16 OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 Str

(1)

SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE

Ljubljana, 9. 6. 1988 Letnik XIV, štev. 17

Cena 400 din

SKUPŠČINA SR SLOVENIJE BO OBRAVNAVALA

OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV

dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000

DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 KARTOGRAFSKI DEL

DOPOLNJEN 1988 - OSNUTEK

Str. 2 2000

Str. 16

OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV družbenega plana SR Slovenije za obdobje

1986-1990 Str. 29

DRUŽBENI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 - 1990 KARTOGRAFSKI DEL

DOPOLNJEN 1988 - OSNUTEK s«.«

(2)

OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV

dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 116. seji dne 2.

junija 1988 obravnaval:

- OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČ- NEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986-2000

- OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986-1990,

ki vam ju pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 215.

člena in 253. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 69. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na podlagi 220. in 221. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije

določil, da bodo kot njegovi predstavniki pri delu skupščin- skih delovnih teles sodelovali:

- Milivoj SAMAR, član Izvršnega sveta in predsednik Repu- bliškega komiteja za družbeno planiranje,

- Franc JAMSEK, direktor Zavoda SRS za družbeno planiranje,

- Neven BORAK, namestnik predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje,

- Albin PANIČ, namestnik direktorja Zavoda SRS za druž- beno planiranje.

UVODNO POJASNILO

Z Odlokom o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št.30/87) je Skupščina SR Slovenije uokvirila in usmerila spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana SR Slo- venije na področju energetike, železniške in cestne infrastrukture, varovanja okolja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena ter na dopolnjevanje obveznih izhodišč dolgoročnega plana SR Slo- venije. Na osnovi izhodišč ter določil navedenega odloka ter skladno z delovnim programom Izvrš- nega sveta Skupščine SR Slovenije je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje izdelal Analizo pogojev in možnosti za spreminjanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000 (Poročevalec Skupščine SR Slovenije št. 7/88), v kateri so bili proučeni predlogi in zahteve problemske konference »Ekologija, energija, varčevanje« Socialistične zveze delov- nega ljudstva Slovenije. Skupščinska razprava je na temelju Analize ugotovila, da z dolgoročnim planom SR Slovenije zastavljenih strateških nalog in usmeritev ne izvajamo v predvideni dinamiki in kvaliteti, kar pa ne zahteva spreminjanja in dopol- njevanja temeljnih ciljev dolgoročnega razvoja SR Slovenije. Skupščina SR Slovenije je v luči spremenjenih razmer v svetu in doma ob izostrenih zahtevah po spremembah zlasti odnosa do okolja, porabe energije in varčevanja z njo, spremembah

v kakovosti gospodarjenja in upravljanja ter ureja- nja prostora, sprejela Smernice za spremembe in dopolnitve Dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990.

Smernicam sedaj sledi pričujoči Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slove- nije za obdobje 1986-2000, ki prinaša spremembe in dopolnitve v tekstualnem delu, v amandmajski obliki ter s čistopisom, in v kartografskem delu s čistorisom. Poglavja o kmetijstvu, gozdarstvu, energetiki in delno prometu ter zvezah so dopolnjena iz vsebinskih vidikov, skladno s sprejetimi Smernicami, medtem ko so ostala poglavja dopolnjena zaradi obveznih izhodišč za pripravo kartografskega dela dolgoročnega plana.

Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana tvorita dva dela: tekstualni in kartografski.

V tekstualnem delu so v prvem sklopu v obliki amandmajev dane spremembe in dopolnitve, v drugem sklopu pa redakcijske spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na povezavo tekstual- nega dela plana s spremembami nazivov in merila kartografskega dela. Za lažji vpogled v spremembe in dopolnitve sledi amandmajskemu delu čistopis tistih poglavij dolgoročnega plana, za katere so podani predlogi za spreminjanje in dopolnjevanje. Novo besedilo je v čistopisu napisano z velikimi črkami, besedilo, ki se črta, pa je polkrepko. Vrstni red sprememb in dopolnitev sledi vsebini Dolgoročnega plana. V kartografskem delu so dane spremembe in dopolnitve na posameznih področjih v trinajstih kartah.

Tako v osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 - 2000 kot tudi v osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 - 1990 je z velikimi črkami napisano na novo vnešeno besedilo, polkrepki del besedila pa je tisti, ki se črta

I. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA

3.1.10. V prvem odstavku, v prvi vrstici, se za besedo »dejavnike« vključi besedilo: »Z UPOŠTEVANJEM EKOLOŠKIH KRI- TERIJEV IN«

Na koncu drugega stavka, v prvem odstavku se doda besedilo: »OZIROMA ZA OBLIKOVANJE VEČJIH PROIZVODNIH ENOT V ZASEBNI KMETIJSKI PROIZVODNJI IN OPTIMALNO VELIKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, KI BODO UGODNO VPLIVALE NA ZDRAVO OKOLJE IN BIOLOŠKO ČISTEJŠO HRANO.«

3.1.11. V četrtem stavku prvega odstavka se za besedo

»hidromelioracijami« doda: »KI BODO PREDHODNO NAROD- NOGOSPODARSKO IN EKOLOŠKO VERIFICIRANE«

3.1.12. Za prvim stavkom šestega odstavka se ostali del besedila nadomesti z:

»V MORSKEM RIBIŠTVU BO NADALJNJI RZVOJ SLONEL NA MODERNIZACIJI ULOVA RIB IN EKOLOŠKO MANJ ŠKOD- LJIVIH TEHNOLOGIJAH, NA ŠIRJENJU KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE IN NA RAZVOJU MARIKULTUR. S PRESTRUK- TURIRANJEM PREDELAVE V SMERI VIŠJE STOPNJE IN DOHODKOVNO ZANIMIVEJŠIH PROIZVODOV SE BO POVE- ČALA IZKORIŠČENOST PREDELOVALNIH ZMOGLJIVOSTI IN

2 poročevalec

(3)

EKONOMIČNOST POSLOVANJA. ZA VEČJI PLASMAN IN POTROŠNJO RIB SE BO RAZŠIRILA PRODAJNA MREŽA IN V PONUDBI RAZŠIRIL ASORTIMAN SVEŽE RIBE IN RIBJIH JEDI. V SLADKOVODNEM RIBIŠTVU SE BO PROIZVODNJA POVEČALA Z VKLJUČEVANJEM VEČJEGA ŠTEVILA VODNIH AKUMULACIJ IN S POSODOBITVIJO OBSTOJEČIH OB- JEKTOV.«

GOZDARSTVO

3.1.16. V prvem odstavku se v drugi vrstici za besedico

»BO« doda pojem »VARSTVO GOZDOV« namesto »SMO- TRNA IZRABA«, ki se črta. V istem odstavku se za besedo

»OKOLJE« doda tekst »PRI ISTOČASNI SMOTRNI RABI IN KREPITVI NARAVNIH GOZDNIH ZMOGLJIVOSTI«. Prejšnji tekst se za besedo okolje črta.

Drugi odstavek se črta in se nadomesti z novim, ki se glasi:

»REZULTATI ZNANSTVENIH RAZISKAV V GOZDARSTVU KAŽEJO, DA JE VELIK DEL GOZDOV BIOLOŠKO NESTABI- LEN, DA SE TA TREND VZTRAJNO POVEČUJE IN, DA SO V POSAMEZNIH GOZDNOGOSPODARSKIH OBMOČJIH UGO- TAVLJAMO KATASTROFALNE POSLEDICE.«

Doda se še tri nove odstavke, ki se glasijo:

ZATO BOMO KORENITO SPREMENILI STRATEGIJO GOSPODARJENJA Z GOZDOVI. OB ZMANJŠANEM OBSEGU DONOSOV, OB PRIČAKOVANJU SLABŠE KVALITETE LESA, BODO ISTOČASNO POTREBNA POVEČANA VLAGANJA V GOZDOVE NA PODROČJU VARSTVA IN GOJENJA GOZDOV.

VEČCIUNA USMERITEV PRONARAVNEGA GOSPODARJE- NJA Z GOZDOVI ZAHTEVA NE SAMO VAROVANJE IN KREPI- TEV PROIZVODNIH FUNKCIJ, PAČ PA ZLASTI POSPEŠEVA- NJA OKOLJETVORNIH IN OSTALIH KULTURNOPOGOJENIH FUNKCIJ GOZDOV, ZARADI VSE VEČJE OSLABELOSTI GOZDOV.

SEDANJA OBREMENJENOST GOZDOV S SEČNJAMI SE BO ZARADI PRIČAKOVANIH TRENDOV BIOEKOLOŠKE NESTABILNOSTI GOZDOV ZNIŽALA. V LETU 2000 PREDVI- DEVAMO ZNIŽANJE DOSEDAJ NAČRTOVANEGA OBSEGA SEČENJ NA 3,5 MIO M3 OB SOČASNEM POVEČANJU VLA- GANJ, KI JIH BO STANJE GOZDOV ZAHTEVALO «

V naslednjem odstavku (tretjem) dodamo za besedico

»površin« izraz »SANACIJO OSLABELIH GOZDOV«. Tekst do konca stavka se ne spremeni. Zadnji stavek tega odstavka se črta.

Dodamo pa mu tri nove odstavke, ki glasijo:

RAZISKOVALNA DEJAVNOST BO ZASNOVANA TAKO, DA BO PONUDILA KVALITETNE PODLAGE ZA REŠEVANJE TEMELJNIH DOLGOROČNIH PROBLEMOV GOSPODARJE- NJA Z GOZDOVI.

Z GOZDOVI KRAŠKEGA OBMOČJA BOMO GOSPODARILI NA ISTIH NAČELIH KOT Z OSTALIMI GOZDOVI V SLOVENIJI, S POSEBNIM POUDARKOM NA SPLOŠNOKORISTNIH FUNK- CIJAH, ZLASTI PA NA VAROVALNI FUNKCIJI.

VEČNAMENSKA VLOGA GOZDOV IN SPREMENJENE RAZ- MERE V POGOJIH GOZDNEGA GOSPODARJENJA ZAHTE- VAJO ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VLAGANJE IN KREPI- TEV SPLOŠNOKORISTNIH FUNKCIJ GOZDOV NA PODLAGI M3 GOZDNE PROIZVODNJE, NA PODLAGI SOUDELEŽBE PORABNIKOV GOZDNEGA PROSTORA IN POVZROČITELJEV ŠKODE V GOZDOVIH.

TURIZEM

3.1.17. V osmem stavku drugega odstavka se zamenja beseda »zavarovale« z: VAROVALE

Za drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki glasi:

OBMOČJA ZA TURISTIČNO OZIROMA REKREACIJSKO RABO JE MOŽNO OPREDELJEVATI TUDI TAM, KJER SO DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA Z ZAKONI POSEBEJ ZAŠČI- TENE, PRI ČEMER JE TREBA UKREPATI SELEKTIVNO GLEDE NA POTENCIALNI SKUPNI GOSPODARSKI UČINEK IN UPOŠTEVATI TUDI MOŽNO DVOJNO, VENDAR KOMPATI- BILNO RABO.

ENERGETIKA

Točka 3.1.23. se dopolni tako, da se v prvem odstavku za dvopičjem vstavi: »Z EKONOMSKIMI IN Z DRUGIMI UKREPI

ZAGOTOVITI TRAJNOST, STABILNOST IN KAKOVOST OSKRBE TER ZMANJŠANJE OBREMENJENOSTI OKOLJA S PRIBLIŽEVANJEM NIČELNI RASTI PORABE PRIMARNE ENERGIJE IN DRUGIMI UKREPI, KAR ZAHTEVA BISTVENO MANJŠO PORABO PRIMARNE ENERGIJE NA ENOTO PROIZ- VODA OZIROMA DOHODKOVNO VISOKO OVREDNOTENJE VLOŽENE ENERGIJE;«

Za »zmanjšanju energetske odvisnosti od uvoza« se vstavi:

»KOLIKOR JE TO DRUŽBENO IN EKONOMSKO KORISTNO,«

Pred »sovlaganj v energetske zmogljivosti v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah na načelih združevanja dela in sredstev.« se vstavi »EKONOMSKO UTEMELJENIH«

Na koncu prvega odstavka se doda: »ZARADI EKOLOŠKIH RAZLOGOV JE POTREBNO PREUSMERITI ŠIROKO POTROŠNJO V VEČJO PORABO PLINASTIH IN TEKOČIH GORIV TER KAKOVOSTNEGA PREMOGA.«

Na koncu drugega odstavka se doda: »REPUBLIŠKA ENER- GETSKA SKUPNOST, NOSILEC IZVAJANJA PROGRAMA RACIONALNE RABE ENERGIJE, BO SKRBELA ZA ORGANIZI- RANO REALIZACIJO PROGRAMA IN BO PROGRAM TUDI FINANČNO PODPIRALA Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI UPORAB- NIKOV.«

Začetek tretjega odstavka se spremeni tako, da se besede:

»Razvijati moramo« nadomesti z »RAZVIJALI BOMO« V 3.

odstavku se za besedami »v gorilne elemente,« črta besede:

»jedrske elektrarne,

Za 1. stavkom 3. odstavka se doda stavek: »OPTIMIZACIJO OSKRBE Z ENERGIJO BODO NOSILCI PLANIRANJA ZAGO- TOVILI Z UPORABO SISTEMATIČNIH PLANSKIH METOD PO PRAVILIH STROKE IN UGOTOVITVE UPORABILI PRI IZDE- LAVI SREDNJEROČNIH PLANOV «

V 2. stavku 3. odstavka se besede: »Povečati je treba«

nadomesti z: »POVEČALI BOMO«

V točki 3.1.24 se v 1. stavku 1. odstavka črta beseda

» varčevanje«.

Stara tabela 3: Ocena gibanja porabe koriščene energije v obdobju 1985-2000 1

Vrsta energije 1985 2000 Pop. stop.

PJ -% PJ -% rasti v -%

1986-2000 Električna energija 32,4 20,2 58,3 23,8 4,0 Trdna goriva 41,6 26,0 57,3 23,4 2,2 Tekoča goriva 56,6 35,3 68,9 28,2 1,3 Plinska goriva 23,4 14,6 45,3 18,6 4,5 Daljinska toplota 6,1 3,8 10,8 4,4 3,9 Novi viri 0,2 0,1 4,0 1,6 22,1 Skupaj 160,3 100,0 244,6 100,0 2,9 PODROČJA PORABE

Industrija 80,5 50,2 116,7 47,7 2,5 Promet 26,9 16,8 46,0 18,8 3,6 Drugo 52,9 33,0 81,9 33,5 3,0 Skupaj 160,3 100,0 244,6 100,0 2,9

TABELA se nadomesti z novo:

TABELA: 3

Ocena gibanja porabe koriščene energije v obdobju 1985- 2000'

1985 2000 Rast Vrsta energije PJ % PJ % % Vrsta energije

Električna energija 32.2 20.7 43.6 19.6 2.0 Trdna goriva 37.6 24.2 49.4 22.2 1.8 Tekoča goriva 54.8 35.2 68.4 30.7 1.5 Plinasta goriva 24.1 15.5 48.9 21.9 4.8 Daljinska toplota 6.7 4.3 8.5 3.8 1.6 Novi viri .2 .1 4.0 1.8 22.1 Skupaj: 155.6 100.0 222.7 100.0 2.4 1. Raziskave, ki jih za potrebe RES izdeluje EIMV, so še v teku.

Nova spoznanja o obsegu in vrstah koriščene energije, ki jih bo dalo dodatno proučevanje, bo mogoče vgraditi v predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana.

poročevalec 3

(4)

Področje porabe

Industrija 77.8 50.0 109.6 49.2 2.3 Promet 29.3 18.8 44.1 19.8 2.8 Ostala poraba 48.5 31.2 69.0 31.0 2.4 Skupaj: 155.6 100.0 222.7 100.0 2.4 Vir:

EIMV: Metodologija izdelave srednjeročnih in dolgoročnih dokumentov energetskega gospodarstva (10. 11. 1987)

V zadnjem stavku 2. odstavka se črta besedi: »in varče- vanje«.

Racionalno uporabo in varčevanje električne energije bomo pospeševali z ekonomskimi ukrepi, predvsem pa s politiko cen (tudi pri velikih uporabnikih v industriji).

3.1.25. V tej točki se črta prvi stavek: »Poraba električne energije se bo predvidoma povečala od 9.000 GWh v letu 1985 na okoli 16.200 GWh v letu 2000.« in se vstavi novi stavek *

»PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE SE BO POVEČALA OD 8.950 GWh V LETU 1985 NA OKOLI 12.100 GWh V LETU 2000.«

Četrti stavek je potrebno do dvopičja nadomestiti z nasled- njim tekstom:

»POTREBO PO POVEČANI ENERGETSKI MOČI BO MOGOČE ZAGOTAVLJATI Z NASLEDNJIMI NOVIMI ZMOG- LJIVOSTMI NA OBMOČJU SLOVENIJE:«

Za četrtim stavkom prvega odstavka se vstavi tekst: RAST PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJA BO SLEDILA RASTI PORABE IN BO OMOGOČENA Z:

- BOLJ INTENZIVNIM IZKORIŠČANJEM OBSTOJEČIH TERMOENERGETSKIH OBJEKTOV,.

- Z BOLJ INTENZIVNIM VKLJUČEVANJEM PROIZVAJAL- CEV ELEKTRIČNE ENERGIJE IZVEN ELEKTROGOSPODAR- STVA SLOVENIJE V ELEKTROENERGETSKI SISTEM,

- Z IZRABO HIDROPOTENCIALA V NOVOZGRAJENIH HIDROELEKTRARNAH NA OBMOČJU SR SLOVENIJE: NA SAVI, MURI, DRAVI, BISTRICI, TOLMINKI IN ZLASTI NA OSTA- LIH VODOTOKIH, KI OMOGOČAJO ENERGETSKO IZRABO Z MALIMI ELEKTRARNAMI,

- S PROIZVODNJO V NOVOZGRAJENIH TERMOELEK- TRARNAH IN TOPLARNAH V SLOVENIJI,

- S SOVLAGANJEM V PROIZVODNE OBJEKTE V ELEK- TRARNAH V OSTALIH REPUBLIKAH IN POKRAJINAH TER DRŽAVAH NA EKONOMSKIH OSNOVAH, TER

- Z NAKUPOM ELEKTRIČNE ENERGIJE.

DINAMIKA IZGRADNJE OBJEKTOV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE BO DOLOČENA V SREDNJEROČ- NIH PLANIH NA OSNOVI STROKOVNIH PODLAG, KI BODO UGOTOVILE DRUŽBENO IN EKONOMSKO OPTIMALEN NAČIN ZADOVOLJEVANJA POTREB PO ELEKTRIČNI ENER- GIJI, OB UPOŠTEVANJU DNEVNIH IN LETNIH NIHANJ V PORABI, PREDVIDENIH SVETOVNIH CEN PRIMARNIH VIROV ENERGIJE IN ZAHTEV PO VARSTVU IN IZBOLJŠANJU OKOLJA. ZLASTI BO POTREBNO PRI TEM USKLADITI MOŽ- NOSTI PROIZVODNJE IN POTREBE PO ELEKTRIČNI ENER- GIJI OB KONICAH.«

Na koncu drugega odstavka se doda besedilo:

»V KOMUNALNI ENERGETIKI MORAJO NOSILCI PLANIRA- NJA, UPOŠTEVAJE

PREDNOSTI IN ZAHTEVE VARSTVA OKOLJA, IZDELATI KOM- PLEKSNE PROGRAME OSKRBE Z ENERGIJO IN S TOPLOTO.

ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI BO ZATO V SODELOVA- NJU Z REPUBLIŠKO ENERGETSKO SKUPNOSTJO PRO- UČILA UMESTNOST IZGRADNJE TOPLARNIŠKEGA NAČINA OGREVANJA V VSEH URBANIH OBMOČJIH IN DOLOČILA ZA TA OBMOČJA OPTIMALNE NAČINE OGREVANJA, TUDI GLEDE IZBIRE GORIVA, OB UPOŠTEVANJU MOŽNE DINA- MIKE IZGRADNJE TOPLARN. REPUBLIŠKA ENERGETSKA SKUPNOST BO V TA NAMEN TUDI V SODELOVANJU Z ZVEZO STANOVANJSKIH SKUPNOSTI PROUČILA ENER- GETSKE LASTNOSTI NOVO NAČRTOVANIH BIVALNIH IN DRUGIH ZGRADB.«

Črta se 2. stavek 3. odstavka: »Hidroelektrarne bomo gradili v celoti z lastnim znanjem, tehnologijo in opremo.«

Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo: »REPUBLI- ŠKA ENERGETSKA SKUPNOST BO USKLADILA TUDI MOŽNE LOKACIJE DRUGIH MALIH HIDROELEKTRARN Z OSTALIMI NOSILCI PLANIRANJA V PROSTORU IN ZAGOTOVILA VKLJUČITEV MOŽNIH LOKACIJ MALIH HIDROELEKTRARN

V PLANSKE DOKUMENTE OBČIN. PRI TEM BO DALA PRED- NOST HIDROENERGETSKI IZRABI USTREZNIH ŽE ZGRAJE- NIH OBJEKTOV NA VODAH.«

V prvem stavku točke 3.1.26. se besedo »temeljni« nadomesti z besedo »POMEMBEN.«

V prvem stavku drugega odstavka se za besedo »zmogljivosti« doda besedilo: »OB POSTOPNEM ZMANJŠEVANJU ŠTE- VILA ZAPOSLENIH Z NJIHOVO PREUSMERITVIJO V DRUGE DEJAVNOSTI.« Naslednji stavek se črta.

3.1.27. V prvem stavku se za besedo »JE Krško« postavi piko. Nadaljnji tekst tega stavka se črta. Drugi stavek se črta do besede »stalnost« in ta del nadomesti z:

»V TEH OVIRIH JE POTREBNO ZAGOTOVITI«

Za prvim odstavkom se doda tekst, ki glasi:

»SR SLOVENIJA IN SR HRVAŠKA BOSTA KOT SKUPNA INVESTITORJA IN UPORABNIKA JE KRŠKO ZAGOTOVILA TRAJNO ODLAGANJE NIZKO IN SREDNJEAKTIVNIH JEDR- SKIH ODPADKOV. SR SLOVENIJA BO PRI REŠEVANJU TEGA VPRAŠANJA UPOŠTEVALA NASLEDNJE MOŽNOSTI:

VARIANTA A)

TRAJNO ODLAGANJE SE UREDI NA OBMOČJU SFRJ.

VARIANTA B)

TRAJNO ODLAGANJE SE UREDI NA OBMOČJU SR SLOVE- NIJE IN SR HRVAŠKE. V PRIMERU IZVEDBE VARIANTE »B«

JE NUJEN ENOTEN PRISTOP OBEH REPUBLIK PRI PRI- PRAVI IN SPREJEMANJU KONCEPTA ODLAGANJA TER KRI- TERIJEV ZA OPREDELITEV MOŽNIH ODLAGALIŠČ ZA NIZKO IN SREDNJEAKTIVNE ODPADKE Z VKLJUČITVIJO V PLAN- SKE DOKUMENTE.

PREDMET KONCEPTA ODLAGANJA SO NIZKO IN SRED- NJEAKTIVNI JEDRSKI ODPADKI (VARIANTNO)

a) IZ JE KRŠKO

b) IZ JE KRŠKO IN DRUGIH VIROV

c) IZ JE KRŠKO IN JE IZ HRVAŠKE TER DRUGIH VIROV ZA ČAS ŽIVLJENJSKE DOBE JE KRŠKO DO LETA 2020 (OZIROMA UPOŠTEVAJOČ c) OZIROMA ČAS VAROVANJA 300 LET. ZMOGLJIVOST ODLAGALIŠČA BI MORALA BITI PO VARIANTI a), b) NAJMANJ 60.000 M3, PO VARIANTI c) PA NAJVEČ 140.000 M3. VELIKOST ODLAGALIŠČA BO MED 5 IN 10 HA, ODVISNO OD NAČINA ODLAGANJA.

VARIANTI b) IN c) PREDPOSTAVLJATA ENO LOKACIJO ODLAGALIŠČA.

ODLAGALIŠČE SPREJEMA ŽE OBDELANE TRDNE RADIO- AKTIVNE ODPADKE, PREDNOSTNO V 200 LITRSKIH SODIH ALI V DRUGIH PROJEKTNO PREDVIDENIH VSEBNIKIH, V KATERIH BODO AKTIVNOSTI V MEJAH PREDPISANIH ZA KATEGORIJO NIZKO IN SREDNJE AKTIVNIH ODPADKOV BREZ DOLGOŽIVIH SEVALCEV ALFA.

ODLAGALNE ENOTE SO PROJEKTIRANE KOT GOMILE ALI JARKI (TIP PLITVEGA ZAKOPAVANJA) ALI KOT JAŠKI, SILOSI IN KAVERNE (TIP TUMELSKEGA ODLAGANJA) IN SICER TAKO, DA BO PO ZAPRTJU ODLAGALIŠČA IN PRENEHANJU NJEGOVEGA AKTIVNEGA VZDRŽEVANJA POTREBEN SAMO MINIMALEN NADZOR IN BO VES TEREN ODLAGALIŠČA LAHKO VRNJEN V SPLOŠNO UPORABO.

LOKACIJA ODLAGALIŠČA IN PROJEKTNE REŠITVE NA IZBRANI LOKACIJI MORAJO IZPOLNJEVATI PREDPISANE ZAHTEVE VARSTVA PRED SEVANJI IN VARNOSTI JEDRSKIH OBJEKTOVj S TEM, DA BO ZA POTREBE PROJEKTIRANJA ODLAGALIŠČA IN ZA VARNOSTNE OCENE UPORABLJENA UPRAVNO DOLOČENA MEJA IZPOSTAVLJENOSTI POSA- MEZNIKA IZVEN ODLAGALIŠČA EFEKTIVNA EKVIVALENTNA DOZA 0,2 MILISIVERTA (0.2MSV) NA LETO IN DA BODO VARNOSTNE ANALIZE NAREJENE VSAJ ZA DOBO 300 LET

KONCEPT ODLAGANJA UPOŠTEVA NAČELO MINIMIZA- CIJE RIZIKA IN ŠKODLJIVIH VPLIVOV PRI PREVAŽANJU RADIOAKTIVNIH ODPADKOV.

IZVAJANJE TEGA KONCEPTA BO V PRISTOJNOSTI INTE- RESNE SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMO- GOVNIŠTVA.«

3.1.28. V drugem stavku se besedilo »tako da bo poraba tekočih goriv v skupni koriščeni energiji vse manjša. Zmanj- šala se bo predvsem poraba kurilnih olj«, nadomesti z besedi- lom: »KOLIKOR BO TO DRUŽBENO IN EKONOMSKO OPRA- VIČLJIVO«

PROMET IN ZVEZE

3.1.32. V prvem odstavku se doda novi drugi stavek, ki glasi:

4 poročevalec

(5)

»NOSILCI PLANIRANJA BODO ZATO DOPOLNILI PLANSKE AKTE TAKO, DA BO OMOGOČENA PREUSMERITEV VEČ- JEGA DELA TOVORNEGA PROMETA S CESTE NA ŽELEZ- NICO.«

Zadnji stavek tretjega odstavka se črta.

3.1.33. Spremeni se 1. stavek od »sistem cest,« dalje, tako da se črta: »bo treba prednostno vzdrževati oziroma ohranjevati obstoječe cestno omrežje, odpraviti ozka grla oziroma rekonstruirati cestne odseke in s tem povečati propustnost na cestnem omrežju SR Slovenije ter zgraditi cestne odseke na cesti bratstva in enotnosti, cestne odseke po osimskem sporazumu ter najbolj kritične cestne odseke na slovenskem cestnem križu.«

Namesto tega se vstavi:

»BOMO PREDNOSTNO VZDRŽEVALI OZIROMA OHRA- NJALI OBSTOJEČE CESTNO OMREŽJE, ODPRAVLJALI OZKA GRLA OZIROMA REKONSTRUIRALI CESTNE ODSEKE IN S TEM POVEČALI PROPUSTNOST, VARNOST PROMETA IN VOZNE HITROSTI NA CESTNEM OMREŽJU SR SLOVE- NIJE. NA OSNOVI ZAHTEV PO POVEČEVANJU VARNOSTI PROMETA IN POTOVALNIH HITROSTI, OB UPOŠTEVANJU PROMETNIH OBREMENITEV, BOMO OPTIMIZIRALI DOGRA- JEVANJE CESTNEGA OMREŽJA Z RAZPOLOŽUIVIMI SRED- STVI IN PRI TEM ZLASTI UPOŠTEVATLI CESTNE ODSEKE NA CESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI, CESTNE ODSEKE PO OSIMSKEM SPORAZUMU TER NAJBOLJ KRITIČNE CESTNE ODSEKE NA SLOVENSKEM CESTNEM KRIŽU.«

V drugem stavku se črta tekst za besedo »naslednji« v celoti in se nadomesti z:

»CESTNE POVEZAVE V SMEREH: KARAVANKE-BRE- GANA, ŠENTILJ—KOPER^ MARIBOR-MACEU, DIVAČA- -FERNETIČI, ŠKOFIJE-SECOVLJE, POSTOJNA-RUPA, RAZ- DRTO-VRTOJBA IN KOZINA-RUPA.«

V tretjem stavku se črta: »Prav tako bi bilo treba rekonstruirati in posodobiti« in se nadomesti z: »REKONSTRUIRALI IN POSODOBILI BOMO« Drugi odstavek se v celoti črta.

3.1.34. V prvem odstavku, 6. vrstici, črtamo za besedo kontejnerski»besede do konca stavka in jih nadomestimo z:

»IN RAZSUTI TOVOR TER HLODOVINO.«

3.1.37. Spremeni se četrti stavek, prvega odstavka tako, da se za besedo »omrežja« doda »ORGANIZIRANE NOVE STO- RITVE,«

Za šestim stavkom se dodajo novi stavki, ki glasijo:

»ŠTEVILO TELEFONSKIH PRIKUUČKOV SE BO POVE- ČALO TAKO, DA BO LETA 2000 ZNAŠALO 956.000 TELEFON- SKIH PRIKUUČKOV. IZBOLJŠANA BO KAKOVOST TELE- FONSKEGA PROMETA IN DOSTOPNOST JAVNEGA TELEKO- MUNIKACIJSKEGA SISTEMA. POTREBNO JE DOSEČI EKO- NOMIZACIJO CEN PTT STORITEV TAKO, DA BODO SRED- STVA ZA REPRODUKCIJO OD JAVNIH TELEKOMUNIKACIJ- SKIH STORITEV USMERJENA IZKLJUČNO V REPRODUK- CIJO V TEM SISTEMU TAKO, DA BO DOSEŽENA RAST SISTEMA PREDVSEM IZ LASTNIH SREDSTEV. UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ BO OMOGOČILO VEČJO UČINKOVI- TOST INVESTICIJ V JAVNI TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEM IN UVAJANJE NOVIH STORITEV. POTREBAM BO SLEDILA IZGRADNJA JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA IN USPOSABLJANJE DOMAČIH DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA IZGRADNJO, SERVISIRANJE IN DOGRAJEVANJE TEH NA- PRAV.«

VODNO GOSPODARSTVO 3.1.39. K četrtemu odstavku se doda:

»NA NOVO UGOTOVLJENI VODNI VIRI SE RAZVRSTIJO MED POMEMBNEJŠE IN S TEM MED OBVEZNA IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA PLANA SR SLOVENIJE, ČE IZPOLNJU- JEJO NAVEDENE KRITERIJE.«

RABA PROSTORA IN KRAJINSKA PREOBRAZBA 3.4.10. Drugi stavek se spremeni tako, da glasi:

»V PROSTOR NE BO MOGOČE POSEGATI, ČE V DOLGO- ROČNEM PLANU OBČINE NE BO OPREDELJENA ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU IN ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA.«

3.4.13. V tretjem stavku prvega odstavka za zadnjo besedo pridelavonadaljujemo s tekstom:

»IN SICER TAKO, DA SE GRADNJA NAČRTUJE IZVEN ALI OB ROBU SKLENJENIH (ZAOKROŽENIH) KOMPLEKSOV

ZEMLJIŠČ, DA SE Z GRADNJO ČIM MANJ OMEJUJE PRI- MARNO RABO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, MOŽNOST RACI- ONALNE UPORABE IN UVAJANJE SODOBNE TEHNOLOGIJE TER DA SE PRI NAČRTOVANJU POSELITVE ČIMBOLJ IZO- GIBA ZEMLJIŠČ PROIZVODNO USMERJENIH IN ZAŠČITENIH KMETIJ.«

3.4.16. Doda se nov tretji odstavek, ki glasi:

PRI VAROVANJU NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE BOMO PRI USKLAJEVANJU NAVZKRIŽNIH INTERESOV IZHA- JALI IZ ZAKONSKIH OPREDELITEV ZAVAROVANJA TER MOŽNIH NAČINOV UPORABE OZIROMA NJENE VKUUČITVE V DRUŽBENO REPRODUKCIJO.

V zadnjem odstavku se za redakcijsko kartografsko spremembo tekst glasi:

»OBČINE BODO VAROVALE IN NADZOROVALE SMOTRNO GOSPODARJENJE S SUROVINAMI TER PREPREČEVALE MOŽNA RAZVREDNOTENJA TEH OBMOČIJ. NA NOVO RAZI- SKANE IN UGOTOVLJENE MINERALNE SUROVINE SE RAZ- VRSTIJO MED POMEMBNEJŠE IN S TEM MED OBVEZNA IZNODIŠČA DOLGOROČNEGA PLANA SR SLOVENIJE, ČE SO V SEZNAMU POMEMBNEJŠIH MINERALNIH SUROVIN.«

UREJANJE IN VARSTVO OKOLJA 3.4.19. Šesti stavek se spremeni tako, da glasi:

»Z VAROVANJEM VODNIH VIROV MORAMO PREPREČITI , SLABŠANJE KAKOVOSTI ŠE NE ONESNAŽENIH IN ZMERNO ' ONESNAŽENIH VODA TER ODPRAVITI STANJE IV. IN lll./IV.

RAZREDA ONESNAŽENOSTI VODOTOKOV.«

3.4.20. Zadnji odstavek se spremeni tako, da glasi:

»ZA POTREBE REDNEGA NADZORA KAKOVOSTI ZRAKA BO VZPOSTAVLJEN ANALITSKO-NADZORNI ALARMNI SISTEM, PRIKAZAN V KARTOGRAFSKEM DELU V KARTA ŠT.

V. - ZASNOVA OHRANJANJA IN IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI NARAVNIH VIROV; V TEMATSKI KARTI - ZASNOVA OMREŽJA ANAS.«

3.4.23. Točka se v celoti spremeni tako, da glasi:

»VEČJA SKRB BO POSVEČENA VARSTVU TAL. RAZVIT BO SISTEM KONTROLE NAD ONESNAŽEVANJEM TAL IN NAD- ZOR NAD RABO KEMIČNIH SREDSTEV V KMETIJSTVU. PRI- PRAVITI JE TREBA STROKOVNE OSNOVE ZA OPREDELJE- VANJE IN SANIRANJE OBMOČIJ ONESNAŽENOSTI TAL.

V SISTEMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA BOMO DOPOL- NJEVALI IN USKLAJEVALI PROGRAME S PODROČJA VAR- STVA OKOLJA. POSEBNO SKRB BOMO POSVETILI VKLJU- ČEVANJU VARSTVA OKOLJA V SISTEM DOPOLNILNEGA IZ- OBRAŽEVANJA.

PRIPRAVITI JE TREBA STRATEGIJO RAZISKOVANJA NA PODROČJU VARSTVA OKOUA IN NA TEJ OSNOVI OBLIKO- VATI PROGRAM RAZISKAV ZA OBDOBJE 1991-1995.«

USMERITVE ZA USKLAJEVANJE NAVZKRIŽNIH INTERESOV V PROSTORU

3.4.24. V prvem stavku se beseda »dolgoročnih« črta.

Prvi stavek tretjega odstavka se spremeni tako, da glasi:

PRI UREJANJU PROSTORA NASTAJAJO NAVZKRIŽJA PRI VAROVANJU DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA, MED DOBRI- NAMI SAMIMI, MED DOBRINAMI IN INFRASTRUKTURO OZI- ROMA DOBRINAMI IN POSELITVIJO.

Dopolni se tretja alineja 3 odstavka s stavkom:

»ČE TO NI MOGOČE, JE POTREBNO UPOŠTEVATI REŠI- TVE, Kl V NAJVEČJI MERI VARUJEJO DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA.«

Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki glasi:

USKLAJEVANJE NAVZKRIŽNIH INTERESOV V PROSTORU JE POTREBNO V DOLGOROČNEM IN SREDNJEROČNEM PLANSKEM PROCESU V SKLADU Z NAVEDENIMI USMERI- TVAMI DOLGOROČNEGA PLANA IN ZA SREDNJEROČNI PLAN NA PODLAGI PROJEKTOV.

V prvem stavku četrtega odstavka se za besedo »naselij«

črta »oziroma«, postavi vejica in vstavi:

»ČE ZA TO NI NA RAZPOLAGO USTREZNIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MANJVREDNIH

KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ,«

in se za tem za besedo »območij« črta besedi »na zemljiš- čih«, vstavi pa:

»KOMPLEKSNE GRADITVE.«

poročevalec 5

(6)

GLOBALNA ZASNOVA RAZVOJA V PROSTORU 3.4.26. Zadnji stavek prvega odstavka se spremeni tako, da glasi:

NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH, TRAJNO NAMENJENIH KME- TIJSKI PROIZVODNJI, BODO SPREJETE ZASNOVE AGRAR- NIH OPERACIJ IN V ZASNOVI GOZDNIH ZEMLJIŠČ VARO- VALNI GOZDOVI.

Zadnji stavek zadnjega odstavka se spremeni tako, da glasi:

POSEBEJ BO VAROVANA NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠ- ČINA, ZLASTI POMEMBNEJŠI KULTURNI SPOMENIKI, NARODNI REGIJSKI IN KRAJINSKI PARKI, TER POMEMB- NEJŠE MINERALNE SUROVINE.

3.4.27. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

URESNIČEVALI SE BODO PROSTORSKI POSEGI POVE- ZANI S PROMETNO INFRASTRUKTURO V SKLADU Z ZAS- NOVO CESTNEGA OMREŽJA, ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA, VKLJUČNO S HITRO PROGO SKOZI SR SLOVENIJO, POVE- ČANJEM ZMOGLJIVOSTI OMREŽJA LETALIŠČ, IZPOLNI- TVIJO TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA VKLJUČNO Z NOVIMI SISTEMI, Z MAGISTRALNIM PLINOVODNIM SISTE- MOM PO ZASNOVI MAGISTRALNIH PLINOVODOV; Z REGI- ONALNIMI VODOVODI, Z OPREDELITVAMI POMEMBNEJŠIH PODTALNIC IN VODNIH VIROV, Z VALORIZACIJO IN VARO- VANJEM MORJA; Z IZPOLNITVAMI VISOKONAPETOSTNEGA DALJNOVODNEGA OMREŽJA, PO ZASNOVI ELEKTROENER- GETSKEGA OMREŽJA.

AZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE

3.6.2. Doda se nov zadnji odstavek, ki glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. I. - ZASNOVA PRI- MARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA JE SPREJETA ZASNOVA OBMOČIJ ZA POTREBE SLO IN DS.

3.6.5. Doda se nov zadnji odstavek, ki glasi:

DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI BODO ZA POTREBE SLO IN DS V SVOJIH DOLGOROČNIH PLANIH OPREDELILE ZASNOVE OBMOČIJ TER NA TA NAČIN OMOGOČILE USKLA- JEVANJE ZASNOV V PROSTORU.

II. REDAKCIJSKI POPRAVKI

Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje 1986-2000 je redakcijsko popravljen v naslednjih točkah, ki so nanašajo na popravke naslovov in oštevilčenja kart v kartografskem delu:

3.1.11.Namesto drugega stavka se vnese stavek, ki glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT I. - ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA SO KOT OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV KMETIJ- SKIH

ZEMLJIŠKIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUP- NOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA KMETIJSKA ZEM- LJIŠČA, TRAJNO NAMENJENA KMETIJSKI PROIZVODNJI.

3.1.16. Četrti odstavek se spremeni takot da glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ST. I. - ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA SO KOT OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENI VARO- VALNI GOZDOVI.

3.1.17. V celoti se spremeni dvanajsti stavek drugega odstavka: TA OBMOČJA SO OPREDELJENA V KARTOGRAF- SKEM DELU NA KARTI ŠT. IV. - ZASNOVA VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZASNOVA TU- RIZMA.

3.1.23. Dvanajsti stavek prvega odstavka se spremeni tako, da glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. II. - ZASNOVA ENERGETSKEGA OMREŽJA JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOLGOROČNIH IN SRED- NJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOUPRAVNIH ORGANIZA- CIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZASNOVA MAGISTRAL- NEGA ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA.

3.1.29. Prvi stavek se spremeni tako, da glasi:

ZAGOTOVILI BOMO NADALJNJI RAZVOJ MAGISTRAL- NEGA PLINOVODNEGA OMREŽJA. V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. II. - ZASNOVA MAGISTRALNEGA PLINOVODNEGA OMREŽJA SO KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO DOLGOROČNIH IN SFiEDNJEROČNIH PLAN- SKIH AKTOV SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZASNOVA MAGISTRALNEGA PLINOVOD- NEGA OMREŽJA

3.1.32. Spremeni se prvi stavek tretjega odstavka: V KARTO- GRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. III - ZASNOVA PROMET- NEGA OMREŽJA IN OMREŽJA ZVEZ JE KOT OBVEZNO IZHO- DIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZASNOVA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA.

3.1.33. Spremeni se prvi stavek tretjega odstavka:

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. III - ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA IN OMREŽJA ZVEZ JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZAS- NOVA MAGISTRALNEGA CESTNEGA OMREŽJA.

3.1.34. Spremeni se tretji odstavek:

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. III. - ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA IN OMREŽJA ZVEZ STA KOT OBVEZNI IZHODIŠČI ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI OPREDELJENI ZASNOVA OMREŽJA LUK TER ZASNOVA OMREŽJA LETALIŠČ.

3.1.37. Spremeni se prvi stavek:

POSODOBITEV POŠTNE IN PREDVSEM TELEKOMUNIKA- CIJSKE INFRASTRUKTURE SODI MED POMEMBNE NALOGE (KARTOGRAFSKI DEL KARTA ŠT. III - ZASNOVA PROMET- NEGA OMREŽA IN OMREŽJA ZVEZ; ZASNOVA TELEFON- SKEGA OMREŽJA, ZASNOVA JAVNEGA OMREŽJA ZA PRE- NOS PODATKOV, ZASNOVA POŠTNO-PROMETNEGA OMREŽJA IN ZASNOVA TELEGRAFSKEGA OMREŽJA).

3.1.39. Spremeni se četrti odstavek:

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. I. - ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA SO KOT OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZAS- NOVA POMEMBNEJŠIH VODNIH VIROV (PODTALNICE, IZVIRI), ZASNOVA REGIONALNIH VODOVODOV IN ZASNOVA RAZMESTITVE ZBIRALNIKOV VODE.

3.1.40. V drugem odstavku se spremenita drugi in tretji stavek:

OSNOVA BODOČEGA GOSPODARJENJA Z VODO SO ZBI- RALNIKI VODE, KI SO V KARTOGRAFSKEM DELU V KARTI ŠT. I. - ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA KOT OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DOLGO- ROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENI KOT ZASNOVA RAZMESTITVE ZBIRALNIKOV VODE.

3.2.5. Drugi stavek se spremeni tako, da glasi:

ZAGOTOVILI BOMO POPOLNO POKRITOST SLOVEN- SKEGA KULTURNEGA PROSTORA Z RADIJSKIM IN TELEVI- ZIJSKIM SIGNALOM (KARTOGRAFSKI DEL KARTA ŠT. III.

- ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA IN OMREŽJA ZVEZ;

TEMATSKE KARTE: ZASNOVA RTV OMREŽJA - FM RADIJ- SKEGA OMREŽJA, ZASNOVA RTV OMREŽJA - TELEVIZIJ- SKEGA OMREŽJA IN ZASNOVA RTV OMREŽJA - PROGRA- MOV ZA MANJŠINE.

3.2.10. Sedmi stavek se spremeni tako, da glasi:

PROGRAMSKA PONUDBA BI BILA MANJ RAZDROBLJENA, KER BI SKUPAJ OBRAVNAVALI IN IZVAJALI SORODNE PRO- GRAME (KARTOGRAFSKI DEL KARTA ŠT. I. - ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA; TEMAT- SKA KARTA - ZASNOVA MREŽE PODROČIJ IZOBRAŽEVA- NJA PO REGIJAH.

3.2.17. Tretji stavek drugega odstavka se spremeni tako, da glasi:

6 poročevalec

(7)

LETA 2000 BO V SR SLOVENIJI OKROG 6 BOLNIŠNIČNIH POSTELJ NA 1000 PREBIVALCEV IN ZATO NI POTREBE PO ŠIRITVI OBSTOJEČE BOLNIŠNIČNE MREŽE (KARTOGRAF- SKI DEL KARTA ŠT. I. - ZASNOVA NAMENSKE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA; TEMATSKA KARTA - ZASNOVA OMREŽJA ZDRAVSTVENIH USTANOV).

3.3.3. Zadnji stavek tretjega odstavka se spremeni tako, da glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. I. ZASNOVA PRI- MARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV DRUŽ- BENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDE- LJENA ZASNOVA URBANEGA OMREŽJA. V TEH SREDIŠČIH BOMO RAZVIJALI GOSPODARSKO STRUKTURO, KI BO DAJALA MOŽNOST ZAPOSLITVE PREBIVALCEM TEH ŠIRŠIH OBMOČIJ TER SOČASNO RACIONALNO RAZVIJALI V TEH SREDIŠČIH OMREŽJA OSKRBNIH DEJAVNOSTI REGIONAL- NEGA POMENA ZA OPTIMALNO ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALSTVA TUDI V NJIHOVIH ZALEDJIH.

3.4.4. Drugi stavek prvega odstavka se spremeni tako, da glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. I. - ZASNOVA PRI- MARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV DRUŽ- BENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDE- LJENA ZASNOVA URBANEGA OMREŽJA.

3.4.16. Tretji stavek drugega odstavka se spremeni tako, da glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. IV. - ZASNOVA VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZAS- NOVA TURIZMA STA KOT OBVEZNI IZHODIŠČI ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUP- NOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLO- VENIJI OPREDELJENI ZASNOVA VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE IN ZASNOVA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE.

Zadnji odstavek se spremeni tako, da glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. I. - ZASNOVA PRI- MARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZAS- NOVA POMEMBNEJŠIH MINERALNIH SUROVIN.

3.4.19. Za šestim stavkom se doda stavek, ki glasi:

V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. V. - ZASNOVA OHRANJANJA IN IZBOLJŠANJA NARAVNIH VIROV STA KOT OBVEZNI IZHODIŠČI ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENI ZAS- NOVA SANACIJ ONESNAŽENIH VODOTOKOV TER ZASNOVA RAZMESTITVE ČISTILNIH NAPRAV.

3.4.20. Prvi stavek prvega odstavska se spremeni tako, da glasi:

OSNOVNA NALOGA PRI VARSTVU KAKOVOSTI ZRAKA BO SANIRANJE NA OBMOČJU V III. IN IV. RAZREDU ONESNAŽE- NOSTI. V KARTOGRAFSKEM DELU KARTA ŠT. V. - ZAS- NOVA OHRANJANJA IN IZBOLJŠANJA NARAVNIH VIROV JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽ- BENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDE- LJENA ZASNOVA SANACIJ ONESNAŽENEGA ZRAKA.

III. ČISTOPIS SPREMENJENIH POGLAVIJ

KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA

3.1.10. Glede na strateški pomen hrane je temeljna naloga kmetijstva izkoristiti vse razpoložljive dejavnike Z UPOŠTEVA- NJEM EKOLOŠKIH KRITERIJEV IN na tej osnovi povečati proizvodnjo za okoli 40-45%, s tem v globalu pokriti potrebe po hrani in povečati izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov.

S spremembo agrarne strukture, ki je z veliko posestno in

parcelno razdrobljenostjo ovira hitrejšemu razvoju proizvodnje in produktivnosti, bo treba ustvariti razmere za prestruktu- riranje kmetijstva, OZIROMA ZA OBLIKOVANJE VEČJIH PRO- IZVODNIH ENOT V ZASEBNI KMETIJSKI PROIZVODNJI IN OPTIMALNO VELIKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, KI BODO UGODNO VPLIVALE NA ZDRAVO OKOLJE IN BIOLO- ŠKO ČISTEJŠO HRANO. Temeljne usmeritve v razvoju kmetijstva bodo naslednje:

- Najprej bo treba hitro doseči večjo proizvodnjo hrane z večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti in racional- nostjo v proizvodnji. V ta namen bo treba strokovno ovredno- titi zmogljivosti kmetijskih zemljišč in uveljaviti ukrepe, ki delujejo hitro in ki terjajo čim manj sredstev, da bi lahko zagotovili pospešeno obdelavo vseh razpoložljivih zemljišč, izboljšati tehnologijo in smotrno uporabo produkcijskih sredstev, učinkovito organizirali proizvodnjo in blagovne tokove ter rajonizirali proizvodnjo.

- Po ustalitvi trga živil bodo s spreminjanjem agrarne strukture s koncentracijo zemljiških in drugih zmogljivosti v okviru družbenega kmetijstva ter zmogljivosti, nastalih z združevanjem dela, sredstev in zemlje samostojnih kmetov, dane možnosti za hitrejše povečevanje delovne storilnosti in cenejše pridobivanje hrane.

- V gospodarskem sistemu in ekonomski politiki bo kmetijstvo obravnavano v načelu enako kot druge gospodarske dejavnosti, in sicer glede ustvarjanja družbenega proizvoda in dohodka in tudi glede odnosa do domačega in tujega trga.

Tako bomo v kmetijstvu povečevali izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti.

3.1.11. Za uresničitev teh nalog bo treba dosledno varovati kmetijsko zemljo, jo usposabljati, in vključevati slabo obdelane površine v intenzivno proizvodnjo. Na karti št. 13 Zas- nova območij kmetijskih zemljišč in agrooperacij so kot obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov kmetijskih zemljiških skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena območja najboljših kmetijskih zemljišč ter območja za melioracije. V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ST. I.

- ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA SO KOT OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLAN- SKIH AKTOV

KMETIJSKIH ZEMLJIŠKIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLI- TIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA KME- TIJSKA ZEMLJIŠČA, TRAJNO NAMENJENA KMETIJSKI PRO- IZVODNJI. Leta 2000 bomo razpolagali z okoli 760.000 ha kmetijske zemlje. Obdelovalnih površin bo približno 650.000 ha, v tem pa njiv okoli 300.000 ha. Za nadomestitev izgublje- nih kmetijskih zemljišč, racionalnejšo obdelavo in ustvarjanje večjih proizvodnih enot bo treba usposobiti okoli 95.000 ha zemljišč s hidromelioracijami, KI BODO PREDHODNO NARODNOGOSPODARSKO IN EKOLOŠKO VERIFICIRANE (70.000 ha osuševanje, 25.000 ha namakanje) ob upoštevanju varstva dobrin splošnega pomena, okoli 100.000 ha z agrome- lioracijami in okoli 120.000 ha s komasacijami ter odkupiti okoli 10.000 ha zemlje.

Zaradi izredno slabe starostne strukture aktivnih kmetijskih prebivalcev bo nujno treba z izboljšanjem ekonomskega polo- žaja kmetovalcev in z večjo socialno varnostjo bistveno upo- časniti deagrarizacijo in pri tem diferencirano uravnavati tok deagrarizacije v ravninskih območjih in hribovitih predelih.

Za pospeševanje primarne proizvodnje bo treba zagotoviti sodelovanje strokovnjakov, ki celovito obvladajo znanje kmetijskih tehnologij, razvijati znanstveno in strokovno pospeše- valno delo, ki naj bi zajelo vsako pridelovalno enoto. S sprot- nim in uspešnim vključevanjem znanstvenih dosežkov v prakso bodo izpopolnjeni genetski potencial v živinoreji, sortni izbor in tehnologija v sadjarstvu, vinogradništvu, hme- ljarstvu, semenarstvu in živilski industriji. Organizacije zdru- ženih kmetov in kmetijske šole so dolžne voditi načrtno kadrovsko politiko tudi za kmetije tako, da bi do leta 2000 imeli vsi, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost, ustrezno strokovno izobrazbo, organizirana pa naj bodo tudi strokovna izobraževanja in izpopolnevanja kmetov.

3.1.12. (čistopis šestega odstavka)

V ribištvu bo treba izkoristiti razvojne možnosti za morsko in sladkovodno ribištvo, s čimer bi povečali izvoz in prodajo na domačem trgu. V MORSKEM RIBIŠTVU BO NADALJNJI RAZVOJ SLONEL NA MODERNIZACIJI ULOVA RIB IN EKOLO-

poročevalec 7

(8)

ŠKO MANJ ŠKODLJIVIH TEHNOLOGIJAH, NA ŠIRJENJU KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE IN NA RAZVOJU M AR I KUL- TUR. S PRESTRUKTURIRANJEM PREDELAVE V SMERI VIŠJE STOPNJE IN DOHODKOVNO ZANIMIVEJŠIH PROIZVO- DOV SE BO POVEČALA IZKORIŠČENOST PREDELOVALNIH ZMOGLJIVOSTI IN EKONOMIČNOST POSLOVANJA. ZA VEČJI PLASMAN IN POTROŠNJO RIB SE BO RAZŠIRILA PRODAJNA MREŽA IN V PONUDBI RAZŠIRIL ASORTIMAN SVEŽE RIBE IN RIBJIH JEDI. V SLADKOVODNEM RIBIŠTVU SE BO PROIZVODNJA POVEČALA Z VKLJUČEVANJEM VEČ- JEGA ŠTEVILA VODNIH AKUMULACIJ IN S POSODOBITVIJO OBSTOJEČIH OBJEKTOV. V ta namen naj bi se s številnejšo ribiško floto ulov rib podvojil, razširile predelovalne zmogljivosti in obogatil izbor izdelkov. Z razvijanjem konzumne proizvodnje rib v ribnikih in ribogojnicah je potrebno omogo- čiti povečanje deleža ribjega mesa v prehrani prebivalstva.

3.1.16. GOZDARSTVO

Temeljna usmeritev pri gospodarjenju z gozdovi bo smo- trna izraba VARSTVO GOZDOV in krepitev naravnih gozdnih zmogljivosti ob hkratni stalni krepitvi vseh splošnokoristnih funkcij gozdov kot pogoja za bioekološko ravnovesje in zdravo življensko okolje in preventivnih oblik varstva gozdov pred požari, še zlasti na notranjsko-kraškem območju. PRI ISTOČASNI SMOTRNI RABI IN KREPITVI NARAVNIH GOZD- NIH ZMOGLJIVOSTI.

V svetu in pri nas že sedaj močno primanjkuje lesa, še bolj pa ga bo v prihodnje. Zato bo treba količinsko in kakovostno povečati proizvodnjo lesa s pospešitvijo gospodarjenja z gozdovi in sorazmerno večjimi vlaganji.

REZULTATI ZNANSTVENIH RAZISKAV V GOZDARSTVU KAŽEJO, DA JE VELIK DEL GOZDOV BIOEKOLOŠKO NESTA- BILEN, DA SE TRAJNO TA TREND POVEČUJE IN DA V POSA- MEZNIH GOZDNO-GOSPODARSKIH OBMOČJIH UGOTAV- LJAMO KATASTROFALNE POSLEDICE.

ZATO BOMO KORENITO SPREMENILI STRATEGIJO GOSPODARJENJA Z GOZDOVI. OB ZMANJŠANEM OBSEGU DONOSOV, OB PRIČAKOVANJU SLABŠE KVALITETE LESA BODO ISTOČASNO POTREBNA POVEČANA VLAGANJA V GOZDOVE NA PODROČJU VARSTVA IN GOJENJA GOZDOV.

VEČCILJNA USMERITEV PRONARAVNEGA GOSPODARJE- NJA Z GOZDOVI ZAHTEVA NE SAMO VAROVANJE IN KREPI- TEV PROIZVODNIH FUNKCIJ, PAČ PA ZLASTI POSPEŠEVA- NJA OKOUETVORNIH IN OSTALIH KULTURNOPOGOJENIH FUNKCIJ GOZDOV, ZARADI VSE VEČJE OSLABELOSTI GOZDOV.

SEDANJA OBREMENJENOST GOZDOV S SEČNJAMI SE BO ZARADI PRIČAKOVANIH TRENDOV BIOEKOLOŠKE NESTABILNOSTI GOZDOV ZNIŽALA. V LETU 2000 PREDVI- DEVAMO ZNIŽANJE DOSEDAJ NAČRTOVANEGA OBSEGA SEČENJ NA 3,5 MIO M3 OB SOČASNEM POVEČANJU VLA- GANJ, KI JIH BO STANJE GOZDOV ZAHTEVALO.

V Sloveniji smo dosegli stopnjo poraščenosti z gozdovi, ki je ne kaže več povrčevati. Prizadevati pa si je treba za ohranja- nje že obstoječih gozdnih površin, SANACIJO OSLABELIH GOZDOV in hitrejšo prenovo malodonosnih gozdov. Lesne zaloge se v zadnjem desetletju večajo tako, da predvidevamo v letu 2000 v povprečju 214 m3/ha in v zasebnih gozdovih 195 m3/ha.

Na karti št.14 Zasnova območij gozdnih zemljišč (na listu karte 1:250.000 št. I) so kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in druž- benopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena območja pomembnejših varovalnih gozdov.

V KARTOGRASKEM DELU NA KART ŠT. I. - ZASNOVA PRIMARNE RABE IN POSELITVENEGA SISTEMA SO KOT OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENI VARO- VALNI GOZDOVI.

Posek v letu 2000 bo predvidoma 4 mio m3 in to 1,68 mio m3 v družbenih gozdovih in 2,32 mio m³ v zasebnih gozdovih.

Težišže povečanega poseka bo pretežno v zasebnih gozdovih, ker so bili družbeni gozdovi v preteklem desetletju že maksimalno obremenjeni. Oskrba porabnikov lesa se bo

gibala predvidoma na sedanji 69% ravni pokritja potreb po lesu iz gozdov SR Slovenije, kar pa je odvisno tudi od razvoj- nih in tehnoloških rešitev.

Pri programiranju gradenj gozdnih cest je treba upoštevati načrtovano večje izkoriščanje bolje dostopnih gozdov. Zato bo potrebno povečati gostoto gozdnih cest.

V zasebnem sektorju gozdarstva, kjer so doslej zaostajali pri doseganju planskih ciljev, bo treba z diferenciranimi ukrepi zagotoviti njegovo povezovanje z družbenimi smotri gospodarjnja z gozdovi. Dolgoročno je treba urediti odnose z gozdnim in lovnim gospodarstvom, tako, da bodo vrste divjadi in njihov stalež v gozdovih v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu.

RAZISKOVALNA DEJAVNOST BO ZASNOVANA TAKO, DA BO SPOSOBNA PONUDITI KVALITETNE PODLAGE ZA REŠE- VANJE TEMELJNIH DOLGOROČNIH PROBLEMOV GOSPO- DARJENJA Z GOZDOVI, KI IZHAJAJO IZ SPECIFIČNOSTI NAŠIH NARAVNIH POGOJEV IN NALOG ZASTAVLJENIH S SANACIJO GOZDOV.

Z GOZDOVI KRAŠKEGA OBMOČJA BOMO GOSPODARILI NA ISTIH NAČELIH KOT Z OSTALIMI GOZDOVI V SLOVENIJI, S POSEBNIM POUDARKOM NA SPLOŠNOKORISTNIH FUNK- CIJAH, ZLASTI PA NA VAROVALNI FUNKCIJI.

VEČNAMENSKA VLOGA GOZDOV IN SPREMENJENE RAZ- MERE V POGOJIH GOZDNEGA GOSPODARJENJA ZAHTE- VAJO ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VLAGANJE IN KREPI- TEV SPLOŠNOKORISTNIH FUNKCIJ GOZDOV NA PODLAGI m3 GOZDNE PROIZVODNJE, NA PODLAGI SOUDELEŽBE PORABNIKOV GOZDNEGA PROSTORA IN POVZROČITELJEV ŠKODE V GOZDOVIH.

TURIZEM

3.1.17. Dolgoročni razvoj turizma bo usmerjen v doseganje večjega deviznega priliva ter ustvarjanje boljših razmer za celovitejše zadovoljevanje turističnih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov.

Kakovostne naravne danosti slovenskega prostora, bogata kulturna in zgodovinska dediščina ter tradicija omogočajo razvoj stacionarnega, tranzitnega, izletniškega, zimsko šport- nega, mladinskega, poslovnega, kulturnega, navtičnega, kmečkega, lovskega in drugih oblik turizma in na teh osnovah podaljšanje turistične sezone. V alpskem in predalpskem svetu so možnosti za trikratno povečanje sedanjih prenočitve- nih zmogljivosti, v zdraviliških krajih in ob morju z ožjim zaledjem pa za podvojitev. Prednost bo dana večji izkorišče- nosti in izpopolnjevanju obstoječih turističnih centrov ter vključevanju zaledja teh centrov v njihovo ponudbo. V turi- stični razvoj bodo postopoma vključena tudi nekatera druga za slovensko turistično ponudbo zanimiva območja. V turi- stično ponudbo bomo vključevali tudi naravno in kulturno dediščino, pri čemer bomo skrbeli za njeno varovanje.

Posege, ki so potrebni za njeno izkoriščanje, pa bomo izvajali tako, da z njimi ne bomo zmanjševali kakovosti te dediščine.

V ta namen bo proučena in realizirana cestna povezava Bovca z Gornjesavsko dolino, ki bo celoletno prevozna. Za nadaljnji razvoj turizma in za kakovostnejšo turistično ponudbo bodo vse občine ohranile in zavarovale VAROVALE območja namenjena razvoju turizma. Občine morajo v svojih planih opredeliti ožja območja prednostne turistične rabe, ki so opredeljena kot območja, kjer je več naravnih in zgrajenih danosti, primernih za turistični obisk in izrabo. Obseg obmo- čij je podan na osnovi enovitosti prostora in možnosti za medsebojne funkcionalne povezave posameznih turističnih zanimivosti ob upoštevanju zemljepisne oblikovanosti prostora, prometne povezanosti in medsebojne oddaljenosti elementov turistične ponudbe. Pri planiranju razvoja teh območij je treba omejevati razvoj tistih dejavnosti, ki zaradi negativnih vplivov na okolje degradirajo naravno okolje. Ta območja so opredeljena na karti št 21 Območja, prednostno namenjena za razvoj turizma (na listu karte ŠLIV). TA OBMOČJA SO OPREDELJENA V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. IV.

- ZASNOVA VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZASNOVA TURIZMA. Za vsako turistično območje in kraj bo treba opredeliti celovito in kakovostno turistično ponudbo in jo popestriti z večjim povezovanjem med posameznimi turističnimi območji.

OBMOČJA ZA TURISTIČNO OZIROMA REKREACIJSKO RABO JE MOŽNO OPREDELJEVATI TUDI TAM, KJER SO

8 poročevalec

(9)

DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA Z ZAKONI POSEBEJ ZAŠČI- TENE, PRI ČEMER JE TREBA UKREPATI SELEKTIVNO GLEDE NA POTENCIALNI SKUPNI GOSPODARSKI UČINEK IN UPOŠTEVATI TUDI MOŽNO DVOJNO, VENDAR KOMPATI- BILNO RABO.

ENERGETIKA

3.1.23. Energetska politika SR Slovenije bo temeljila na naslednjih osnovnih usmeritvah:

Z EKONOMSKIMI IN Z DRUGIMI UKREPI ZAGOTOVITI TRAJNOST, STABILNOST IN KAKOVOST OSKRBE TER ZMANJŠANJE OBREMENJENOSTI OKOLJA S PRIBLIŽEVA- NJEM NIČELNI RASTI PORABE PRIMARNE ENERGIJE .IN DRUGIMI UKREPI. KAR ZAHTEVA BISTVENO MANJŠO PORABO PRIMARNE ENERGIJE NA ENOTO PROIZVODA OZI- ROMA DOHODKOVNO VISOKO OVREDNOTENJE VLOŽENE ENERGIJE; racionalnejšem gospodarjenju z energijo in preu- smerjanju gospodarstva v proizvodnjo z manjšo porabo energije. na enoto proizvoda, zmanjšanju energetske odvisnosti od uvoza, KOLIKOR JE TO DRUŽBENO IN EKONOMSKO KORISTNO, večjem in boljšem izkoriščanju lastnih konvenci- onalnih in novih virov energije ter nadaljevanju EKONOMSKO UTEMELJENIH sovlaganj v energetske zmogljivosti v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah na načelih združevanja dela in sredstev. ZARADI EKOLOŠKIH RAZLOGOV . JE POTREBNO PREUSMERITI ŠIROKO POTROŠNJO V VEČJO PORABO PLINASTIH IN TEKOČIH GORIV TER KAKOVOST- NEGA PREMOGA.

Uravnavanje varčevanja energije bo treba uveljavljati predvsem z njeno učinkovito uporabo v industriji, prometu, gospo- dinjstvih, javnih ustanovah in pri drugih uporabnikih. Za učin- kovito varčevanje z energijo bo treba sočasno delovati s teh- nološkimi rešitvami ter z izboljšanjem nadzora delovanja energetskih naprav v proizvodnji, prevozu in porabi, z ekonomskimi ukrepi, z zmanjševanjem uporabe osebnih in tovor- nih vozil v urbanih središčih ter prehodom na množična pevozna sredstva, s predpisi, seznanjanjem prebivalstva z načini varčne uporabe energije, z opuščanjem razvad pri uporabi energije, s toplotno izolacijo, z opuščanjem zmogljivost z nižjim toplotnim izkoristkom, z uvajanjem enot večjih moči itd. REPUBLIŠKA ENERGETSKA SKUPNOST, NOSILEC IZVAJANJA PROGRAMA RACIONALNE RABE ENERGIJE, BO SKRBELA ZA ORGANIZIRANO REALIZACIJO PROGRAMA IN BO PROGRAM TUDI FINANČNO PODPIRALA Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI UPORABNIKOV.

Razvijati moramo RAZVIJALI BOMO optimalno strukturo ter smotrno in varno uporabo domačih virov primarne in sekundarne energije (vodne vire, premogovnike s termoelek- trarnami in tQplarnami, rudnik urana z nekaterimi fazami predelave uranove rude v gorilne elemente, jedrske elektrarne, nahajališča z zemeljskim plinom in nafto, geotermalne vire in druge še neuvedene vire energije). OPTIMIZACIJO OSKRBE Z ENERGIJO BODO NOSILCI PLANIRANJA ZAGO- TOVILI Z UPORABO SISTEMATIČNIH PLANSKIH METOD PO PRAVILIH STROKE IN UGOTOVITVE UPORABILI PRI IZDE- LAVI SREDNJEROČNIH PLANOV. Povečati je treba POVEČALI BOMO zanesljivost oskrbe uporabnikov z energijo s povezovanjem v jugoslovanske energetske sisteme in v mednarodne sisteme. Varstvo okolja mora biti sestavni del razvoja.

Posebno pozornost bomo posvetili varni proizvodnji energije in odločitve o posameznih projektih podvrgli strokovni in široki družbeni presoji, kar še posebej velja za jedrsko energijo.

3.1.24. Ocene, ki upoštevajo predvideno gibanje družbe- nega proizvoda in prebivalstva .varčevanje in racionalno gospodarjenje z energijo, kažejo, da bo gibanje porabe koriš- čene energije po področjih porabe tako, kot je prikazano v naslednji tabeli.

Stara tabela 3: Ocena gibanja porabe koriščene energije v obdobju 1985-2000

Vrsta energije 1985

PJ -% 2000

PJ Popreč. stop.

■% rasti v -%

1986-2000 Električna energija 32,4

Trdna goriva 41,6 Tekoča goriva 56,6 Plinska goriva 23,4 Daljinska toplota 6,1 Novi viri 0,2

20.2 26,0 35.3 14,6 3,8 0,1

58,3 57,3 68,9 45,3 10,8 4,0

23,8 23,4 28,2 18,6 4,4 1,6

4,0 2.2 4,5 1.3 22,1 3,9

PODROČJA PORABE Industrija 80,5 Promet 26,9 Drugo 52,9

50,2 116,7 47,7 2,5 16,8 46,0 18,8 3,6 33,0 81,9 33,5 3,0 Skupaj 160,3 100,0 244,6 100,0 2,9

TABELA se nadomesti z novo:

TABELA: 3

Ocena gibanja porabe koriščene

1985-2000 energije v obdobju

1985 2000 Rast

Vrsta energije PJ PJ

Vrsta energije Električna energija Trdna goriva Tekoča goriva Plinasta goriva Daljinska toplota Novi viri

32.2 37.6 54.8 24.1 6.7 .2

20.7 24.2 35.2 15.5 4.3 .1

43.6 49.4 68.4 48.9 8.5 4.0

19.6 22.2 30.7 21.9 3.8 1.8

2.0 1.8 4.8 1.5 22.1 1.6 SKU PAJ 155.6 100.0 222.7 100.0 2.4 Področje porabe

Industrija Promet Ostala poraba

77.8 50.0 109.6 49.2 2.3 29.3 18.8 44.1 19.8 2.8 48.5 31.2 69.0 31.0 2.4 SKUPAJ 155.6 100.0 222.7 100.0 2.4

Skupaj 160,3 100,0 244,6 100,0 2,9

Vir:

EIMV: Metodologija izdelave srednjeročnih in dolgoročnih dokumentov energetskega gospodarstva (10. 11. 1987)

Racionalno uporabo in varčevanje električne energije bomo pospeševali z ekonomskimi ukrepi, predvsem pa s politiko cen (tudi pri velikih uporabnikih v industriji)

3.1.25. Poraba električne energije se bo predvidoma pove- čala od 9.000 GWh v letu 1985 na okoli 16.200 GWh v letu 2000. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE SE BO POVEČALA OD 8.950 GWh V LETU 1985 NA OKOLI 12.100 GWh V LETU 2000. V tem času bo zaradi izteka življenjske dobe predvidoma prenehalo obratovati 14 agregatov v Sloveniji in en agregat v termoelektrarni Tuzla V. zaradi končane pogodbene obveznosti. Ob upoštevanju potrebe po povečani moči zaradi večje porabe električne energije in izrabljenih agregatov bo treba zagotoviti okoli 1.950 MW novih proizvodnih elektroenergetskih zmogljivosti. Potrebo po povečani energetski moči zagotavljajo naslednje zmogljivosti na območju Slove-

nije: x ,

POTREBO PO POVEČANI ENERGETSKI MOČI BO MOGOČE ZAGOTAVLJATI Z NASLEDNJIMI NOVIMI ZMOG- LJIVOSTMI NA OBMOČJU SLOVENIJE:

na Savi Mavčiče, Vrhovo, Boštanj, Blanca, Brestanica, Krško, Brežice, Mokrice, Medvode (3. agregat), Tacen, Ježica, Šentjakob, Zalog, Jevnica in Kresnice, na Muri Hrastje, Veržej, Mota, Gibina, Mursko Središče, Apače, Radgona in Radenci, na Dravi Jez Melje in Fala (9. in 10. agregat), na Bistrici Lomščica, na Tolminki Zadlaščica termoelektrarne - toplarne Trbovlje III, Maribor in Ljubljana; v Bosni in Hercegovini termoelektrarne Ugljevik in Tuzla B I, na Kosovu termoelek- trarno

Kosovo C II in na Hrvaškem jedrsko elektrarno Prevlaka ter v Avstriji hidroelektrarno Bistrica.

RAST PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE BO SLE- DILA RASTI PORABE IN BO OMOGOČENA Z:

- BOU INTENZIVNIM IZKORIŠČANJEM OBSTOJEČIH TERMOENERGETSKIH OBJEKTOV,.

- Z BOLJ INTENZIVNIM VKLJUČEVANJEM PROIZVAJAL- CEV ELEKTRIČNE ENERGIJE IZVEN ELEKTROGOSPODAR- STVA SLOVENIJE V

ELEKTROENERGETSKI SISTEM,

- Z IZRABO HIDROPOTENCIALA V NOVOZGRAJENIH HIDROELEKTRARNAH NA OBMOČJU SR SLOVENIJE: NA SAVI, MURI, DRAVI, BISTRICI, TOLMINKI IN ZLASTI NA OSTA- LIH VODOTOKIH, KI OMOGOČAJO ENERGETSKO IZRABO Z MALIMI ELEKTRARNAMI,

- S PROIZVODNJO V NOVOZGRAJENIH TERMOELEK- TRARNAH IN TOPLARNAH V SLOVENIJI,

- S SOVLAGANJEM V PROIZVODNE OBJEKTE V ELEK-

(10)

TRARNAH V OSTALIH REPUBLIKAH IN POKRAJINAH TER DRŽAVAH NA EKONOMSKIH OSNOVAH, TER

- Z NAKUPOM ELEKTRIČNE ENERGIJE.

DINAMIKA IZGRADNJE OBJEKTOV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE BO DOLOČENA V SREDNJEROČ- NIH PLANIH NA OSNOVI STROKOVNIH PODLAG, KI BODO UGOTOVILE DRUŽBENO IN EKONOMSKO OPTIMALEN NAČIN ZADOVOLJEVANJA POTREB PO ELEKTRIČNI ENER- GIJI, OB UPOŠTEVANJU DNEVNIH IN LETNIH NIHANJ V PORABI, PREDVIDENIH SVETOVNIH CEN PRIMARNIH VIROV ENERGIJE IN ZAHTEV PO VARSTVU IN IZBOLJŠANJU OKOLJA. ZLASTI BO POTREBNO PRI TEM USKLADITI MOŽ- NOSTI PROIZVODNJE IN POTREBE PO ELEKTRIČNI ENER- GIJI OB KONICAH. Pospešiti bo treba sanacijo onesnaženosti Save in Mure, posebno zaradi pričetka obrtovanja hidroelektrarn. Onesnaževalci bodo, vsak na svojem področju, zagotovili izboljšanje kakovosti okolja, družbenopolitične skupnosti pa bodo sprejele sanacijske programe ter z ukrepi omogočile njihovo usklajeno izvajanje. Do pričetka gradnje hidroelektrarn na Savi in Muri bo pred dokončno odločitvijo treba proučiti možnosti, ki jih daje okolje, in vse vplive na okolje in podtalnico. V tem obdobju bo treba začeti tudi z gradnjo dodatnih zmogljivosti okoli 500 MW, da bi zagotovili kontinu- iteto pri oskrbi z električno energijo neposredno po koncu tega obdobja. Za objekte kontinuitete so predvideni naslednji možni objekti oziroma njihove lokacije: hidroelektrarna Idrijca, termoelektrarna - toplarna Šoštanj V, pri katerih bo pred dokončno odločitvijo treba proučiti možnosti, ki jih daje okolje, in vse posledice vpliva na okolje, in termoelektrarna Kosovo C III. Za zanesljivo preskrbo z električno energijo bo poleg proizvodnih elektroenergetskih objektov treba zagotoviti še vlaganja v objekte primarne energije, prenosne in distribucijske objekte in informacijski sistem. Obstoječe omrežje za prenos in razdeljevanje električne energije bo dopolnjeno z naslednjimi objekti: dvojni daljnovod 400 KV v dolžini 143 KM, razdelilne transformatorske postaje 400 KV 1.350 MVA, razdelilne transformatorske postaje 220 KV 450 MVA, daljnovod 110 KV v dolžini 286 KM in razdelilne transformatorske postaje 110 KV 80 MVA ter distribuicijski objekti, 110 KV v dolžini 165 KM. Na karti št. 4 Zasnova elektroenergetskega omrežja so kot obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitič- nih skupnosti v SR Sloveniji opredeljeni omrežja in objekti elektroenergetskega sistema s proizvodnimi objekti kontinuitete. V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. II. - ZAS- NOVA ENERGETSKEGA OMREŽJA JE KOT OBVEZNO IZHO- DIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZASNOVA MAGISTRALNEGA ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA.

Poleg obveznih izhodišč so na karti prikazani tudi nekateri drugi objekti zasnove tega omrežja. Da bi dosegli boljše energetske učinke pri ogrevanju večjih krajev in zaradi varovanja okolja ter pomanjkanja debelejših vrst premoga za kurjenje v manjših kuriščih bo treba v teh krajih v skladu z ekonomskimi možnostmi preiti na toplarniški sistem ogrevanja. V ekonomsko upravičenih primerih je izgradnjo toplarn treba kombinirati z izgradnjo elektrarn. V KOMUNALNI ENER- GETIKI MORAJO NOSILCI PLANIRANJA, UPOŠTEVAJE PREDNOSTI IN ZAHTEVE VARSTVA OKOUA, IZDELATI KOM- PLEKSNE PROGRAME OSKRBE Z ENERGIJO IN S TOPLOTO.

ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI BO ZATO V SODELOVA- NJU Z REPUBLIŠKO ENERGETSKO SKUPNOSTJO PRO- UČILA UMESTNOST IZGRADNJE TOPLARNIŠKEGA NAČINA OGREVANJA V VSEH URBANIH OBMOČJIH IN DOLOČILA ZA TA OBMOČJA OPTIMALNE NAČINE OGREVANJA, TUDI GLEDE IZBIRE GORIVA, OB UPOŠTEVANJU MOŽNE DINA- MIKE IZGRADNJE TOPLARN. REPUBLIŠKA ENERGETSKA SKUPNOST BO V TA NAMEN TUDI V SODELOVANJU Z ZVEZO STANOVANJSKIH SKUPNOSTI PROUČILA ENER- GETSKE LASTNOSTI NOVO NAČRTOVANIH BIVALNIH IN DRUGIH ZGRADB.

Pri izgradnji proizvodnih objektov bo poudarek na hitrejši izgradnji hidroelektrarn predvsem zaradi večje naslonitve na lastne obnovljive vire, ugodnejših obratovalnih stroškov, dolge življenjske dobe in večje zanesljivosti obratovanja.

Hidroelektrarne bomo gradili v celoti z lastnim znanjem,

tehnologijo in opremo. S kontinuirano gradnjo bodo dose- ženi pomembni dodatni učinki pri projektiranju in gradnji in pri proizvodnji opreme. Ob sočasnem odpravljanju poplavnih območij in žarišč največjih onesnaževalcev vode bo omogo- čena tudi dodatna raba vode v industriji in za namakanje v kmetijstvu. Graditi bo treba tudi elektrarne na manjših vodotokih in pripadajoče omrežje za zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema v vseh razmerah. Program izgradnje 100 malih hidroelektrarn z močjo okoli 14 MW bo uresničen do leta 2000. REPUBLIŠKA ENERGETSKA SKUP- NOST BO USKLADILA TUDI MOŽNE LOKACIJE DRUGIH MALIH HIDROELEKTRARN Z OSTALIMI NOSILCI PLANIRA- NJA V PROSTORU IN ZAGOTOVILA VKLJUČITEV MOŽNIH LOKACIJ MALIH HIDROELEKTRARN V PLANSKE DOKU- MENTE OBČIN. PRI TEM BO DALA PREDNOST HIDROENER- GETSKI IZRABI USTREZNIH ŽE ZGRAJENIH OBJEKTOV NA VODAH.

Z republiko Avstrijo bo treba dokončno uskladiti lokacijo hidroelektrarn Apače, Radgona in Radenci ter hidroelektrarn Sladki vrh, Cmurek in Konjišče, ki jih bo na Muri gradila repu- blika Avstrija. '

Za uravnavanje dolgoročnega razvoja elektroenergetskega sistema, združenega v jugoslovanski elektroenergetski sistem, je treba upoštevati potrebo, da se razvoj proizvodnih, prenosnih in distribucijskih zmogljivosti snuje na optimizaciji razvoja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru glede na najnižje stroške na enoto električne energije pri porabnikih in glede na zanesljivost oskrbe. Pri izboru proizvodnih objektov je treba upoštevati tudi druge gospodarske in družbene učinke (večja udeležba lastnega znanja, večja udeležba lastnega gospodarstva pri izva- janju investicij, hitrejše obračanje denarnih sredstev, zaposlova- nje, vodnogospodarske in kmetijske koristi, povečanje izvoza ter pridobivanje referenc za izvoz opreme in storitev).

3.1.26. Premog bo tudi v letih do konca tega stoletja temeljni POMEMBEN vir energije v SR Sloveniji, ki se bo še bolj uporab- ljal za pridobivanje električne in toplotne energije, vendar pod pogojem, da bo na ogroženih območjih zagotovljeno odpravlja- nje škodljivih emisij in da novi objekti ne bodo poslabševali stanja v okolju. Zato bo poraba premoga v SR Sloveniji rasla hitreje od možnosti proizvodnje. V Sloveniji je znanih okoli 290 milijonov ton izkoristljivih rezerv premoga. Ker lastna proizvodnja okoli 97,5 mio ton ne bo krila predvidevane porabe 121,2 mio ton, bomo predvsem za industrijo in široko porabo v drugih republikah in pokrajinah nakupili manjkajoče količine 23,7 mio ton, za kar bo med porabniki in dobavitelji potrebno pravočasno skleniti ustrezne dolgoročne sporazume. Iz ekonomskih razlogov bo opuščen prevoz nizkokaloričnega premoga na večje razdalje.

Rudnike rjavega premoga in lignita bo treba hitreje mehanizi- rati in bolje izrabljati opremo ter zmogljivosti OB POSTOPNEM ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA ZAPOSLENIH Z NJIHOVO PREU- SMERITVIJO V DRUGE DEJAVNOSTI. Odprta bodo nova naha- jališča Rudnik Lendava z letno zmogljivostjo do 1 mio ton rjavega premoga in Rudnik Globoko s proizvodnjo 500.000 ton lignita na leto. Ponovno bodo aktivirani gospodarsko zanimivi opuščeni premogovniki. Skladno s programom izkoriščanja premoga je potrebno v vsaki organizaciji združenega dela premo- govništva, občini in interesnih skupnostih elektrogospodarstva in premogovništva načrtovati rekultiviranje uničenih področij in okolja. Temeljito bo treba raziskati potencialne rezerve premoga nahajališč v vsej Sloveniji.

Elektrogospodarstvo bo sovlagalo v rudniške zmogljivosti v drugih republikah in pokrajini Kosovo za potrebe termoelek- trarn ob rudnikih. Za potrebe široke potrošnje bomo vlagali tudi v rudnike gavega premoga in v zmogljivosti za oplemenitenje premoga. Ce v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah ne bo možno kupiti dovolj premoga, bomo uvažali kakovostnejši premog.

3.1.27. Rudnik urana Žirovski vrh bo na osnovi dosedanjih in nadaljnjih geoloških in rudarskih raziskav ter izgrajenega prede- lovalnega obrata sposoben zagotoviti uranov oksid za oskrbo JE Krško, in dodatnih 2000 MW moči v jedrskih elektrarnah. Zago- toviti bo treba nadaljnjo izgradnjo rudnika urana za optimalni obseg proizvodnje, stalnost geoloških in rudarskih raziskovanj na nahajališčih uranove rude ter V TEH OKVIRIH JE POTREBNO ZAGOTOVITI stalnost razvoja predelave urana. Pri tem bodo uresničeni vsi potrebni ukrepi za varstvo okolja. Z mednarod- nimi povezavami pri bogatenju urana in shranjevanju že izgore-

10 poročevalec

(11)

lih elementov pa bo treba doseči zanesljivost oskrbe in varno ravnanje z jedrskim gorivom.

SR SLOVENIJA IN SR HRVAŠKA BOSTA KOT SKUPNA INVE- STITORJA IN UPORABNIKA JE KRŠKO ZAGOTOVILA TRAJNO ODLAGANJE NIZKO IN SREDNJEAKTIVNIH JEDRSKIH-ODPAD- KOV. SR SLOVENIJA BO PRI REŠEVANJU TEGA VPRAŠANJA UPOŠTEVALA NASLEDNJE MOŽNOSTI:

VARIANTA A)

TRAJNO ODLAGANJE SE UREDI NA OBMOČJU SFRJ.

VARIANTA B)

TRAJNO ODLAGANJE SE UREDI NA OBMOČJU SR SLOVE- NIJE IN SR HRVAŠKE.

V PRIMERU IZVEDBE VARIANTE »B« JE NUJEN ENOTEN PRISTOP OBEH REPUBLIK PRI PRIPRAVI IN SPREJEMANJU KONCEPTA ODLAGANJA TER KRITERIJEV ZA OPREDELITEV MOŽNIH ODLAGALIŠČ ZA NIZKO IN SREDNJEAKTIVNE ODPADKE Z VKLJUČITVIJO V PLANSKE DOKUMENTE.

PREDMET KONCEPTA ODLAGANJA SO NIZKO IN SREDNJE- AKTIVNI JEDRSKI ODPADKI (VARIANTNO)

a) IZ JE KRŠKO

b) IZ JE KRŠKO IN DRUGIH VIROV

c) IZ JE KRŠKO IN JE IZ HRVAŠKE TER DRUGIH VIROV ZA ČAS ŽIVLJENJSKE DOBE JE KRŠKO DO LETA 2020 (OZI- ROMA UPOŠTEVAJOČ c) OZIROMA ČAS VAROVANJA 300 LET.

ZMOGLJIVOST ODLAGALIŠČA BI MORALA BITI PO VARIANTI a, b NAJMANJ 60.000 M3, PO VARIANTI c PA NAJVEČ 140.000 M3. VELIKOST ODLAGALIŠČA BO MED 5 IN 10 HA, ODVISNO OD NAČINA ODLAGANJA. VARIANTI b IN c PREDPOSTAVLJATA ENO LOKACIJO ODLAGALIŠČA. ODLAGALIŠČE SPREJEMA ŽE OBDELANE TRDNE RADIOAKTIVNE OD>ADKE, PREDNOSTNO V 200 LITRSKIH SODIH ALI V DRUGIH PROJEKTNO PREDVIDE- NIH VSEBNIKIH, V KATERIH BODO AKTIVNOSTI V MEJAH PREDPISANIH ZA KATEGORIJO NIZKO IN SREDNJE AKTIVNIH ODPADKOV BREZ DOLGOŽIVIH SEVALCEV ALFA.

ODLAGALNE ENOTE SO PROJEKTIRANE KOT GOMILE ALI JARKI (TIP PLITVEGA ZAKOPAVANJA) ALI KOT JAŠKI, SILOSI IN KAVERNE (TIP TUMELSKEGA ODLAGANJA) IN SICER TAKO, DA BO PO ZAPRTJU ODLAGALIŠČA IN PRENEHANJU NJEGO- VEGA AKTIVNEGA VZDRŽEVANJA POTREBEN SAMO MINIMA- LEN NADZOR IN BO VES TEREN ODLAGALIŠČA LAHKO VRNJEN V SPLOŠNO UPORABO.

LOKACIJA ODLAGALIŠČA IN PROJEKTNE REŠITVE NA IZBRANI LOKACIJI MORAJO IZPOLNJEVATI PREDPISANE ZAHTEVE VARSTVA PRED SEVANJI IN VARNOSTI JEDRSKIH OBJEKTOV, S TEM, DA BO ZA POTREBE PROJEKTIRANJA ODLAGALIŠČA IN ZA VARNOSTNE OCENE UPORABLJENA UPRAVNO DOLOČENA MEJA IZPOSTAVLJENOSTI POSA- MEZNIKA IZVEN ODLAGALIŠČA EFEKTIVNA EKVIVALENTNA DOZA 0,2 MILISIVERTA (0.2MSV) NA LETO IN DA BODO VARNOSTNE ANALIZE NAREJENE VSAJ ZA DOBO 300 LET.

KONCEPT ODLAGANJA UPOŠTEVA NAČELO MINIMIZA- CIJE RIZIKA IN ŠKODLJIVIH VPLIVOV PRI PREVAŽANJU RADIOAKTIVNIH ODPADKOV.

IZVAJANJE TEGA KONCEPTA BO V PRISTOJNOSTI INTE- RESNE SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMO- GOVNIŠTVA.

3.1.28. Tekoča goriva bodo tudi v obdobju do leta 2000 pomemben energetski in surovinski vir. Njihovo porabo pa bo treba nadomeščati z domačimi viri, KOLIKOR BO TO DRUŽ- BENO IN EKONOMSKO OPRAVIČLJIVO tako da bo poraba tekočih goriv v skupni koriščeni energiji vse manjša. Zmanj- šala se bo predvsem poraba kurilnih olj. Še naprej pa bo treba zagotavljati naftne derivate za visoko temperaturne pro- cese v industriji, za ogrevanje na območjih z izrazito ogrože- nim okoljem, za promet, kmetijstvo, bazno in petrokemično industrijo. Poraba naftnih derivatov bo naraščala za neener- getske namene hitreje kot za energetske.

Nadaljevali bomo z izkoriščanjem nafte in plina na obstoje- čih lokacijah na območju Lendave ter na novo odkritih območjih. Gradnje novih rafinerij ne predvidevamo. Za vse obdobje je planirana predelava 650.000 ton surove nafte letno. Če bi odkrili znatnejše količine surove nafte v Severov- zhodni Sloveniji, pa bo treba ustrezno razširiti sedanjo primarno predelavo v rafineriji Lendava na okoli 1 mio ton letno.

Mreža skladišč naftnih derivatov bo dopolnjena. Distribucij- sko omrežje bencinskih servisov je izgrajeno in bodo potrebne le manjše dopolnitve za zagotavljanje enakomerne oskrbe v Sloveniji.

3.1.29. Zagotoviti bo treba nadaljnji razvoj magistralnega plinovodnega omrežja, ki je kot obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih plansk^i aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljeno na karti št. 5 Zasnova naftovodnega in plinovodnega omrežja. ZAGOTOVILI BOMO NADALJNJI RAZVOJ MAGISTRALNEGA PLINOVODNEGA OMREŽJA. V KARTOGRAFSKEM DELU NA KART! ST. II.

- ZASNOVA MAGISTRALNEGA PLINOVODNEGA OMREŽJA SO KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO DOLGOROČ- NIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOUPRAV- NIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČ- NIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZASNOVA MAGISTRALNEGA PLINOVODNEGA OMREŽJA. Treba bo nadaljevati z izgradnjo skladišč. Primarno in sekundarno pli- novodno omrežje bomo razvijali ob upoštevanju uporabnikov zemeljskega plina ter v skladu s policentričnim razvojem Slovenije. Izpopolnjene bodo povezave slovenskega omrežja z jugoslovanskimi in tujimi plinovodnimi sistemi. Treba bo sodelovati pri raziskavah in izkoriščanju nahajališč nafte in plina v drugih republikah in pokrajinah ter v tujini.

Pri novih virih energije se bomo v tem obdobju usmerili predvsem v izkoriščanje geotermalne energije, sončne energije in biomase.

PROMET IN ZVEZE

3.1.32. Številne tehnične, tehnološke, gospodarske in druge prednosti pričajo o ponovni uveljavitvi železnice oziroma o nujnosti po usmeritvi prometa v hitrejšo posodobitev želez- nice in še posebej železniške infrastrukture kot temeljnega kopenskega prometnega sistema, na katerega bodo mno- žično usmerjeni in koncentrirani prometni tokovi predvsem na daljših razdaljah. NOSILCI PLANIRANJA BODO ZATO DOPOLNILI PLANSKE AKTE TAKO, DA BO OMOGOČENA PREUSMERITEV VEČJEGA DELA TOVORNEGA PROMETA S CESTE NA ŽELEZNICO. Zato bo nujno treba zgraditi drugi tir na mednarodni magistralni smeri Ljubljana-Jesenice, pripraviti dokumentacijo in pričeti s pripravljalnimi deli za hitro progo na tem odseku, zgraditi progo Murska Sobota- Mratinje ter pričeti z'izgradnjo hitre proge Ljubljana-Dobova, vključno z obvozno progo v vozlišču Ljubljana s priključki; posodobiti vozlišča Ljubljana, Jesenice, Sežana, Divača, Maribor, Celje in Novo mesto; posodobiti potniško postajo Ljubljana; posodobiti ranžirne postaje Zalog, Tezno in najbolj obremenjene progovne odseke; elektrificirati okoli 275 km prog, povečati dopustne obremenitve prog, posodobiti signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter vlečne in prevozne zmogljivosti ter uvesti v jugoslovanski in mednarodni sistem povezano računalniško vodenje transportnega procesa.

Na trasah opuščenih železniških prog bo možna le taka raba zemljišč, ki bo dolgoročno omogočila izgradnjo prog za primestni in medmestni železniški promet. Zainteresirani upo- rabniki bodo ugotovili družbeno-ekonomsko upravičenost izgradnje opuščenih železniških prog, s tem, da bo za progo Dravograd-Slovenj Gradec-Titovo Velenje, ali Dravograd -Slovenj Gradec, le-ta ugotovljena do leta 1987, in da bo na osnovi te ugotovitve sprejeta odločitev o izgradnji proge.

Na karti št. 6 Zasnova železniško prometnih povezav so kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljene magistralne in glavne železniške povezave.

V KARTOGRAFSKEM DELU NA KARTI ŠT. III - ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA IN OMREŽJA ZVEZ JE KOT OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO IN OBLIKOVANJE DOL- GOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV SAMOU- PRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPO- LITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI OPREDELJENA ZAS- NOVA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA. Na karti sta tudi prikazani dve etapi izgradnje železniškega omrežja, opredeljeni z vidika"

prioritetnih prometnih potreb. Prva etapa vsebuje objekte, ki - imajo prednost pred drugimi objekti, ki bodo začeti do leta 2000. V letu 1986 bo treba sprejeti odločitev za eno izmed predlaganih variant hitre proge Ljubljana-Dobova.

3.1.33. Z vidika vključitve v jugoslovanski in evropski sistem cest, bo treba prednostno vzdrževati oziroma ohranjevati obstoječe cestno omrežje, odpraviti ozka grla oziroma

poročevalec 11