter podajajo nadaljnje usmeritve. Ob vstopu v glavno sprejemno dvorano ALUO
poti ter študija na ALUO nagovorijo k vpisu.
Po končanem uvodnem nagovoru študenti povabijo dijake, naj se razporedijo glede na smeri, ki jih zanimajo. Tam študenti ustvarijo manjše skupine, s katerimi nadaljujejo ogled ALUO.
Slika 31: Razdelitev kandidatov na smeri ALUO, ki jih zanimajo
6.5. Ukrep št. 2
Slika 32: Storitveni načrt – ukrep št. 2
Dijaki so na informativnih dnevih ALUO vodeni skozi celoten proces dela na določenem programu (v našem primeru Industrijsko oblikovanje).
Študent navdušujoče predstavi smer, doda lahko tudi osebno izkušnjo. Poudari tudi zahtevnejše strani študija – je realističen. Cilj je že takoj predstaviti obe
skrajnosti, negativna pa mora biti blaga; reakcija kandidatov bi morala biti – "če je to najslabše, potem sploh ni problema".
Po shemi SŠOF (industrijsko oblikovanje glede na naše poznavanje) opazimo potencial pri načinu vodenja skozi prostore, kjer v posameznih sobah za trenutek zadržimo kandidate, nekaj povemo o prostoru, programu, zaposlitvi ter uspešnih alumnih. Predvsem pokažemo dela študentov, si vzamemo čas za potencialna vprašanja in nadaljujemo ogled v naslednji prostor.
Slika 33: Karikirana mapa vodenja kandidatov po prostorih ALUO
Tukaj lahko veliko povemo o trgu – kako delo oblikovalca sploh dojemati v širšem spektru, situacijsko se nam zdi tukaj pomembno prvič omeniti preprost uvod v vidik oblikovanja "izven skiciranja in senčenja". Kandidatom in njihovim staršem moramo dati izhodišče, o katerem bodo razmišljali tudi po obisku ALUO.
Med vodenjem skozi prostore se skupina kandidatov ustavi tudi pri "situacijskem prikazu dela oblikovalca".
V sklopu informativnih dnevov bi se predčasno določili "partnerji", mogoče
oblikovalske organizacije oz. podjetja iz projektov, pri katerih sodeluje tudi ALUO.
Skupaj bi za informativne dneve razpisali posamezna tekmovanja na vsaki študijski smeri, ideja za ime je npr. "Designathon" (Design + Marathon), kjer bi sodelovali/tekmovali aktualni študenti npr. od drugega letnika dodiplomskega študija do obeh letnikov magisterija. Čas tekmovanja bi bil 3 ure – približno tudi čas trajanja sprejemnih izpitov. Cilj se je izkazati, tokrat podjetju, in upati, da boš
"sprejet" na trg.
6.5.1 Prikaz dinamike na ALUO in oblikovalskem trgu
"Designathon" bi se v primeru študijske smeri Industrijsko oblikovanje dogajal v seminarjih. Ti morajo biti prostorsko ustrezno zasnovani in prilagojeni za prikaz vseh treh stopenj oblikovanja: ideacija, prototipiranje in izvedba. Vsak študent bi v seminarju, kjer sodeluje, prejel "svoj del stene", v osnovi vertikalen, ki bi bil glede na število sodelujočih omejen pri širini.
Slika 34: Ilustracija koncepta "Ideacija, prototipiranje in izvedba"
Fazo ideacije in prototipiranja bi (kot sva opazila iz sheme Hochschule Pforzheim) študent tekmovalec sproti obešal na "svoj" del stene. Končni rezultat je stenski prikaz "brainstorminga", skic, senčenih risb ter pod njimi fizični prototip izdelka za predstavitev sodelujočemu podjetju oz. njenemu predstavniku. Gledalci (dijaki, zaposleni, odgovorni) na tak način najlažje opazijo in razumejo celoten proces nastajanja koncepta, preprost in učinkovit pa je tudi vpogled predstavnika podjetja in drugih v naloge. Rezultate se v seminarjih pusti do evalvacije
profesorjev NIO, nato se vse pospravi. Prav tako se seminarji ponovno uredijo, da se delo na smeri IO nadaljuje kot pred informativnimi dnevi.
V časovnici tekmovanja bi za sodelujoče študente skrbeli profesorji; ti bi ob vstopu dijakov tudi nekaj povedali o samem dogajanju/tekmovanju in študiju na ALUO – predstavnik sodelujočega podjetja bi pripravil kratek govor oz. opis, kako je
oblikovalsko delo videno na trgu ter zakaj so se odločili sodelovati z ALUO. Med študenti vodiči in profesorji morajo biti govori natančno dorečeni, da se
informacije ne ponavljajo.
S tekmovanjem "Designathon" bi vplivali na dva dejavnika:
Študenti – scouting – zaradi sodelujočega podjetja in opaženosti, ki so jo lahko študenti deležni v primeru dobre rešitve. Cilj je, da se zato potrudijo in tako tudi dvignejo raven projektnih izvedb na ALUO. Z leti in z dobro promocijo tekmovanja
oblikovalskem trgu.
Dijaki – ob opazovanju procesov bi videli, kakšen je pristop do oblikovanja na ALUO, kako izgleda oz. kaj sploh pomeni (npr.) industrijsko oblikovanje, kako je ALUO povezana s trgom in da je od študentov samih odvisno, ali bodo glede na kvalitetne rešitve prišli do kakšne priložnosti za delo ali pa jo zamudili zaradi nekvalitetnega oblikovanja.
Dijaki dobijo tudi realističen vpogled v delo študentov med študijem.
6.5.2. Priprave in organizacija dogodka
Oddelek in koordinator na začetku študijskega leta skleneta sodelovanje s podjetjem, ki v svojem kolektivu potrebuje oblikovalca oz. osebo, ki bi lahko z oblikovanjem pomagala pri vodenju večjih projektov ali celo podjetja. Vabljeni so vsi študentje določenih letnikov.
Podjetje predčasno jasno predstavi potrebe, dovoli si pomagati oz. sprejme predloge profesorjev ali organizacij, katerih del so. Skupaj določijo izziv oz.
projektno izhodišče in merila za ocenjevanje. Rezultat je zmagovalec oz. novi sodelavec.
Uvodni nagovor mora biti radikalen in jedrnat, vanj se – na osnovi podatkov, ki jih prejmemo s pomočjo spletne strani – vključi zanimanja dijakov. Na govor se primerno pripravita tudi predstavnika sodelujočega podjetja in profesorjev;
študenti vodiči imajo bolj sproščen/prijateljski odnos do dijakov.
ALUO študente vodiče primerno izbere ter pripravi na vodenje – pripravljeni morajo biti na 5 osnovnih/klasičnih vprašanj – na težja subjektivna vprašanja (npr.
kaj se zdi tebi na ALUO najslabše) pa odgovarjajo delno karikirano oz. rahlo ironično.
6.6. Splošni pregled storitvenega načrta po ukrepu št. 2
Dijak vodenje zaključi na dvorišču. Po ogledu tekmovanja sledi neuradno druženje za vse obiskovalce. Za ta del ALUO najame podizvajalca, ki omogoča izvedbo neuradnega dela informativnih dnevov – pripravi minibar ter glasbeni oder. Ekipa gostom omogoči sedišča, stojišča, možnost nakupa hrane in pijače ter sproščeno glasbo v ozadju. Zaradi takega neuradnega zaključka oz. druženja se veliko kandidatov odloči za obisk informativnih dnevov, seveda si prej ogledajo ALUO in izvejo, da je to fakulteta, ki bi jo radi obiskovali. Pri končnem druženju se obiskovalci spoznajo in navežejo stike – to lahko postane še en dodaten razlog, da bi študirali na ALUO.
Slika 35: Druženje kandidatov na neuradnem delu informativnih dnevov
ALUO pripravi personalizirano e-pošto za obiskovalce. Na osnovi odziva se naslednje leto pripravijo navodila, ki dijakom ponujajo več kakovostnejših informacij. ALUO e-pošto razpošlje dijakom, se jim zahvali za obisk ter jim
omogoči dodatno možnost postavljanja vprašanja, ki so se jim začela porajati po koncu informativnih dnevov. Hkrati jih tudi nagovori, naj odgovorijo na nekaj vprašanj o samem dogodku.
Slika 36: Personalizirana zahvala za obisk in poziv za dodatna vprašanja
Kot sva omenila v poglavju 5.4., sta bili najini glavni vodili pri oblikovanju
storitvenega načrta možnost čimprejšnje in najučinkovitejše izvedbe. Na njuni osnovi sva si izbrala ukrep št. 1 – Prvi stik kandidata s spletno stranjo ALUO in ukrep št. 2 – Spoznavanje procesa dela in prostorov ALUO. To sta osnovni spremembi za boljši odziv na informativnih dnevih in posledično večji vpis na ALUO.
Meniva, da sta lahko ti dve točki zelo hitro vključeni v prvi korak pozitivne spremembe, temu pa sledi izvedba celotnih informativnih dnevov na osnovi najinih predlogov, ki jih zajema storitveni načrt. Dokončna prilagoditev bi morala biti izvedena v obdobju treh let, saj po tem informacije, ki smo jih prejeli v
raziskovalni fazi, niso več aktualne. Po petih letih bi bilo treba ponovno opraviti analitično raziskovalno fazo in ugotoviti, ali so dijaki opazili spremembe, kaj še vedno pogrešajo, česa ALUO ni uspelo spremeniti ... Storitveni načrt informativnih dnevov se vsekakor z najino vizijo ne konča – po izvedbi prvih informativnih
dnevov bi ga dopolnili in izboljšali na osnovi povratnega mnenja dijakov.
V primeru uspešno izpeljanih informativnih dnevov sledi analiza ostalih skupin (SKUPINA 2 – Profesorji ALUO, SKUPINA 3 – Govorice alumnov in profesorjev srednjih šol ter SKUPINA 4 – Cilji kariere anketirancev), ki bi jih s pomočjo
natančnih podatkov razdelili na smernice in tako ponovno izvedli storitveni načrt ter podali natančna navodila za izvedbo.
8.0. Seznam literature
CHAN KIM, W., in Renée MAUBORGNE, Blue ocean strategy: how to create uncontested market space and make the competition irrelevant, Boston: Harvard Business School Publishing Corporation, 2005.
Design methods for developing services (ur. Innovate UK, Design Council), London, 2015.
GUSTIN Niko, Esma HAJDARPAŠIĆ, Intervju 1 na 1 s študenti, Ljubljana, maj 2021
—, Anketa s študenti, Ljubljana, maj 2021
—, Anketa z dijaki 4. letnika SŠOF, Ljubljana, maj 2021
—, Intervju z zaposlenimi SŠOF, Ljubljana, maj 2021
NEUMEIER, Marty, The Brand Gap, London: Pearson Education, 2006.
—, ZAG: The number one strategy of high-performance brands, Berkeley: New Riders, 2007.
—, The Brand Flip: Why customers now run companies and how to profit from it, London:
Pearson Education, 2015.
SINEK, Simon, Start with why: how great leaders inspire everyone to take action, New York: Penguin Group, 2009.
STICKDORN, Marc, Jakob SCHNEIDER, This is service design thinking: basics – tools – cases, Amsterdam: BIS Publishers, 2011.
TOMITSCH, Martin, Madeleine BORTHWICK in Naseem AHMADPOUR, Design. Think.
Make. Break. Repeat.: A handbook of methods, Amsterdam: BIS Publishers, 2020.
VAN DER PIJL, Patrick, Justin LOKITZ in Lisa KAY SOLOMON, L. Design a better business:
new tools, skills, and mindset for strategy and innovation, New Jersey: John Wiley & Sons Inc., 2016.
Z designom do uspešne organizacije (ur. Miha Klinar, Mojca Mihailovič Škrinjar), Ljubljana, 2019.
Slika 1: Oseba dijak (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 2: Dvojni diamant (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 3: Posamezne faze dvojnega diamanta (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 4: Faza "razišči" – intervju 1 na 1 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 5: Uporabniška izkušnja študenta št. 5 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 6: Ključni deli uporabniške izkušnje študenta št. 5 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 7: Faza "razišči" – raziskava s študenti (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 8: Intervju s študenti (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 9: Ključne izjave študentov (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 10: Faza "razišči" – raziskava z dijaki SŠOF (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 11: Izjave dijakov (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 12: Ključne izjave dijakov (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 13: Faza "razišči" – intervju z zaposlenimi (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 14: Faza "razišči" – primeri dobre prakse (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 15: UMPRUM Praga, spletna stran – pomembne informacije (pridobljeno s
<https://www.umprum.cz/web/en/study-at-umprum> [1.8.2021]).
Slika 16: UMPRUM Praga, spletna stran – dodatne informacije (pridobljeno s
<https://www.umprum.cz/web/en/study-at-umprum> [1.8.2021]).
Slika 17: Faza "določi" – kategorizacija podatkov (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 18: Faza "določi" – oblikovanje vsebinskih skupin (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 19: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 1 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 20: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 2 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 21: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 3 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 22: Oblikovanje vsebinskih skupin – skupina 4 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 23: Faza "razvij" – pridobitev smernic (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 24: Prikaz smernic (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv) Slika 25: Faza "uvedi" – oblikovanje storitvenega načrta (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 26: Storitveni načrt (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 27: Dijak obišče spletno stran ALUO (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 28: Storitveni načrt – ukrep št. 1 (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 29: Dijak prejme vabilo za pridružitev k skupnosti (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 30: Skupni sprejem na informativnih dneh (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
Slika 31: Razdelitev kandidatov na smeri ALUO, ki jih zanimajo (Niko Gustin in Esma Hajdarpašić, 2021, osebni arhiv).
